Leto XXH., št. 39 LJubljana, sobota 15. febrnarja I94I Cena t Din upravmstvo. LjuDljana, Knafljeva 6 — Telefon štev. 3122. 3123, 8124, S125. 3120. Inseratnj oddelek: Ljubljana, Selen* burgova oL — TeL 3492 In 3392. Podružnica Maribor: Grajski trg it. 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova Ulica 2. Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana St. 17 749. izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za tnozemstvo 50 din Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva uUca a, telefon 1122. 3123. 3124. 3125. 3126; Marmor, Grajski trg St i, telefon St 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon St 65 Rokopisi se oe vračajo Politična živahnost v Sredozemlju Poročila zadnjih dni znova potrjujejo, da je trenutno težišče dogodkov v Sredozemlju, kjer je poleg razvoja na bojiščih v najkrajšem času pričakovati tudi važnih političnih dogodkov. Pri tem gre za Sredozemlje v celoti, tako za njegov vzhodni kakor zapadni del, za njegovo evropsko kakor afriško zaledje. V vzhodnem delu sredozemskega prostora je v ospredju zanimanja zlasti razvoj v balkanskem zaledju. Medtem ko je v Rumuniji — zlasti po zadušenem uporu Železne garde — popoln gospodar položaja Nemčija, ki se odslej lahko še bolj kakor doslej opira na An-tonescov režim, se zdi položaj v Bolgariji še vedno nerazčiščen. Po nedeljskem Churchillovem govoru je bolgarska vlada uradno zanikala navzočnost nemških čet na bolgarskih tleh in bolgarski listi sedaj spet zagotavljajo, da hoče Bolgarija ostati nevtralna. Med njimi so seveda tudi izjeme, kakor na primer sofijska »Zora«, ki trdi, da bi Bolgarija izvršila samomor, ako bi se uprla morebitnemu nemškemu vkorakanju, kakor to žele Angleži. Na drugi strani pa je prekinitev angleško-rumunskih diplomatskih odnošajev pokazala, da razvija v zadnjem času tudi angleška diplomacija izredno delavnost v tem predelu Evrope. Položaj bi se po tem takem smel na splošno označiti za zapleten, in to zaradi akcij in reakcij obeh vojnih taborov, vendar smo zaenkrat le v izredno razgibanem razdobju politič-no-diplomatskoga prečiščevanja, ki ga utegne razvoj dogodkov posoešiti, a tudi zavleči. To ni odvisno le od obeh vojnih taborov, temveč tudi od Rusije kot tretje velesile v ozadiu. Dokler bosta nasproti niei oba vojna tabora tako obzirna kakoT doslej in dokler sama ne bo še želela odkriti svojih kart. je verjetno. -]a bo delovala v smislu ohranitve miru na tem področju. Do tedaj pa verjetno tudi vojna tabora ne bosta potiskala razvoja d o kritične točke Seveda veljalo te ugotovitve le na splošno, kajti najrazličnejši dogodki lahko čez noč spremene sedanjo'zapletenost v kritično napetost. V zadnjem času je nape+ost zajela tudi zapadni del sredozemskega prostora, kier — po mnenju mnogih — počasi dozorevajo velike odločitve. Gre za prostor, na katerem vojaški strokovnjaki že dolgo pričakujejo večji nastop velesil osi. in sicer v zvezi z razvojem na afriških tleh. Medtem ko je bila pred mesci — v dobi italijanskega pritiska proti Egiptu — verjetnejša balkanska varianta. nemškega pritiska na angleške po-ložaie v vzhodnem Sredozemlju in v Afriki, ker bi bila tedaj nemška ofenziva povezana z italijansko in bi obe delovali v obliki klešč proti Sueškemu kanalu, se pri sedanjem položaju vojaškim strokovnjakom zdi za uspešne voj- * ne operacije primernejša izbira pritiska pTeko zapadnega dela Sredozemlja, seveda s francoskim in španskim sodelovanjem. V to smer so sedaj dejansko uperjeni diplomatski napori velesil osi, kakor nam to na eni strani kaže razvoj v Franciji, na drugi pa najnovejši razgovori med generalom Francom, Su-nerjem in Mussolinijem ter generalom Francom, Sunerjem in maršalom Petainom. Seveda bi bilo napačno misliti, da je zaradi tega pozornost velesil osi za-razvoj na Balkanu kaj manjša, kajti za to področje veljajo še v posebni meri Hitlerjeve izjave z dne 30. januarja letošnjega leta. da bo namreč Nemčija nastopila proti Angliji, »kjerkoli bi se pojavila«. V pogledu morebitne nemške ali nemško-italijanske akcije v zapadnem Sredozemlju sta se od vsega začetka postavljali v ospredje dve vprašanji, ki zahtevata poprejšnje razčiščenje: vprašanje francoske in španske odločitve. Med obema odločitvama se je doslej stalno nakazovala tudi medsebojna tesna povezanost, v kolikor so v poučenih krogih vezali špansko odločitev na poprejšnjo francosko odločitev. To nam med drugim razlaga, zakaj se je general Franco na svojem povratku s sestanka z Mussolinijem sestal včeraj tudi z maršalom Petainom. Nekatere informacije so to srečanje označevale kot vljudnostno dejanje dveh starih prijateljev, toda prav gotovo je, da sta se v svoji izmenjavi misli dotaknila tudi vseh perečih vprašanj, ki se postavljajo v zvezi z razumljivimi nemškimi in italijanskimi stremljenji v zapadnem Sredozemlju ter v zapadnem delu severne Afrike. General Franco je bil pri tem lahko tolmač italijanskega stališča, kakor je zanj izvedel v dolgem razgovoru z Mussolinijem. Stališče Nemčije pa je Franciji itak dobro znano, saj so se vse poslednje notranje spremembe v Franciji postavljale v zvezo z razčiščevanjem nem-ško-francoskih odnošajev. O razgovorih med Mussolinijem in Francom. ki so se vršili 12 t. m. na italijanski rivieri, podrobnosti niso znane. Uradno poročilo ugotavlja, da je bila na sestanku »ugotovljena popolna istovetnost španskega in italijanskega stališča glede sedanjega položaja v Evropi v se- • Diplomatska ofenziva obeh taborov V pričakovanju bližajočega se velikega spopada med oboroženimi silami Nemčije, Italije in Velike Britanije, sta oba tabora mrzlično še diplomatsko na delu New York, 14. febr. j. (Ass. Press.) V merodajnih ameriških krogih smatrajo zadnje odločne ukrepe Anglije na Balkanu, ki so našli izraza v ukinjenju diplomatskega zastopstva v Rumuniji, ki mu bo v kratkem verjetno sledila tudi ukinitev diplomatskega zastopstva v Sofiji, kot voljo Anglije, da si čim bolj zavaruje svoj položaj na evropskem jugovzhodu. V prvi vrsti si želi Anglija zajamčiti podporo Turčije, hkrati hoče dati poguma Grčiji za nadaljevanje