BILI SMO V KS BREZOVICA
Problemi mestnega obrobja
Brezovica leži le kakšnih 6 kilome-trov od mestnega središča. Kljub temu pa so predvsem na področju komunal-ne opremljenosti zelo slabo razviti. Na področju krajevne skupnosti živi okrog 1700 krajanov. Večinoma so delavci, ki se vozijo na delo v Ljublja-no. Med njimi je le okoli 13 pravih kmetov. Zbori občanov so vedno zelo živahni. Krajani znova in znova spre-govorijo o svojih problemih. Menijo pa, da se prepočasi rešujejo.
V krajevni skupnosti je okrog 75 črnih gradenj. Le-te so zaradi komu-nalne neopremljenosti še vedno v veli-kih težavah. Nekaj jih je sicer že lega-Iiziranih, še vedno pa jih precej čaka ob strani. Menijo, da občinska skup-ščina in njene strokovne službe vse prepočasi rešujejo to vprašanje. Na-čelne rešitve so sicer že zdavnaj spre-jete, niso pa se še v celoti uresničile v praksi.
Pri nadaljnjem urbanističnem ra-zvoju želijo zaščititi predvsem še ne-dotaknjena kmetijska zemljišča. Zato so predlagali zazidljivost le kakih 150 parcel, ki ležijo znotraj naselij. Večjih površin tako ne bi načeli, ampak bi le zapolnili prazne prostore med posa-meznimi stavbami. Njihov predlog je sprejet. »LUZ pripravlja trenutno do-kaj dobro rešitev programa zazidave Brezovice,« pravi med drugim Avgu-štin Kušar.
ŠOLA IN TRGOVINA           ^ ^
O celodnevni šoli na Brezovici že dolgo razmišljajo, vendar možnosti za njeno uresničitev nimajo. Zmanjkuje jim namreč prostora. Letni priliv po-leg prvošolcev je 15 do 30 otrok. Zato razmišljajo o razširitvi obstoječega šolskega objekta. Možnost razširitve je bila namreč dana ob gradnji prizid-ka s sredstvi ljubljanskega prvega sa-moprispevka. Obstaja pa tudi druga možnost. V brezovško šolo namreč prihajajo otroci iz treh krajevnih skupnosti: Brezovice, Vnanjih in No-tranjih goric. Če bi preuredili podruž-nico v Notranjih goricah v popolno osemletko, bi s tem dobili več prostora tudi na Brezovici.
Edina trgovina, ki jo imajo je pre-majhna, da bi zadovoljila potrebe kra-
janov. Njeni prodajni in skladiščni prostori so namreč skorajda tniniatur-ni. Prodajalci se sicer trudijo, da bi kupce zadovoljivo postregli, vendar to na tako skrčenem prostoru ni mogoče. Krajani zato odhajajo po nakupih v mesto. »Z urejeno trgovino pa bi lah-ko prihranili številne prevoze v mesto (varčevanje z gorivom) po nakupih,« pravi Janko Prebil in dodaja: »Skušali smo dobiti neko delovno organizacijo, ki bi bila pripravljena pri nas graditi trgovino. Pa smo ugotovili, da je to skoraj nemogoče, ker ima Mercator monopol nad našim področjem. Pri njih pa so nam neuradno dejali, da bi lahko pričeli graditi šele čez 10 let.«
PREČKANJE AVTOCESTE
Na Brezovici se je svoje dni dvigo-valo precej prahu ob gradnji avtoceste Ljubljana-Vrhnika. Niso nasprotovali cesti, hoteli so imeti le več prehodov prek nje. Kako pa je danes? Ugotav-ljajo, da bi morali popraviti protihrup-no zaščito, ki »pušča«. Še vedno meni-jo, da je en prehod, ki ga imajo pre-malo. Preobremenjen je namreč s pro-metom, ker teče prek njega edina cestna povezava od Brezovice proti Podpeči, Preserju in dalje proti krim-skemu področju. Nerodno je tudi, ko se na primer za traktorjem, ki pelje voz sena, počasi vleče dolga kolona vozil. Na prehodu tudi ni kolesarske steze, pločnik pa je Ie na eni strani. Za povezavo krajevne skupnosti, ki jo av-tocesta deli na dvoje polovic je po mnenju krajanov nujen še en prehod. »Upamo, da bomo uspeli,« pravi Jan-ko Prebil.
USPEŠNO PLANIRANJE
Komisija, ki je pripravljala osnutek plana, je svoje delo dobro opravila. Osnova za vse je bila predvidena 5 odstotna rast prebivalstva. Plan so obravnavali tako v družbenopolitičnih organizacijah kot organih krajevne skupnosti. Izhajali so iz želja krajanov in skušali zajeti čimveč njihovih os-novnih potreb. Pri tem pa so skušali načrtovati realno, v okviru materialnih možnosti. Zbor krajanov na katerem so obravnavali plan je bil izredno do-bro obiskan. Ljudje so stali celo pred
sejno dvorano. V živahni razpravi so bili celo pripravljeni odločiti se za 3 odstotni samoprispevek, samo, da bi dobili tisto kar jim primanjkuje: boljši vodovod, kanalizacijo in še kaj. »Se-veda je to le osnutek, ki ga bomo morali še uskladiti. Vsekakor pa je bil pravočasno in strokovno pripravljen,« meni Avguštin Kušar.
»Od industrije nimamo ničesar. Vsak zaselek si lahko pomaga, če ima kak obrat. Mi pa smo odvisni le od družbenih sredtev, ki nam jih dodeli-jo, Nfestne krajevne skupnosti so ko-munalno precej bolje urejene od nas, imajo pa tudi več sredstev. Kje je po-tem tu solidarnost?« se sprašuje Edvard Velkavrh.
Družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti so zelo aktivne. Krajevna konferenca SZDL je nosilec
V pogovoru so sodelovali: JAN-KO PREBIL, predsednik KK SZDL, FRANC ALIČ, predsednik krajevne organizacije ZZB NOV, EDVARD YELKAVRH, ravnatelj osnovne šole Brezovica, AVGU-ŠTIN KUŠAR, sekretar osnovne organizacije ZKS Brezovica in LU-DVIK RAHNE, predsednik Druš-tva upokojencev.
vseh akcij. Številne naloge uspešno iz-peljujejo. »Po moji oceni je to rezultat dobrih priprav in uspešne politične ak-cije med ljudmi,« meni Janko Prebil.
Med drugimi je zelo aktivna tudi mladinska organizacija. Mladi imajo številne delovne akcije, sodelujejo pri proslavah, ukvarjajo se s kulturniško in športno dejavnostjo. Tudi v politič-nem življenju je slišati njihov glas.
Zelo aktivna so tudi njihova druš-tva: gasilsko društvo, šolsko športno društvo in balinarski klub. Omenitt velja tudi uspehe Rdečega križa in knjižnice. Priznanja žanjejo tudi v ob-činskem merilu. »Kot kaže imajo pri aktiviranju krajanov mnogo več težav v mestnih krajevnih skupnostih kot pa v primestnih,« je ob koncu še dodal Avguštin Kušar.
...      ..-.-.,?        IVO BREČIČ