Obnovljena izih' štev. 8 (608) -Trst- 22. februarja 1963 30 lir Spedi*. In abb. post. - Grappo I ' 3l' )0 DV IO" ci. te- ih ! so ij- | :o- ih ,ii- ! telane | žiru I iz- U- ij- iz- ic, za ie- ie, Ie- ri- iž- ga li- ki Ui so ; vi- PO gi- ev, či- ih- ! ìa-1 >el ka ita ifr iOO lar ge ae-: Ja- MX) .-m DELO ' " ■' i, glasilo KRI za slovensko narodno manjšino "... Sklepi konferenc slovenskih komunistov V nedeljo sta se vršili napovedani konferenci slovenskih komunistov. Tovariši iz Tržaškega ozemlja so imeli svojo konferenco v Trstu, tovariši iz Goriške pa v Doberdobu. Obe konferenci sta bili zelo dobro obiskani in vsestransko uspešni. Tržaška federacija je po konferenci objavila sporočilo, ki ga objavljamo, goriška federacija pa bo sporočilo objavila v prihodnjih dneh in ga bomo objavili prihodnjič. Sporočilo tržaške federacije se glasi: V nedeljo, 17 februarja, je bila na sedežu Avtonomne tržaške federacije KPI pokrajinska konferenca slovenskih komunistov. Konferenci so prisostvovali tudi poslanec Vida-li, sekretar federacije Paolo Sema in predstavnik tajništva Deželnega komiteja KPI Colli. Po uvodnem referatu o temi : «KPI za uveljavitev in razvoj slovenske skupnosti v deželi», ki ga je podala Marija Bernetič, se je razvila plodna diskusija o najvažnejših vprašanjih slovenske narodne manjšine v deželi. Predvsem je bila poudarjena potreba po enotni obliki reševanja slovenskega manjšinskega vprašanja, pri čemer se bo treba odločno boriti proti vsem poskusom, delitve slovenske manjšine v tri skupine. Politična akcija KPI je u-smerjena k enotnemu cilju : da se uveljavi popolna enakopravnost Slovencev kot polnopravnih državljanov na vseh Področjih političnega, gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja. Udeleženci konference so s Posebnim zadovoljstvom sprejeli v vednost, da bo na bližnjih parlamentarnih volitvah kandidiral na listi KPI tudi pripadnik slovenske manjšine. Poudarjeno je bilo, da ima slovenski kandidat možnost biti izvoljen v eno izmed zbornic parlamenta samo na listi KPI, da pa je na uresničitev tega cilja nujno potrebno, da LKinCA glas vsi Slovenci oddajo svoj listi KPI. Prav tako je bilo poudarjeno, da bodo delmokristjani nedvomno skušali preprečiti izvolitev slovenskega predstavnika ter da se je treba zavedati dejstva, da so prav oni, ki so že toliko let na oblasti v državi, v prvi vrsti krivi, da slovenska manjšina ne uživa pravic, ki ji pripradajo. Konferenca se je zaključila s sklepon, da se bodo komunisti z vsemi silami zavzemali za uresničitev tega programa. (Nadaljevanje na 2. strani) Konferenca v Čedadu V nedeljo 17. t.m. je bila v Čedadu konferenca komunistov iz okraja Čedad in iz Nadiških dolin. Po referatu tov. Venirja se je razvila živahna diskusija, v katero je poseglo več tovarišev. Posebno zanimiv govor je imel tov. Izidor Predan, predstavnik slovenskih komunistov iz Nadiških dolin. Ta je dokumentiral položaj, ki vlada v Benečiji. Med drugim je povedal, da se je v povojnih letih izselilo iz Benečije nad šest tisoč Slovencev in da je v tem času umrlo v borbi za vsakdanji kruh v tujini nad 120 delavcev. Govornik je nakazal potrebe tega področja in pogoje za premostitev sedanje gospodarske krize. Ob zaključku konference je bil izvoljen conski komite KPI. V tem komiteju je 10 tovarišev, med nji- mi so tudi tov. Izidor Predan, uči-tel Pavel Petričič in arhitekt Pavel Manzini in Nadiških dolin. i mm 1 Zn poslansko zbornico: 1. Vittorio Vidali 2. Marija Bernetič 3. Pino Burlo 4. Giuseppe Rogassi Za senat: 1. volivno okrožje: Arturo Calabria 2. volivno okrožje: Vittorio Vidali Tretja parlamentarna zakonodajna doba, ki se je začela po volitvah 1. 