borbe, obenem pa vplivati tudi na Bolgarijo, da se ne bi spuščala v kake nevarne kombinacije. Anglija ima za okrepitev svojega stališča na razpolago tudi še dokaj številne čete. Kar se tiče vesti o prihajanju nemških letal v Bolgarijo, je včeraj zastopnik bolgarskega poslaništva te vesti najenergič-neje demantiral. Naglasil je, da Bolgarija je danes v tukajšnjih političnih krogih zvedelo, da je pričakovati v najbližji bodočnosti novih razgovorov med nemškimi in bolgarskimi državniki. Razširile so se vesti, ki pa zaenkrat še niso službeno potrjene, da bo te dni odpotoval v Nemčijo, bržkone v Solnograd, ki je spet postal center nemške diplomatske aktivnosti, kolikor se nanaša na južnovzhodno Evropo, sam bolgarski kralj Boris. V tukajšnjih krogih ne prikrivajo, da se bodo razgovori nanašali na eventualni vojaško-politični položaj posameznih balkanskih držav v zvezi z bližnjim novim razpletom vojne na kontinentu. V bolgarskih krogih so slej ko prej pozorni na vsako gesto Turčije. V Sofiji so si na jasnem, da se bo Turčija branila z vsemi silami v primeru, da bi se vojno področje primaknilo v njeno bližino. Kar pa se tiče Sovjetske Rusije, se v sofijskih na Berghofu Berlin, 14. februarja. A A. (DNB.) Jugoslovenski ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič in zunanji minister Cincar Markovič sta prispela dopoldne z vlakom v Salzburg. Opoldne sta bila gosta zunanjega ministra v. Ribbentropa v njegovem gradu Fuschl. Po kratkem odmoru, ki sta ga jugoslovenska gosta prebila v hotelu »Avstrijski dvor« v Salzburgu, sta krenila na Berghof, kjer ju je ob 16.30 sprejel voditelj Nemčije, ki ju je prisrčno pričakal pred glavnimi vrati Berghof a.. Oddelek SS je izkazal jugoslovenskima državnikoma čast. Razgovori, ki so trajali čez tri ure, so bili prekinjeni samo za kratek čas zaradi čaja. Razgovorom je prisostvoval razen Hitlerja in v. Ribbentropa tudi poslanik dr. Schmidt kot tolmač. Ko so bili razgovori končani, sta jugoslovenska gosta ob 19.45 zapustila Berghof in odpotovala iz Salzburga v Beograd. Beograd, 14. februarja. AA. Dopisnik agencije Avale poroča: Iz Salzburga poročajo uradno: Vodja Nemčije in državni kancelar Adolf Hitler je sprejel danes v navzočnosti nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa predsednika .jngoslovenske vlade Dragišo Cvetkovica in jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča na Berghofu. Razgovori o vprašanjih skupnih interesov so potekli v duhu prijateljskih in tradicionalnih odnosov med obema narodoma. Berlin, 14. febr. br. (DNB.) Izdano je bilo naslednje uradno poročilo: Državni kancelar Adolf Hitler je sprejel danes v navzočnosti zunanjega ministra Ribbentropa v Berghofu jugoslovenskega ministrskega predsednika Dragišo Cvetkovica in jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Cincar-Marko-vica. Razgovori o vprašanjih, ki v splošnem zanimajo obe državi, so potekli v duhu tradicionalnega prijateljstva obeh narodov. niti ne razpolaga z zadostnim številom letališč, a še ta so v sedanjem letnem času neuporabna. Anglija hoče videti na Balkanu urejene prilike čim preje, ker v merodajnih angleških krogih računajo že v naslednjih 30 dneh s pričetkom nemške dvojne ofenzive: proti Gibraltarju in proti Suezu. V Londonu smatrajo za možno, da bo nemška ofenziva na Gibraltar sprožena sporazumno s špansko vlado. Kar se tiče ofenzive proti Bližnjemu vzhodu, je nedvomno, da bi pomenil to vojno med Nemčijo in Turčijo. Prva etapa nemške ofenzive proti Suezu naj bi bil prodor do Soluna, ki bi spravil Nemčijo v posest oporišč, potrebnih za nadaljevanje ofenzive po kopnem, kakor tudi letalske ofenzive proti Aleksandriji. London, 14. febr. j. (AFI). Danes dopoldne v angleških merodajnih krogih ni mogoče opaziti še nikake izrazite reakcije bodisi na potovanje generala Franca v Italijo in Francijo, bodisi na resnost položaja na Daljnem vzhodu, bodisi na probleme evropskega jugovzhoda. Zlasti na mero-dajnem mestu ni bilo mogoče dobiti potrdila, ali so res v London prišle iz Avstralije kake informacije, na podlagi katerih bi se videlo upravičeno zelo pesimistično svarilo, ki ga je včeraj izrekel avstralski posle-vodeči predsednik vlade Farthen. Na drugi strani pa tudi ni informacij, ki bi zanikale poročila o zbiranju japonskega vojnega brodovja pred Hajfongom. Skrajno rezervirano stališče Londona se najtočnejše lahko označi kot izraz prepričanja merodajnih krogov, da gre pri vseh alarmantnih vesteh, krožečih zadnje dni, pa najsi se tičejo Španije, Balkana ali Daljnega vzhoda, za manevre živčne vojne, Ij M *f? „ - i •• ~ • • .V* - * ' Kralj Boris pojde spet v Nemčijo? Sofija, 14. febr. n. (CBS). Glede na nagli razvoj političnih dogodkov na Balkanu se krogih neprikrito govori, da bo ostala zaenkrat še nadalje formalno desinteresirana glede vsakršnih možnih dogodkov na Balkanu. Sofija, 14. febr. o. V bolgarskih merodajnih krogih demantirajo vesti tujih listov o potovanju kralja Borisa v Nemčijo, zlasti pa, da je že na poti. Prekinitev odnosov z Bolgarijo, če .. • Sofija, 14. febr. n. (Reuter) Angleški poslanik v Sofiji Rendell je danes objavil naslednjo izjavo: Če bodo Nemci okupirali Bolgarijo in si iz nje napravili oporišče za borbo proti našim zaveznikom, bomo morali naravno prekiniti odnošaje z Bolgarijo in ukreniti vse potrebno, kakor bo to položaj zahteval. New York. 14. febr. j. (AR) Kakor poroča agencija International News Service, je dobil angleški poslanik v Sofiji od svoje vlade nalog, naj pripravi vse potrebno za odhod iz bolgarske prestolnice. čuječnost Turčije Carigrad, 14. febr. p. V nizu dogodkov zadnjih 24 ur v okviru diplomatske akcije držav osi predstavlja položaj na evropskem jugovzhodu vsekakor najvažnejši moment. To je splošna sodba turških političnih krogov, ki s posebno pozornostjo spremljajo vse te dogodke. V turških političnih krogih smatrajo to diplomatsko aktivnost za znak, da je treba v najkrajšem času pričakovat! razširjenje vojne akcije osi, Id se pričakuje na raznih straneh. Čeprav ni ni-kakih zanesljivih vesti o vsebini razgovorov med Mussolinijem in generalom Francom, prevladuje v turških političnih krogih mnenje, da se razgovori niso nanašali zgolj na vprašanja, ki se tičejo držav osi in Španije, marveč so razpravljali o splošnem razvoju mednarodnega položaja ter o nadaljnjih vojaških akcijah držav osi. Turška javnost s posebno pozornostjo spremlja vse te dogodke, ki zahtevajo, kakor poudarjajo tudi vsi turški listi, največjo čuječnost Turčije, da bi je ne presenetili dogodki. Turški listi slej ko prej poudarjajo, da je glavno načelo turške politike ohranitev miru, da pa ni nič manjša odločnost, da nastopi Turčija z vsemi sredstvi v obrambo svoje varnosti in nedotakljivosti. »Prijazno svarilo" Madžarski New Tork, 14. febr. j. (AR) Kakor Poroča agencija United Press, je angleški zunanji minister Eden naslovil na madžarsko vlado »prijazno svarilo« zaradi transportov nemških čet in nemškega vojnega materiala preko madžarskega ozemlja in po madžarskih železnicah v Rumunijo. V svojem svarilu, ki je bilo madžarski vladi izročeno preko poslanika v Londonu, izjavlja minister Eden, da sicer v polni meri razume položaj Madžarske, vendar pa mora opomniti, da bi morala Anglija, ako dobi vojno, pri bodočih mirovnih pogajanjih upoštevati madžarsko-nemško sodelovanje. Vojaški posveti v Ankari Ankara, 14. febr. j. (Ass. Press.) Včeraj je bil v Ankari poslednji sestatfek med častniki britanske vojaške misije, ki zastopa angleško vojaško silo na Bližnjem vzhodu, ter zastopniki turškega generalnega štsba. Na angleški strani sta poslednji konferenci prisostvovali general Marstfiall-Cornvvall in letalski podmar-šal Elmhurst, ki sta se pravkar vrnila s študijske turneje po turških vojaških pasovih, skupaj z osebnim zastopnikom vrhovnega poveljnika angleškega sredozemskega brodovja sira Andrewa Cunin- ghama, admiral sir Howard Kelly. Na turški strani je častnikom turškega generalnega štaba predsedoval general Azim Gunduz. Kakor javlja poročilo o tem zadnjem sestanku, so se razgovori vršili v zelo prisrčnem ozračju in jih obe stranki smatrata kot zelo uspele. Generala Corn-wall in Elmhourst odpotujeta takoj na poročanje k generalisimu Wavellu, toda verjetno je, da se bosta v kratem prnov-no vrnila v Turčijo. General Cornwall je včeraj posetil šefa turškega generalnega štaba, maršala Cakmaka. Položaj v Rumuniji Bukarešta, 14. februarja. AA. (DaVB.) Osebje britanskega poslaništva je zapustilo danes ob 22. Bukarešto in se odpeljalo v Konstanco, kjer se bo vkrcalo na turško ladjo »Izmir«. London, 14. febr. s. (Reuter.) Odpravnik poslov rumunskega poslaništva Florescu in tiskovni ataše Murgu sta podala ostavki na svoje položaje, ker se ne strinjata s politiko rumunske vlade. Oba sta bila nedavno pozvana, da zaradi prekinitve angleško-rumunskih odnošajev odpotujeta iz Londona. Jutri zapusti London 6 nižjih uradnikov rumunskega poslaništva, ki se vrnejo v Rumunijo. Potovali bodo z letalom preko Lizbone. Angleško trgovinsko ministrstvo je izdalo odlok, da je smatrati v trgovinskem prometu Rumunijo kot sovražno ozemlje in da zato veljajo za Rumunijo odslej vsi angleški blokadnj predpisi. Bukarešta, 14. febr. s. (Columbia B. S.) Preteklo noč so vozili po mestnih ulicah skozi Bukarešto veliki vojaški transporti. Med tem so nad mestom ves čas krožila nemška lovska letala. Kakor vse preišnje noči. je bilo mesto popolnoma zatemnjeno. Bukarešta, 14. februarja. AA. (DNB ) Rumunska vlada je pozvala poslanika in generalnega konzula bivše holandske vlade, naj zapustita državo, ker zastopata vlado, ki Rumunije ne prizna. Obe ti dve holandski diplomatski osebnosti sta bili v zvezi s tako imenovano holandsko vlado v Londonu. Bukarešta, 14. febr. p. Notranje ministrstvo je objavilo komunike, po katerem je bilo dosedaj v zvezi z leglonarskim uporom aretiranih 7800 oseb. Večina aretiran-cev Je bila zadržana v zaporu. Vojaška sodišča zasedajo permanentno ter vsak dan izrekajo nove sodbe. Dosedaj pa ni bil še nihče obsojen na smrt, verjetno zaradi tega, ker so glavni voditelji upora še vedno na svobodi in prihajajo pred sodišče le manjši krivci, ki so obtoženi zgolj zaradi sodelovanja. Odnosi med Nemčijo In Grčijo Berlin, 14. februarja. AA. DNB daje naslednje obvestilo: Zunanje ministrstvo poroča ,da v Berlinu ni znano, da bi tukajšnji grški poslanik nameraval zapustiti nemško prestolnico. Prav tako izjavljajo, da ni nastal noben preobrat v odnošajih med Nemčijo In Grčijo. Francco in Petainoo pooratek Vichy, 14. febr. n (Havas) Maršal Petain se je davi v spremstvu zunanjega ministra admirala Darlana in še nekaterih višjih funkcionarjev predsedstva in zunanjega ministrstva vrnil iz Montpeliera v Vichy. V tukajšnjih vladnih krogih opozarjajo na prijateljsko ozračje, ki je vladalo na sestanku generala Franca in maršala Petama v Montpelieru, v ostalem pa so glede vsebine razgovorov skrajno rezervi- j rani. Naglašajo le, da je sestanek že spričo j Sunnerjeve in Darlandove prisotnost5 p*e-segftl nrrier vi-—'p >s' * r > * t.. (K. — culCO- (»tvCk/UlU. Maršal Petain in admiral Darlan sta takoj po svoji vrnitvi z Riviere konferirala z vojnim ministrom Huntzingerjem. »Le Petit Journal« pravi, da sta se maršal Petain in general Franco na svojem sestanku včeraj posvetovala tudi o vprašanjih preskrbe Francije in Španije v zvezi z blokado. List piše dalje, da govori i mnogo razlogov za potrebo sodelovanja j med Španijo in Francijo. Nemčija takemu . sodelovanju ne nasprotuje, saj je n. pr. »Deutsche Allgemeine Zeitung« že pred meseci pisala, da je potrebno izboljšanje odnošajev med Francijo in Španijo. Vichy, 14. febr. s. (Columbia B. S.) Po tukajšnjih informacijah je bilo o priliki sestankov med generalom Francom in italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem oziroma maršalom Petainom ugotovljeno, da niti Španija, niti Francija to pomlad ne bosta šli v vojno proti Angliji ob strani Nemčije in Italije. Maršal Petain je sporočil generalu Francu na njunem sestanku, da niti Nemčija, niti Italija ne pričakujeta od Francije, da bi bodisi sedaj, bodisi pozneje njima nudila vojaško pomoč proti Angliji. Vtchy, 14. februarja AA. (DNB) Po Pe-tainovi in Darlanovi