1958, je za nami. Vrata poslanske zbornice in senata so se zaprla. Volivna kampanja za obnovitev parlamenta se je že začela in se bo zaključila z volitvami 28. aprila. S kakšnim obračunom se lahko izkaže ta zakonodajna doba? Oziroma, kako se je to obdobje parlamentarne dejavnosti zaključilo? Odgovor na obe vprašanji bi bil predolg, zakaj med to zakonodajno dobo — še pred ustanovitvijo vlade levega centra — je prišlo do sestave tudi tiste vlade, ki ji je načeloval Tambroni in ki je za italijansko demokracijo predstavljala največjo nevarnost. To demokracijo sta rešila samo enotna akcija vseh ljudskih množic in pa obnovljeno gibanje odporništva, ki je svoj vrhunec doseglo s protifašistično vstajo julija 1. 1960. Krščanska demokracija se tega danes_ ne spominja rada, kakor se tudi ne spominja rada svojih zvez z monarhisti in fašisti, toda vse to vendarle sodi v njeno dediščino. Tretja zakonodajna doba bo v zgodovini o-stala zapisana kot nekaj, kar pomeni začetek in formulo politike levega centra. Začnimo, torej, s tem izhodiščem. že v začetku treba poudariti, da se pretekla zakonodajna doba končuje s polomom levega centra, z odpovedjo od strani Krščanske demokracije programu levega centra, s popuščanjem socialdemokratov, republikancev in celo same PSI Krščanski demokraciji, ki odkrito kaže svoja «centristična» nagnenja, njeni voditelji pa odkrito dokazujejo pomanjkanje sleherne volje, da bi se zavzeli za uresničitev neke dejanske obnovitvene politike. V pogledu zunanje politike, vlada levega centra ne samo da ni pokazala nobene samostojne pobude v prid miroljubne koeksistence in širšega mednarodnega sodelovanja, marveč je, nasprotno, pristala na atomsko oborožitev v okviru NATO, pristala je nadalje na «moderniza- cijo» raketnega orožja in na tuja oporišča. Spričo tega je na račun vladnih stališč potrebno izreči o-stro kritiko, v cilju, da se okrepi in pospeši borba za novo zunanjo politiko, za nevtralnost in neanga-žiranost, začenši z odpravo vseh tujih oporišč in raketnih vzletišč, bodisi na kopnem, v pristaniščih in na morju. Kar se tiče notranje politike je vlada levega centra še enkrat okrnila republiško ustavo. Preprečila je izglasovanje zakona o ustanovitvi dežel z navadnim statutom in zatajila svojčas sprejete obveznosti na agrarnem področju ter odpravo spolovinarstva. Očiten je tudi polom levega centra na področju šolske politike, kjer je samo vprašanje, potem ko je prišlo do nesprejemljivega kompromisa o enotni srednji šoli, danes še bolj zamotano kot prej. Objavljamo na tem mestu sicer nepopolen seznam zakonov, katerih izglasovanje je vladna večina preprečila ob samem zaključku zakonodajne dobe. Gre za: reformo pokrajinskega in občinskega zakona; spremembo zakona o javni varnosti (izdanega v času fašizma in danes povsem nasprotnega ustavi); izglasovanje zakona o svobodnih najemninah in ureditvi sodnih stanovanjskih izgonov; izglasovanje številnih ukrepov s področja dela in pomoči (sistem socialnega varstva, upravičene razloge v primeru odpustov, pravično in pravilno vrednotenje dela kmečkih žena, dosmrtno podporo starim osebam brez pokojnine); izvleček zakona o zdravnikih v bolnišnicah; nov pravni položaj šolnikov; izglasovanje ukrepov v prid otrok, začenši z zakonom o državnih otroških vrtcih in ustanovitvi državnih otroških jasli. Vrhu tega je vlada levega centra prav zadnje dni pred koncem zakonodajne dobe odrekla sleherno pomoč kmetom, ki so utrpeli škodo zaradi mraza, kakor je tudi zavrnila vse predloge Komunistične (Nadaljevanje na 4. strani) Predsedstvo konference v Doberdobu Za enotnost mednarodnega komunističnega gibanja Vprašanje odnosov z jugoslovanskimi komunisti MOSKOVSKA «PRAVDA» se je ponovno zavzela za ureditev obstoječih nesoglasij v mednarodnem komunističnem in delavskem gibanju. V članku pod naslovom «Za marksistično - leninistično enotnost komunističnih in socialističnih partij», ki je bil objavljen v nedeljski številki, razpravlja o nekaterih načelnih vprašanjih komunističnega in delavskega gibanja ter poudarja, da sta enotnost partij in enotnost držav svetovne socialistične skupnosti danes potreb-nejši kot kdaj koli, saj mora socializem pokazati svojo premoč nad kapitalizmom. List poudarja tudi, da boj za ureni-čenje socialistične revolucije in za zgraditev socializma dopušča različne načine izvajanja revolucije in tudi različna stališča partij glede nekaterih vprašanj. List nadalje poudarja, da ni mogoče spregledati dejstva, da so nekatere države začele prehod k socializmu na različnih ravneh e-konomskega, političnega in kulturnega razvoja in da so danes v različnih fazah boja za socializem in komunizem. Vsaka država ima svoje konkretne izkušnje na področjih mednarodnih odnosov. Njihova odgovornost za rešitev teh in drugih problemov ni povsem enaka. In nedvomno bodo številni narodi Evrope, A- zije in drugih kontinentov, tako poudarja «Pravda», stopajoč na pot prehoda k socializmu, vnesli mnogo svojega v urejanje vprašanj glede graditve socializma. Toda naloga je v tem, da se kljub obstoječim razlikam zagotovi e-notno lotevanje reševanja o-snovnih vprašanj v boju za zmago miru in socializma v svetu. Polemiko, ki so v zadnjem času pojavile v mednarodnem komunističnem gibanju v zvezi z nekaterimi vprašanji sodobnega sveta, mora prevladati izmenjava prijateljskih izmenjav stališč. Sovjetska partija se zavzema za odpravo obstoječih nesoglasij in je za aktivno delo za njih premagovanje. Prvi sekretar CK KP SZ Ni-kita Hruščov je na kongresu Enotne socialistične partije Nemčije predlagal prenehanje polemike. O tem predlogu je poročalo tudi glasilo KP Kitajske. Toda odgovor so spremljale neutemeljene in ostre kritike predstavnikov komunističnih in delavskih partij, ki so nastopili na kongresu Enotne socialistične partije Nemčije, Ko ugotavlja, da težav, ki so se pokazale v komunističnem gibanju, ni mogoče pripisati posledicam izboljšanih odnosov Jugoslavije s socialističnim državami in ZKJ z mednarodnim delavskim gibanjem, nadaljuje «Pravda» takole: «Vprašanje odnosov z Jugoslavijo je resno in načelno vprašanje. V bistvu je to vprašanje linije v odnosih med komunističnimi partij» mi socialističnih držav in načela v odnosih med temi državami». Ukrepi sovjetske partije in vlade v zvezi z Jugoslavijo, so docela v skladu s potrebami po strnjevanju sil miru in socializma. Članek, ki nadrobneje