vrnitvi iz Montpeliera v Vichy se je v tukajšnjih dobro obveščenih krogih moglo zvedeti vsaj nekaj o značaju razgovorov med maršalom Petainom in generalom Francom ter o vprašanjih, ki so bila pri tej priliki na dnevnem redu Tako poudarjajo, da so bili razgovori splošne narave in da niso bili sprejeti nobeni določni sklepL Podpredsednik vlade admiral Darlan in španski zunanji minister Suner sta pri svojih razgovorih zlasti upoštevala današnji danjem zgodovinskem trenutku«. To besedilo bi kazalo bolj na politične kakor na vojaške razgovore, tako da je za sedaj še težko domnevati, ali je šlo za kaj več, pri čemer se seveda najrazličnejših ugibanj, ki smo jih objavili tudi v »Jutru«, niti ne dotikamo, zlasti ne onih, ki se zde bolj manever kakor pa prikaz dejanskega položaja, na primer ugibanja o špansko-francoskem posredovanju med Italijo in Veliko Britanijo. Za razumevanje položaja bo važno izvedeti predvsem dvoje: prvič, ali je Mussolini stavil generalu Francu kake konkretne predloge v zvezi z morebitnimi bližnjimi akcijami velesil osi v zapadnem Sredozemlju, in drugič, ali namerava Španija te akcije podpreti ter se odreči svojemu sedanjemu stališču »nevojujoče se države«. To bo mano šele v nekaj dneh, po dosedanjih informacijah pa se ne zdi, da bi se mogla španska politika bistveno spremeniti. Glede Francije vemo med tem, da se je Petain po neuspelih pogajanjih z La-valom odločil za vladno spremembo, ki pomeni utrditev položaja admirala Darlana v vladi. O Darlanu pišejo listi, da je odločen zagovornik Petainove formule: brezpogojno spoštovanje pogojev premirja z velesilama osi, varovanje nedotakljivosti francoskih kolonij ter svoboda francoskega vojnega brodovja, pri vsem tem pa nadaljevanje politike sodelovanja z Nemčijo in Italijo. Potem takem se v bistvu v Franciji ni nič spremenilo. Ako je Španska odločitev zares odvisna predvsem od francoske, bi mogli nadalje reči, da se verjetno tudi v španski politiki ni nič spremenilo. Toda vmes je treba sedaj upoštevati najnovejše Francove razgovore z Mussolinijem, po teh pa še njegovo izmenjavo misli z maršalom Petainom. Bližnji dnevi bodo pokazali, ali je v tej zvezi nastopil kak nov moment, ki bo vplival na nadaljnji razvoj dogodkov. Gotovo pa je že sedaj, da stopa v celotnem vojnem razvoju tudi zapadno Sredozemlje vedno bolj pereče v ospredje. vojni položaj ter vprašanje obnove Evrope po vojni. Na pristojnem mestu pravijo, da sta bili Italija in Nemčija obveščeni o razgovorih, ki so potekali v Montpelieru. V francoskih merodajnih krogih kategorično izjavljajo, da so izmišljene vse vesti, da bi bilo Franciji poverjeno posredovanje med Anglijo in Italijo. Madrid, 14. febr. n. (CBS). Danes ste se vrnila v Madrid general Franco in zunanji minister Serrano Suner z vsem svojim spremstvom. Ob prihodu so jima priredili svečan sprejem. V španskih političnih krogih so glede razgovorov, ki sta jih imela španska državnika v Bordigheri in Mont-pellieru, zelo rezervirani ter naglašajo le, da so se naglašall na sredozemska vprašanja, ki se tičejo neposredno Italije, Francije ln Španije. Odmevi sestanka v Bordigheri ...v Italiji Rim, 14. febr- AA. (Štefani.) listi posvečajo danes svoje prve strani razgovorom med Mussolinijem in generalom Francom v Bordigheri. Pri tem podčrtava jo soglasnost stališč obeh vlad v vseh vprašanjih, ki v sedanjem zgodovinskem trenutku zanimajo obe državi, ter opozarjajo na prisrčne manifestacije italijanskega prebivalstva generalu Francu. Te manifestacije so dokaz prijateljstva med dvema sredozemskima narodoma, simpatije pa so vezane tudi na tradicijo in kulturo, na civilizacijo obeh narodov in vzajemnost obeh režimov, ki sta na enak način odbila komunistično delavnost in visoko dvignila zgodovinske in moralne vrednote, ki so v vseh časih bile veličina obeh narodov. »Meesaggero« piše. da je Španija prav tako kakor drugi sredozemski narodi čutila, da prihaja z angleške strani nevarnost, ki grozi njenim pravicam, prav tako Nadaljevanje na 2. strani pa tudi od Francije, kajti obe sta Izkoriščati notranje razmere, in borbe med strankami, da bi razdvoi8i Španijo in Italijo. Fašistična Italija še enkrat pozdravlja prijateljsko Španijo v njenem boju za svobodo na Sredozemskem morju. »Popolo di Roma« objavlja svoj čkmeK pod naslovom; »Prijateljstvo dveh voditeljev in zaupanje narodov.« V članku opozarja na manifestacije, ki jih je prebivalstvo priredilo generalu Francu in poudarja. da je Franco prav gotovo tisti človek, ki se lahko sporazume z Mussolinijem in fašistično Italijo, če je sploh kdo, ki se mora sporazumeti List opozarja na vlogo Španije o okviru nove Evrope in pravi, da so prišle koristi Italije in Španije v popoln sklad in da Je bil dosežen popoln sporazum. To pomeni, da se koristi Italije in Španije izpopolnjujejo in da se Španija priključuje velikim smerem evropskega poslanstva fašizma. ... v Nemčiji Berlin, 14. febr. o. (DNB.) Danes so ▼ Berlinu prvič izjavili nekaj splošnega o sestanku generala Franca z Mussolinijem. Rečeno je bilo, da sta razpravljala o splošnih vprašanjih, ki zanimajo Italijo in Španijo kot sredozemski državi in da je Španija, kakor se očitno vidi pripravljena podpreti Italijo v njenih prizadevanjih. To temelji predvsem na skupnem gledanju Italije, Španije in Nemčije na svet, kakor tudi na dejstvu, da so te sile odločene iti po poti v sedanji vojni ln ustvariti skupaj nov red po vojni. • • • v Ameriki N®«w Tork, 14. febr. j. (AR.) Dopisnik agencije International News Service poroča iz Vichyja: Kakor je bilo mogoče zvedeti iz krogov, ki so blizu vladi, je general Franco na se- stanku z Mussolinijem odklonil željo, da bi Španija podprla ofenzivo držav osi na Gibraltar. Navzlic močnemu prigovarjanju predsednika italijanske vlade je general Franco ostal na stališču, da se Španija zaradi prevelike oslabitve po državljanski vojni ne more udeležiti nikake vojaške akcije. Baje je general Franco izrecno naglasu, da se gladujoča Španija tako dolgo ne more spuščati v nobeno vojoo z Anglijo, dokler Anglija Španijo zalaga z živežem. Mussolini je naglasil, da potrebujeta