opisuje historiat odnosov med KP SZ in ZKJ, navaja, da še zmeraj obstajajo med KP SZ in ZKJ nesoglasja, kar zadeva nekatera ideološka vpra-šanja. Toda, nadaljuje članek, mogoče se je samo čuditi, da je slišati glasove, češ da so baje v Jugoslaviji restavrirali kapitalizem in da je treba izobčiti jugoslovanske voditelje. V tem delu članka obravnava «Pravda» tudi državne odnose z Jugoslavijo in piše, da so glede glavnih mednarodnih vprašanj: vojne in miru, miroljubne koeksistence, razorožitve, odprave kolonializma, nemškega vprašanja in vrste drugih vprašanj stališča Jugo-slavije identična ali podobna s stališči SZ in drugih socialističnih držav. Sovjetski časopis prav tako piše o prizadevanju za krepitev ekonomskih, političnih in kulturnih zvez med Jugoslavijo in socialističnimi državami. glM-BEOORAD-MOSKVA-PRAGA-WARSZAVAi 1 POLITIKA I $ CK KPSZ je objavil sporo- > o čilo, s katerim ostro obsoja S j preganjanje in aretacije ko- o S------- "--------X1 ■ g . I 2 no, da preganjanje komuni- o j s tov, je v popolnem naspro- 2 5 tju s proklamirano politiko 5 - nacionalne enotnosti, demo- £ kracije in družbene pravič- « munistov v Iraku. V sporoči- Š lu je med drugim poudarje- 9 8 S nosti. Zato so komunisti Sov- g 2 jetske zveze in sovjetski na- > rodi sploh globoko zaskrblje- ? ni za usodo iraškega naroda g in vznemirjeni zaradi položa- K ja, ki je nastal v Iraku ter c skupno z vso demokratično y javnostjo protestirajo zaradi g neopravičljivih in množičnih represalij v Iraku. -¥• * BOLGARIJA je v okviru $ tehnične pomoči deželam v i é razvoju poslala v Tunizijo, £ g Irak, Sudan, Mali, Gvinejo in z g na Kubo ogrog tisoč tehnikov g 5 in drugih strokovnjakov. V 3 g Alžiriji dela okrog 400 bolgar- ? >■ skih zdravnikov in bolniča- g J rjev. S Kubo je Bolgarija > j sklenila pogodbo, po kateri 5 bo v celoti opremila enajst £ industrijskih podjetij in sicer sedem podjetij za konservira-nje rib, dve hladilnici, tovarno transformatorjev in tovarno za pridobivanje kalcijevega karbida. Prav tako je Bolgarija sklenila pogodbo z Indijo, kateri bo dobavila opremo za tovarno električnih števcev, elektromotorjev in elektroporcelana, Združeni a-rabski republiki pa bo Bolgarija dobavila opremo za izdelovanje tovarne za pridelovanje kalcijevega karbida. V PARIZU bo prihodnjega marca mednarodna konferenca za amnistijo političnih jetnikov in beguncev ter za spoštovanje človeških pravic v s Grčiji. V sporočilu, ki ga je S za tisk izdal mednarodni pri- 5 pravljavni odbor, je med dru- z gim rečeno, da je treba nare-5 diti konec nečloveškemu ra- 2 vnanju s stotinami članov gr-5 škega odporniškega gibanja, 9 ki so 14 let po koncu drža-= vljanske vojne, v zaporih in 3 koncentracijskih taboriščih, 2 odnosno v emigraciji. 5 * * Tudi beograjska «BORBA» je obsodila ravnanje nove ira- < ške vlade. List poudari j a, da E jugoslovanska javnost z zaskr-^ bljenostjo spremlja vesti o z < < 1 fi 2 3 preganjanju komunistov in naprednih ljudi, kar je v nasprotju tudi z izjavo, ki jo je dal po strmoglavljenju prejšnjega režima novi ministrski predsednik. Jugoslovanski politični krogi sodijo, tako nadalje poudarja «Borba», da 5j dogodki v Iraku lahko ovira- jo napovedano konstruktivno politiko in ustalitev notranjih razmer v. državi ter na Srednjem Vzhodu sploh. Na koncu «Borba» opozarja: Ne sme se namreč