državi osi kot oporišča zlasti Cartageno, dalje nekatere točke na jugoaapadni španski obali, na otoku Min orel in na Kanarskem otočju. Dopisnik omenjene agencije pravi da potekajo njegove informacije iz povsem verodostojnega vira ter da ao mu bile dane na razpolago takoj po zaključku sestanka med generalom Francom in maršalom Petainom. Z albanskih bojišč Obojestransko živahno patruljno udejstvovanje ZBLIŽAN JE JAPONSKE Z RUSIJO Izjava japonskega zunanjega ministra Macuoke Tokio, 14. febr. j. (Domei) V okviru proračunske debate v reprezentančni zbornici je zunanji minister Macuoka danes odgovoril na nekatera vprašanja, tičoča se vloge Japonske v okviru problemov, ki se tičejo sosednih držav Daljnega vzhoda. Macuoka je uvodoma ugotovil, aa je vesel, da lahko izkoristi to priliko za ugotovitev, da so odnošaji med Japonsko in Rusijo na najboljši poti k ponovnemu izboljšanju in ureditvi vseh še obstoječih nesoglasij. Posebno ga je razveselilo, da se je sovjetska vlada z zaupanjem obrtnila nanj, želeč. da se nadaljujejo pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med obema državama. Rusija je spočetka najbrže dvomila v dobro voljo Japonske, toda razgovori med japonskim poslanikom v Moskvi in predsednikom sovjetske vlade in zunanjim ministrom Mclotovom so slednjič vse te dvome razpršili in ustvarili ugodno ozračje za nadaljevanje razgovorov o vseh perečih vprašanjih. Zdaj se že vodijo pogajanja tudi za ureditev vprašanja japonskih petro-lejskih koncesij na severnem delu Sahali-na, kakor tudi za sklenitev končnoveljav-ne in trajne pogodbe o ribolovu ob vzhodni ruski obali. Ta pogajanja se nadaljujejo z veliko spravijivostjo in bodo verjetno kmalu rodila popoln uspeh. Macuoka je nato v odgovoru na izražene pomisleke nekega poslanca glede člena 3 berlinske pogodbe treh velesil, ki pravi, da ohranijo vse države podpisnice vse svoje dotedanje oclnoeaje s Sovjetsko Rusijo, ne določa pa ničesar glede medsebojne pomoči za primer japonsko ruskega konflikta, sicer priznal, da ta pomanjkljivost povzroča nekaj skrbi, da pa ne more biti nikake bojazni, da bi mogli cstali dve podpisnici pogodbe, ali pa Rusija tolmačiti ta člen kakor koli tako, da bi moglo biti Japonski v škodo. Revizija^ tega člena ni potrebna, ker so danes ocnošaji med Rusijo in Japonsko tako dobri, da ne more biti niti govora o kakšnem morebitnem vojnem zapletjaju med obema državama V tem primeru namreč skušajo nekateri besedilo člena 3 tolmačiti tako, da Italija in Nem- čija v tem primeru ne bi bili vezani Japonski pomagati. Glede na urejenost razmerja med Japonsko in Sovjetsko Rusijo, je naglasil Macuoka, je tudi člen 3 dovolj jasen in razumljiv. Macuoki je bilo dalje stavljeno vprašanje, ali ne bi bilo bolje, da bi bil v interesu zbližanja z Rusijo pakt proti kominter-ni odpovedan. Macuoka je odgovoril da pakt proti k cm interni ni naperjen proti Rusiji, temveč proti komunistom in njihovi aktivnosti po vsem svetu. Priznal pa je. da je Molotov morda mislil na ta pakt, ko je svojčas v nekem govoru pripomnil, da obstoje ovire za izboljšanje japonsko-ruskih odnošajev. Angleška ojačenja za Singapur Sanghaj, 14. febr. j. (AR) Dodatno k poročilu, da je bilo pred nekaj dnevi iz Sin-gapura poslanih več močnih skupin angleških bombnikov vrste Blenheim na severni del Malajskega polotoka, poročajo sedaj uradno, da je dospelo zdaj tudi več eska-dril avstralskih bombnikov na Malajski polotok, kjer so bila ta letala stacionirana na letališčih ob meji med Malajo in Siamom. Po informacijah, ki prihajajo iz Rangoona in Singapura v Sanghaj, je zdaj na Malajskem polotoku in v Birmi zbranih najmanj 10 divizij britanskih imperialnih čet, ki jih tvorijo večinoma indijski in avstralski polki- Neprenehoma pa prihajajo še nova ojačenja. Ogražanje Holandske Indije London, 14. febr. a (Columbia BS). V merodajnih angleških političnih krogih izražajo danes ponovno domnevo, da je za pomlad pričakovati, da bo Japonska napadla Holandsko Vzhodno Indijo in Singapur. Mislijo, da se bo japonska vojaška akcija v tej smeri pričela istočasno s po- mladne nemško vojaško akcijo, ki bi zasledovala cilj, da prisili Grčijo k sklenitvi miru. V zvezi s pričakovanjem vstope Japonske v vojno so izredni obrambni ukrepi v Singaporu in na Malajskem polotoku, kakor tudi posvetovanja avstralskega vojnega kabineta včeraj in danes. V angleških krogih je slišati obenem tudi domneve, da narašča na Japonskem nemški vpliv. Tako poroča »Times«, da je japonska časopisna cenzura sedaj pod nemško kotrolo. Avstralska vlada o položaju Canberra, 14. febr. s. (Asa Press). Avstralski vojni kabinet je imel danes novo sejo, ki so ji prisostvovali tudi šefi generalnih štabov vojske, mornarice in letalstva, ter vrhovni poveljnik angleške vojske na Daljnem vzhodu maršal Brook-Pa-ppon. Po sej' je izjavil zastopnik ministrskega predsednika, da je vojni kabinet proučili zadnja poročila ter ugotovil, da ni nastopilo nobeno novo poslabšanje položaja. Kabinet je razpravljal tudi o avstralskem obrambnem programu. Zastopnik ministrskega predsednika je pripomnil, da je bilo včerajšnje svarilo avstralskemu prebivalstvu o resnosti položaja potrebno, da bo vsak avstralski državljan vedel postaviti nacionalne interese na prvo mesta. Kakor v svetovni vojni, bodo tudi tokrat stavili Avst.alci državi vsa sredstva na razpolago ter ohranili mir in preudarnost v vsaki krizi. Situacija na Filipinih Sanghaj, 14. febr. j .(DNB) Približno 400 rodbinskh članov častnikov ameriške vojske in mornarice, bivajočih na Filipinskem otočju, mora z vojaškima transportnima ladjama »Stolin« in »Grant Manilla« do konca tega tedna zapustiti Filipine. Kitajski listi v Sanghaju. objavljajo to vest kot dokaz, da postaja položaj na Daljnem vzhodu od dneva do dneva bolj kritičen. Srdit! boji v Eritreji Italijansko vojno poročilo javlja, da so Angleži spustili svoje prve padalce v južni Italiji Rim, 14 febr. n. (Štefani). V današnjem 252. službenem vojnem poročilu pravi vrhovno poveljstvo italijanske vojske: Italijanska in nemška letala so bombardirala letalska pomorska oporišča na Malti. Nemška lovska letala so sestrelila tri sovražne aparate tipa »Hurricane«. Letala nemškega letalskega zbora so intenzivno bombardirala sovražna letalska oporišča v Cirenajki. Dosegla so velike uspehe in z bombami razideiala hangarje, druge objekte in taboriščne barake. V nizkih poletih so obstreljevala s strojnicami tudi mnogo letal na vzletiščih. Na Egejskem morju so naši bombniki v nekaj valovih uspešno napadla letalsko oporišče v bližini Chanije ter uničila 4 sovražna letala na vzletišču. Sovražna letala so v zgodnjih jutrnih urah dne 13. t m odvrgla nekaj bomb na otok Rodos. V Vzhodni Afriki je bil odbit sovražnikov napad na področju pri Kerenu. Onstran Džube zaustavljajo naše iregularne čete vztrajno sleherno prodiranje sovražnika- Skupine naših lovskih letal so na področju okrog Kerena uspešno obstreljevale sovražne oddelke in odbile po hudi borbi napad sovražnih lovskih letal Dne 13. t. m. dopoldne so sovražna letala napadla Masauo. Protiletalsko topništvo vojne mornarice je sestrelilo dve letali, njuni posadki sta bili ujeti. V noči od 10. na 11. t. m. so sovražna letala na področju Lukanske Ka abriie spustila na tla nekaj skupin padalcev s strojnicami, ročnimi granatami in razstrelivom, ki so imeli nalogo, povzročati čim večje motnje v prometu ter poškodovati prometne in vodovodne naprave v tej pokrajini. Naša stražna organizacija je takoj intervenirala in ujela vse padalce, še predno so utegnili napraviti večjo škodo, kakor je bila to njihova naloga Pri tem je prišlo do nekaj spopadov, v katerih sta bila ubita en stražnik in en civilist Junaška smrt generala Tellere Rim, 14- febr. n. (Štefani) Službeno je bilo danes objavljeno, da je v borbah pri Bengaziju junaško padel general Giuseppe Tellera, poveljnik desete armije. Sredi borb je prišel, hudo ranjen v ujetništvo, a je že nekaj ur kasneje podlegel poškodbam. Pri neki letalski operaciji blizu Kerena. ki je bila omenjena že v 252. službenem vojnem poročilu, pa se je smrtno ponesrečil vodja letalske eskadrile kapetan Visen-tini. Sku -ul je rešiti dva letalca, ki sta bila s svojima lovcema prisiljena pristati na sovražnem ozemlju, pri pristanku pa se je s svojim letalom zaletel v skalo in se ubil Kapetan Visentini je sestrelil 17 angleških letal. Obiski vojvode Aoste na bojiščih Adis Abeba, 14. februarja. AA. (Štefani) Vojvoda Aosta, abesinski podksalj, nadaljuje z obiski na bojiščih v Vzhodni Afriki. Med drugim si je ogledal tudi bojišče pri Džifbi, potom pa je obiskal poveljnike in vojaštvo v operacijskem pasu ter izrazil pri tej priliki častnikom in askarom svoje občudovanje nad hrabrostjo, ki so jo pokazali. Vojvoda Aosta je obiskal tudi bolnišnico, kjer leže ranjenci, ki so dobili poškodbe o priliki nekega sovražnikovega letalskega napada. Izrazil je priznanje tudi italijanskim letalcem, ki tesno sodelujejo s kopensko vojsko. Gibraltarsko brodovje spet odplulo Algeciras, 14. febr. j. (DNB) Del v Gibraltarju stacioniranega angleškega sredozemskega brodovja je odplul iz luke v neznano simer. V skupini vojnih ladij, ki so cdplule, sta tudi oklopnici »Renown« in »Sheffield«, ter letalska matična iadja »Are Royal« skupaj z več manjšimi bojnimi edinicami. V Itaki sta ostaii še bojni ladji »Malaya« in »Resolution« Angleško službeno vojno poročilo Kairo, 14. febr. s. (Reuter) Poveljstvo anglešk evojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu: Eritreja: Operacije za zavzetje Kerena se nadaljujejo. Med tem angleške čete v težavnem ozemlju nadalje napredujejo proti Arazi. Abesinija: V sodelovanju z našimi četami razširjajo oddelki abesinskih patrio- tov področje, ki je pod njihovo kontrolo. Na drugih frontah ni nobene spremembe položaja London, 14. febr- s. (Reuter) Po informacijah uradnih angleških vojaških krogov so pred Kerenom še vedno v teku hudi boji. Hitre odločitve v teh bojih ni pričakovati. Kairo, 14. febr. s. (Reuter.) Povelistvo angleškega letalstva na B'žnjem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju: V sredo ponoči so angleški težki bombniki napadli pristanišče na Rodu. Povzročenih je bilo več požarov, ki so goreli še, ko je bil napad končan. Na letališču v Benini smo našli še 14 neuporabnih sovražnih letal, na letaTšču v Baikl pa 40. Včeraj in predvčerajšnjim so sovražna letala ponovno napadla letališče v Benini, povzročila pa so le malo škode. V noči na četrtek so sovražna letala, verjetno nemška, napadla tudi Ben-gazi. Povzročene je bilo nekaj škode na civilnih zgradbah. V Vzhodni Afriki so angleška letala nudila nadaljnjo podporo kopni vojski v operacijah pri Kerenu. V Kerenu je bila železniška postaja direktno zadeta. Mnogo bomb je bilo vrženih tucli na sovražne čete pri Lahami pri Kerenu. Včeraj so sovražna letala napadla Malto. Pri tem je bilo eno sovražno letalo tipa Jnnkers 83 zadeto od izstrelkov protiletalskega topništva. Ko se je od-ia!-^-valo, je naglo izgubljalo na višini ter je puščaio dim iz enega motorja, tako da ni verjetno, da je doseglo svoje oporišče. Dodatno k poročilu poveljstva angleškega ietalstva v Grčiji iavljaio Š*. da so angleška letala pri Beratu včeraj sestrelila dve sovražni leta'i. Dva angle'ka bombnika sta bila v operacijah nad Albanijo izgubljena. Sicer ni bilo v vseh operacijah navedenih v komunikeju, izgubljeno nobeno angleško letalo. Rim, 14. febr. n. (Štefan). Vrhovno poveljstvo italijanske vojake pravi v današnjem 252. službenem voinem poročilu: Na grški fronti živahno obojestransko delovanje petroi Naše čete so pri tem vselej dosegle uspeh. Prizadejale so sovražniku občutne izgube .ujele nekaj vojakov in zaplenile neka.1 orožja Naše letalske sile so bombardirale neko sovražno pomorsko oporišče ter uspešno razpršile zbirajoče se sovražne oddelke. Naša lovska letala so sestrelila 9 sovražnih letal. Posadka enega izmed teh letal le bils ujeta v zalrdiu naše fronte. Rim, 14. febr. AA. (Štefani) »Messag-geroc objavita podrobnosti o bombardiranju letališča v Janini, ki so ga op avila italijanska lovska letala vrste »Alchion*. Pri napadu je bilo uničenih 8 sovražnih letal. Letala so letela tako nizko, da ni bilo mogoče