pozabiti na dejstvo, da nemirne dogodke v Iraku i utegnejo izkoristiti reakcio-o narni krogi ter vsiliti nazad- - njaške in kontrarevolucionar- i ne cilje. Ti dogodki lahko o-~ mogočijo tudi poživitev akcij neòkolonialnih sil, čigar manevri in prisotnost se opažajo tako v Iraku kot na ostalem področju Srednjega Vzhoda. * SINDIKAT ameriških pri-5 staniških delavcev, ki je znan S po svojem negativnem stali-§ šču do socialističnih držav je J posegel V probleme, ki se ti-3 čejo zunanje politike ZDA. S Izjavil je, da pripravlja bojkot 2 • DELO — 22.-2-1963 2 Konferenci slovenskih komunistov v Trstu in v Doberdobu Referat tov. Bernetičeve “ tudi proti jugoslovanskim la- o djam, če ne bodo nehale pluli z na Kubo. fiVd-NNOe*NmiM'VAVIS¥VM-V9VM-VA>lS že poudarjeno, po krivdi demokristjanov in njihovih priveskov. (Nadaljevanje s I. strani) Iz poročila, ki ga je podala tov. Marina, povzemamo naslednje: Konferenca slovenskih komunistov ima namen, da temeljito prouči položaj, ki je nastal v zvezi z ustanovitvijo avtonomne dežele. Gre za učinkovitejše delovanje v okviru dežele, delovanje za dosego popolne enakopravnosti Slovencev na vseh področjih političnega, gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja. V tem je zapopadena vsa problematika slovenske narodne manjšine. V geslu konference, ki se glasi : «KPl za svobodno uveljavljanje in za razvoj slovenske skupnosti v deželi», je zapopadeno isto kar je rečeno v dokumentu, ki ga je vodstvo KPI objavilo že leta 1961 in ki načelno postavlja ter konkretno obravnava vprašanja slovenske narodne skupnosti v okviru italijanske države, ter podaja smernice za borbo komunistov, tako Slovencev kot Italijanov, za uresničitev teh načel. Po teh uvodnih mislih je govornica poudarila, da so se z odobritvijo ustavnega zakona, ki ustanavlja deželo s posebnim statutom, ustvarili objektivni pogoji za sodobnejše obravnavanje in za izvajanje politike s konkretnim delovanjem, izhajajoč iz smernic, ki izhajajo iz prej omenjenega dokumenta vodstva KPI, kakor tudi iz sklepov X. kongresa KPI. Četudi ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom, tako je podčrtala govornica, predstavlja korak naprej v boju" za demokracijo in uresničitev pridobitev delovnega ljudstva ter proti nazadnjaškim in šovinističnim silam, je treba priznati, da ustavni zakon ne zadovoljuje in ne rešuje problemov, ki jih postavljajo ljudske množice in še posebej delovne množice naše dežele. Prav tako se omenjeni zakon zelo omejuje ko na splošno navaja pravice manjšin, ki prebivajo v deželi. Poslanci KPI so med razpravo o novem zakonu predložili dodatne člene in popravke zakonskega načrta, ki pa so jih stranke levega centra in predvsem Krščanska demokracija v celoti zavrnile. In ker je 3. člen deželnega zakona, ki se tiče etnične manjšine, zelo pomanjkljiv, so komunistični poslanci glasovali proti njemu. Ta člen namreč ne upošteva demokratičnih načel in niti narodnostnih pravic slovenske manjšine, saj te niti z imenom ne navaja, saj se glasi : «V deželi se priznava enakost pravic in ravnanja vsem državljanom, naj pripadajo kateri koli jezikovni skupini ; njihove narodne in kulturne značilnosti so zaščitene». Potek razprav o ustavnem zakonu ter borba, v rimskem parlamentu so konkretno dokazale, da se razen KPI, nobena druga politična stranka ne zavzema za načelna