nanie strel jati iz protiletalskih topov. Po prvem uspešnem p:letu so 90 lovska letala zopet Dodala nad letališča v Janini in izpolnila svoje razdiralno delo. Tri letala so piletela D">n<~či in izrabila mesečino. Ko so pr šla nad letališče. sta dve letali ostali vi oki v zraku, tretie letalo oa se ie spudilo tako nizko nad zemlio. da se ie skoraj dot ka-lo površine in obsipavalo skorai 20 minut letališče z oeniem iz s4romic. nakar se ie nad letališče spustilo druso in končno še tretje letalo. Vkliub po-kus->m co-vražnega protiletalskega top^išfva so letala izvedla svojo nalogo do konca. Grško poročilo Atene, 14. febr AA. (At. ag.). Uradno poročilo glavnega stana grške vojske pravi: Po uspešnih kraievnih nastopih so bile zavzete utrjene sovražne postoianke. Ujeli smo 400 italijanskih vojakov in zaplenili mnogo vojnega gradiva možnar-, jev in streliva Naše letalstvo ie uspešno j bombardiralo sovražne postojanke. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno Naša letala so se vrnila na svoia oporišča Uradno poročilo ministrstva za javno varnost pravi, da so sovražna legala bombardirala Argostoli. niso oa povzročila nobene škode. Človeških žrtev ni bilo. Prav tako so bombe oadle tudi na neko postojanko na Krfu. Tudi tam ni bilo niti žrtev, niti škode Atene, 14. febr AA. (Reuter) Atenski radio ie snoči uradno obla vil da so grške čete na bojišču ob morskem obrežju napredovale za 5 km. Tudi na ostalem bojišču počasi, toda sUruroo napredujeta Na osrednjem bojišču se boli proti severu razvijajo hudi boji. Grške čete so zavzele več postojank z napadi na nož in močno pritiskajo na Tepelenl Na bo^šču pri Podgradcu so s pomočjo topništva napredovale za 1.5 km. Boji v dolini Skum-be in Devoli so silno hudi. Sovražnik as trdovratno in ogorčeno upira. Tirana, Drač in Elbasan hudo bombardirani Atene, 14. febr. s. (Reuter). Poveljstvo angleškega letalstva v Grčiji javlja v svojem današnjem komunikeju: Včeraj in predvčerajšnjim so izvedli angleški bombniki svoje doslej največje in najusoešnejše letalske nasade v A ba-niji. V noči od srede na četrtek so težki bombniki napadli letališči v Tirani in Draču. Več hangarjev in zgradb na le.a-liščih je bilo zadetih. Na letališču v Tirani je ogenj uničil štiri sovražna bombna letala. Včeraj tekom vsega dne, so bili izvedeni ponovno koncentrični napadi na Teoeleni. poleg tega rxa so bile nap?dene koncentracije so»vražnega vojaštva Neko sovražno lovsko letalo, ki je poskusilo preprečiti te napade, ie bilo v plamenih sestreljeno. V sredo so angleški bombniki uspešno na pad li zb iran i e vojaštva in vo j aske zgradbe v Elbasan u. Bombardiranje Roda Kairo, 14. febr. n. (Reuter) O, najnovejšem angleškem letalskem napadu na Rodos je bilo službeno objavljeno, da so pričele skupine angleških letalskih sil sedaj prav tako intenzivno bombardirati italijanska letalska in pomorska oporišča na Dodeka-neškem otočju kakor so dosedaj neprestano napadala italijanske postojanke in letališča v ofenzivnih operacijah v Libiji Spričo tega sodijo v tukajšnjih vojaških krogih, da nameravajo Angleži v kratkem vdreti na Dodekanez in se polastiti otočja, da bi tako prehiteli Nemce, v kolikor bi se nameravali poslužiti otočja za svoje operacije v Levantu, ki jih sedaj že tako intenzivno pripravlja j o- Komunike beleži, da so angleški bombniki pri svojem včerajšnjem napadu hudo bombardirali vsa tri letališča na dodeka-neškem otočju. Sedem italijanskih letal je bilo uničenih na vzletiščih. Izbruhnilo je mnogo požarov v skiadščih in več jih je zletelo v zrak. V. zimsko*športni teden v Ga-Pa Finci spet najboljši Tek na 18 km je prinesel prvo zmago — Fincem, za kombinacijo pa so favoriti Nemci br— Ga-Pa, 14. febr. Dopoldne ob 9. so se tukaj začela prva tekmovanja v okviru letošnjega V. mednarodnega zimskosportnega tedna s tekom na 18 km. Za tekmovanje se je prijavilo 118 tekačev iz osmih držav, med njimi naj-številneje vsi najboljši nemški tekači, razen njih pa skoraj vsa severnjaška smučarska elita, ki je pred tednom dni nastopila na FIS tekmah v Cortinl in tudi požela najboljše uspehe. Tako so Finci poslali v današnji tek 20 mož, medtem ko je bila švedska zastopana s 14 tekači, med katerimi so bili seveda vsi sedanji in bivši svetovni prvaki, tako Sved Dahlquist, Finec Kurikkala, Nemec Berauer, Italijan Com-pagnoni in še cela vrsta najboljših v tej smučarski disciplini. Na polovici proge pri km 9 se je zmaga že začela nagibati na finsko stran. Najboljši čas je tamkaj dosegel Finec Olki-nuora (33:20), pa tudi na naslednjih dveh mestih sta bila s časi 33:33 in 33:53 še dva Finca Lauronen in Silvunoinen, kot četrti najboljši pa je prispel do tjakaj Jammaron (Italija) s 33:55. Za tem se je vrinil prvi najboljši Šved Wiklund s časom 34:04, potem pa so sledili Finec Sipilfi. Nemec Berauer, Finec Forsell, Šved Dahlquist in množica drugih. Na cilju je bil med prvimi Finec Olki-nuora. ki je pretekel najmanj 20 tekmecev in dosegel izboren čas 1:00:09, ki je že mo- čno obetal eno najboljših mest. Za njim so prihajali njegovi številni rojaki, vsi v krasnem stilu, od katerih pa ni nihče več dosegel njegovega časa. Med najboljšimi severnjaki so dosegli vidna mesta še Italijan Gerardi in Nemec Berauer, vendar je bila premoč severnjakov le prevelika, da bi bih Srednjeevropci lahko prišli na eno izmed prvih šest mest. Zanimivo je, da sta zmagovalca iz Cortine Šved Dahlquist in Finec Kurikkala to pot ostala brez vidnega mesta, posebno slednji, ki je menda nastopil bolan in je že na progi odstopil Podrobni izidi so bili naslednji: L ODd-nuora (Finska) 1:00:09, 2. Oestenson (švedska) 1:00:17, S. Lauronen (Finska) 1:00:27, 4. Silvunoinen (Finska) 1:01:25, 5. VViklund (Švedska) 1:01:40, 6. Johan-son (švedska) 1:01:52 itd. Ca*a Berauerja in Gerardi ja sta 1:02:15 odnosno 1:02.37. V oceni za kombinacijo je na prvem mestu svetovni prvak iz Cortine G usti Berauer, takoj za njim pa se je uvrstil njegov rojak Gstrein. medtem ko sta šele na tretjem in četrtem mestu Finca Karplas in Salonen. Dobro mesto za kombinacijo Je nmsfcl tudi Jugosloven Razinger. Tekmovanje se bo nadaljevalo Jutri ves dan, in sicer ob 11. s smukom za moške in ženske, ob 15. pa s skoki za kombinacijo. Borbe v zraku in na morju Berlin. 