stališča ter za priznanje popolne enakopravnosti slovenski narodni manjšini. Načelnost stališča, ki ga zavzema KPI glede narodnostnega vprašanje slovenske manjšine, ki prebiva v okviru italijanske države, je v tem, da se obstoj in razvoj slovenske manjšine vključuje v splošen okvir borbe za svobodo in demokracijo v Italiji. Iz tega izhaja, da se enakopravnost Slovencev ne more doseči ločeno, temveč v okviru borbe za spoštovanje vseh določil italijanske republiške ustave. Ta določila namreč predvidevajo popolno enakopravnost narodnih manjšin. Ustavni zakon o deželi s posebnim statutom bi bil lahko v veliki meri pospešil uresničitev teh določil. Toda dotegani-prišlo, kot Slovenska manjšina v Italiji je še vedno deljena na tri kategorije. Za tržaške Slovence so predvidene pravice, ki jih jamči londonski sporazum — ki pa so še vedno v glavnem le pravice na papirju — za Slovence na Goriškem naj bi veljala določila, ki izhajajo iz republiške ustave, za Slovence v videmski pokrajini pa niti te pravice ne veljajo. KD vodi raznarodovalno politiko Krščanska demokracija vodi raznarodovalno politiko, tako je nadalje poudarila govornica, in v tem jo podpirajo stranke, ki z njo sodelujejo v vladi. Zato je tem večja naloga komunistov, da se borijo za priznanje načel, za razvoj slovenske skupnosti v vseh treh-pokrajinah naše dežele. Poglavitna teža te borbe pada, seveda, prav na komuniste na Tržaškem ozemlju. Naša borba mora težiti za tem, da odstranimo sleherno oviro, ki omejuje razvoj na katerem koli področju političnega, gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja. Z borbo moramo zagotoviti perspektivo razvoja celotni manjšini. Ko govorimo o razvoju celotne manjšine pa moramo podčrtati, da se ta razvoj ne sme omejevati na ozek krog, temveč mora prodreti v široke kroge vseh slojev s perspektivo svobodne uveljavitve slovenske manjšine, v okviru italijanske demokratične države. Z odločnostjo moramo zavrniti politiko, ki jo izvaja Krščanska demokracija in stranke, ki jo podpirajo, katere za- virajo razvoj slovenske skupnosti s ciljem, da bo ta prej ali slej izginila kot narodna skupnost in se asimilirala. Jasno je, da je za uresničitev teh ciljev, da je za zagotovitev vsestranskega razvoja slovenske narodne skupnosti v italijanski državi, nujno potrebna enotna borba vseh demokratičnih sil. Pri tem je nujno potrebno, da se ustvari v vrstah Slovencev najširša enotnost. Ta enotnost se lahko izraža v najrazličnejših oblikah. Prav tako pa je potrebna podpora italijanskih demokratičnih množic, katere lahko postanejo odločilen činitelj v tej borbi. Pred nas se konkretno postavlja vprašanje : kako ustvariti široko e-notnost vseh delovnih in demokratičnih sil na slovenskem področju in kako doseči to, da se to vprašanje ne bo zapiralo v ozek krog in samo vase. Pri reševanju tega problema ne smemo iskati izgovorov o objektivnih ali subjektivnih faktorjih. Pogledati moramo, kakšne so stvarne možnosti, da se na slovenskem področju ustvari široka demokratična in delavska enotnost. Pri tem je zlasti nujno, da poznamo kakšna je usmeritev slovenskih množic in kakšna je usmeritev raznih slovenskih političnih skupin. To slednje nam je več ali manj znano. Vendar pa bi bilo zgrešeno, ako ne hi analizirali tudi tega vprašanja, ne bi pregledali odnosov sil, če ne bi temeljito proučili vseh političnih odtenkosti, ki obstajajo pri posameznih političnih skupinah. Vse to nam more dati možnost, da napravimo pravilno politično oceno stvarnega položaja. Govornica se je zatem dotaknila vprašanja, ki je v zvezi z razpustom Neodvisne socialistične zveze v Trstu. Poudarila je, da se je po- ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Obisk mladinske delegacije iz hrvaške Istre Obisk delegacije v mladinskem krožku pri Sv. Ani v Trstu Pretekli teden je bila v naši deželi delegacija Z vese mladine Hr-vatske. Delegacija je s tem vrnila obisk, ki ga je opravila delegacija ZKMI dežele Furlanija-Julijska krajina v decembru na Reki in v Puli. Delegacija Zveze mladine Hrvat-ske je prišla v Videm 15. feb. zjutraj in je ostala ves dan gost furlanske federacije. S predstavniki furlanske federacije so se razgovariali o agrarnih problemih, o delu ZKMI med mladino na vasi in o splošnih problemih mladine. Naslednji dan je delegacija bila gost goriške federacije. Gostje so obiskali Kmetijsko zadrugo v Ron-kih, pristanišče v Tržiču, šole v Fulianu. Tu je goste sprejel tudi litični položaj v prečejšnji meri spremenil po razpustu NSZ ter da se je večina aktivnega članstva Zveze vpisala v PSI, zaradi česal je PSI v Trstu postala stranka Italijanov in Slovencev. V nadaljevanju svojega poročila se je tov. Marina dotaknila vprašanj odnosov med KPI in PSI v Trstu. Dejala je, da so ti odnosi na vrhu normalni ; postavila pa je v: vprašanje : Ali je to dovolj ? In od- v govor na to prašanje je: Ne, to ni je li- bi lo st dc ti n< P' % dovolj. Mi trdimo, da to ni dovolj. Potrebno bi bilo, da bi se ustvarili dobri odnosi tudi na bazi, med našimi in socialističnimi sekcijami. To pa se ne doseže samo s pogajanji temveč predvsem s skupnimi akcijami. Toda avtonomistični- struja te stranke ne kaže prave volje za sodelovanje ter je naklonjena politiki! vlade levega centra. Krščanska demokracija si na razne načine prizadeva, da bi razbila delavski razred in tako ošibila njegovo moč, kar bi bilo v korist velikih monopolov. Na slovenskem področju je mij nulo leto prišlo do političnih spre memb. Ustanovljen je bil blok slovenskih skupin, ki nastopajo pod | imenom Skupne slovenske liste. Ta blok je pod vplivom nazadnjaške • klerikalne skupine, ki je tesno PO’,; imi vezana s političnimi in ideološkimi stališči Krščanske demokracije. Zaj to se postavlja vprašanje : Ali bodj poznajo stotine milijonov ljudi je vsega sveta, saj so doslej izšli že od- v 190 izdajah in v najrazličnejših ni| jezikih. Samo v Sovjetski zvezi so ti Zapiski izšli v 35 jezikih. Kljub temu, da je to delo po-. stalo tako znano po vsem svetu, na'! jc vendar šele pred nedavnim bilo mi. ja-l 1 tja Ta \. čk< t ' ? p4 mi Za-idol sdirà-etn ad-s«1 P0'; iot- Ugotovljeno, da je naslov : Zapi-irai -ski izpod vešal samo simboličen in odi da Fučik v resnici ni bil obešen -az- temveč obglavljen. Bravci se često vprašujejo, kako je bilo mogoče pisati Zapiske v ta-strahotnem okolju in s takim za Optimizmom. Rokopisi namreč dokazujejo, da jih jc napisala zares krepka roka, brez najmanjšega »vil ;strahu ter brez propravkov ali črna 'anja, v trenutkih ,ko se je krv-»ril Pik komaj ozrl stran. To jc Fučik ;va Uspel napisati, ker je bilo v resni-ci doživeto, premišljeno, napisano ku spominu na zidove ječe, ker je Pio navdahnjeno od tisočev po-njf* ^lanstev in misli zaprtih tovarišev, Prekaljenih v trdih bojih, v trpljenju. Zapiski predstavljajo višek živ-tenja in borbe Julija Fučika, revo-1 'ucionarnega novinarja, člana Komunistične partije Češkoslovaške jn voditelja njenega CK v ilegali. Zato je v njih tudi toliko sile in Prepričanja. V njih srečujemo iz- ----- r-fuua UJU gCUCIBLIjl, M 1 ; le dozorevala v senci prve svetov- ;td’ . Z mi! j uj» Itd Id1 lUtl' ,, s laift laze polne mržnje do fašizma in do vojne. Fučik pripada tisti generaciji, ki Pe vojne. Njegov oče je bil delaje v neki tovarni, ki ji izdelova-a orožje ; njegovi starejši bratje Pu so morali zapustiti šolske klo-1P ter oditi na bojišče. Zato je 'Pržnja do vojne prišla pri Fučiku ! parlamentarne večine ob prih* razprave o statutu dežele Furiai} je-Julijske krajine, ko so KD 1 njeni zavezniki zavrnili vse pr» loge Komunistične partije v zv» s pravicami Slovencev, ki živijo naši deželi. Zaključek, ki ga je treba iz tež povleči, je en sam. Nasproti ranemu levemu centru, KI še jez Tov. Cesar Umrl je tov. m Anton Cesar, oče JI naše požrtvovalne sodelavke tov. Ja-M gode. Pokojni je M 45 let delal v tr-žaški Tovarni istrojev. Bil je za-iveden delavec in J svojemu narodu I je ostal neomaj-Tno zvest do po j slednja diha. Med vojno je "sodeloval s osvo bodilnim gibanjem. Naj mu bo lahko domača gruda, žalujoči pa naj prejmejo izraze našega sožalja. * * * Umrl je tovariš Angel Černigoj iz Podlonjerja. Žalujočim svojcem izrekajo sožalje : sekcija KP-Podlo-njer, prosvetno družtvo «Zvezda» in «Delo». * * * Umrla je soproga openskega zdravnika dr. Milana Starca. Tudi «Delo» izraža dr. Starcu in žalujo čim sorodnikom svoje globoko sožalje. v kolikor KD postavlja vprašan, svoje nadoblasti nad vse drugo J celo odrekel svojemu lastnemu pf; gramu, treba postaviti močno ene no gibanje, ki bo dobilo svojci izraza v široki in odločni borbi uveljavitev tako splošnih kot . sebnih zahtev vseh delovnih sloj ter resnično preusmeritev na le’ Ce je bilo od strani vlade levC centra storjeno kaj pozitivnega je bil napravljen kak korak nap*1 (odobritev posebnega statuta za 1 šo deželo, nacionalizacija elektf1 nega monopola, vse to s svoji' znanimi napakami ter omejit' mi), gre za to hvala borbi ljuds» množic, h kateri so komunisti lej prispevali v odločilni obliki. ’ radi tega predstavljata borba akcijska enotnost edini izhod, C ni predpogoj nekega dejanski obrata na levo. In iz tega izb* tudi naša obveznost, da v teku s' rajšnje predvolivne kampanje oV, pimo Komunistično partijo, s mer se bodo zmanjšali glasovi prid KD in bo ta tako plačala svojo, ljudskim interesom izreč nasprotno politiko, ki jo je ved vodila. ZAHVALA — Ob težki izg1 ljubljenega očeta in nonota Ant* Cesar se toplo zahvaljujemo vs< ki so z nami sočustvovali, vs* ki so dragega pokojnika spret* na njegovi zadnji poti in vsem, so na kakršen koli način poča»' njegov spomin. Družine : . Cesar, Tavčar, Danieli, « DELO glasilo KPI za slovensko narodno manjšine Izhaja vsak petek Urejuje uredniški odbor Politični direktor: Marija Bet netič - Odgovorni urednik : At* ton Mirko Kapelj - Uredništv« in uprava : Trst, ul. Capitolina telef. 44-046/44-047. Tiska: Tipografia Riva - Trsi ul. Torrebianca 12. Celoletna naročnina 1300 lir, p0’’ letna 700 lir. Poštni tekoči & kovni račun št. 11/7000. Cena oglasov po dogovoru