14. febr. n. (DNB). Vrhovno po- ! 6 ladij, dve veliki trgovinski ladji sta se veljs^vo nemške vojske ie davi objavilo vneli in se nagnili. N2ko bojno letalo ie naslednje službeno vojno poiočilo: Pri napadu nemških vojnih lad j na neki konvoi v atlantskih vodah o katerem ie bilo objavljenih neka i podatkov že v včerajšnjem službenem vojnem poročilu. ie bila potopljena še ena oborožena trgovinska ladja. Tako se je število pri tem napadu potopljenih vojnih ladij povečalo na 14. skupno 82.000 ton. Na Atlantskem oceanu in v drugih ocean k h vodah operirajoče nemške vojne ladje so na ta način potopile doslei že okrog 670.000 ton ladijskega prostora in ladij, ki so bile v sovražni službi. K temu oa je treba prišteti še one sovražne in sovražniku koristne ladie. ki so v oceanskih vodah naletele na mine. Pri napadih na voiaško važne objekte v Angliji so nemška vojna letala z bombami zadela tudi neko elektrolitsko tovarno pri Glasgowu ter pristaniške naprave ob vzhodni obali Škotske in v juž-novzhodni Angliji Vzhodno od Petčrhea-da ie bil uspešno napaden in razpršen neki konvoj. Bombe so hudo poškodovale v poguminih nizkih poletih napadlo več ladij od Harwicha. Neko 800J-tonsko petrolej sko lad:o ie potop lo. Hudo je poškodovalo neko veliko trgovinsko ladjo in neko podmornico, tako da ie računati z njuno izgubo. V sredozemskem rodr čiu so skupine bojnih letal nemških letalskih sil včeraj in v pretekli noči bombardirale hangarje, poljska taborišča in sovražna letala na letališčih v Cirenajki. Foinevi so bile uspešno napadene vojaške nap ade na otoku Malti. V pretekli pNH so nemške letalske sile uspešno bombardirale letališča in industrijske naprave okros Londona ter ob ustju Temze. Sovražnih letal v pretekli noči ni bilo nad nemškim državnim ozemljem Lovska letaka so uničila nad Dovrom tri zaporne balone Mornariško tooništvo je sestrelilo ob norveški obali neko sovražno letalo. Eno nemško letalo se ni vrnil« na svoje oporišče. Manifestacija kulturnega sodelovanja z Madžari Beograd, 14. febr. AA. Madžarski poslanik na našem dvoru baron Bakacs Bessenyi je dopoldne v okviru male svečanosti izročil rektorju beograjske univerze inž Petru Mičiču knjige, ki jih je madžatska akademija poklonila beograjski univerzitetni knjižnici. Svečanosti so prisostvovali poleg rektor a vsi dekani univerze, šef odseka za kulturne stike s tujino pri prosvetnem ministrstvu in upravnik univeizitetne knjižnice. Baron Bessenyi je imel kratek govor, v katerem je med drugim dejal, da madžarska akademija želi s tem darom pomagati k čim boljšemu medsebojnemu spoznavanju med Madžari in Jugosloveni, kajti medsebojno spoznavanje je eno glavnih predpogojev za zbližanje. Rektor beograjske univerze Micič je v kratkem govoru med drugim tudi prosil madžarskega poslanika, naj se madžarski akademiji zahvali. Tudi on je poudarial pomen medsebojnega kulturnega zbližanja med obema sosednima narodoma. V odprti gondoU 11.7O0 m visoko Moskva, 14 februarja. AA. (DNB). Dva letalca sta včeraj v balonu, velikem 2700 ms. v odprti gondoli dosegla višino 11.700 m. Kljub hudemu mrazu je posadka dalj časa ostala na »ej višini in je lahko naredila nekaj dragocenih znanstvenih poskusov. S tem ie bil potolčen tudi rekord, dosežen 1¥. januarja. Smrt znanega italijanskega publicista Milan, 14. februarja AA. 'Steianii Umrl je v 50. letu starosti znanj časnikar, pisatelj in politik Gino Rocca, ki je bil na zgodovinskem sestanku pri sv- grobu v MIlanu, kjer ja bila ustanovljena fašistična stranka Bil je tudi med prvimi sodelavci »Popola d ItaJia* takoj po njegovi vitvi in v zadnjem času urednik za književnost. Ustanovitev ministrstva za gospodarstvo na Finskem Helsinki, 14. febr. AA. (Štefani). Finska skupščina je odobrila zakonski načrt o ustanovitvi ministrstva za narodno gospodarstvo, ki naj bi vodilo vso gospodarsko delavnost države in jo čim uspešneje organiziralo. Nov orožniski poveljnik v Ljubljana, 14. februarja »Vojni list« je pred dnevi prinesel vest, da je dosedanji poveljnik žandarmerijskega polka v Ljubljani, polkovnik Alojzij Bar-le, po službeni potrebi premeščen za poveljnika žandarmerijskega polka v Banji-luki, obenem pa je bil za povefljnika ljubljanskega polka imenovan polkovnik Kresi mir Pavelič, doslej pomočnik komandanta savskega žandarmerijskega polka v Zagrebu. Z dopoldanskim brzovlakom je novi poveljnik naše žandarmerije prispel r Ljubljano. S kolodvora, kjer so ga pozdravili predstavniki ljubljanskega poveljstva, se je odpeljal na komando žandarmerije na Cesti 29. oktobra in takoj nato prevzel svoje posle iz rok podpolkovnika Franja Kneževiča, pomočnika komandanta dravskega žandarmerijskega polka, ki je zadnje dni zastopa! polkovnika Barleta. Novega poveiljnika dravskega žandarmerijskega polka, polkovnika Krešimira Pavelida, toplo pozdravljamo v sivoji sredi in mu žel ime čim lepših uspehov na novem odgovornem mestu. G. Pavelič je že pred leti služboval v komand^ našega žandarmerijskega polka in od takrat ga igia naše orožni št vo. pa tudi vsa nacionalna javnost r prav lepem spominu. Naši kraji in ljudje Ivan Hribar — častni doktor Ob današnji svečani promociji na Aleksandrovi univerzi Naiša Alma Mater Alexandrina bo danes počastila z najvišjim priznanjem, ki ga more dati, uglednega slovenskega javnega delavca Ivana Hribarja, Za častnega doktorja bo promoviran politik, ki mu je usoda naklonila dolg življenjski razpon, v katerem se je zvrstilo mnogo pomembnih dogodkov, Ivan Hribar, ki je do poznJi let ohranil nenavadno duševno prožnost, stoji med nami kot priča slovenske zgodovine v usodni dobi zadnjega polstoletja. Roffll se je 19. sept. 1851 v Trzinu. Po nižji gimnaziji se je posvetil bančni službi. Zgodaj je začel sodelovati v politiki. Ustanovil je Slovana (1884—87), političen tednik, pri katerem je sodeloval dr. Ivan Tavčar z leposlovjem. V politiki je postal Ivan Hribar zastopnik radikalne, vseslovanske struje in se je postavil v boj proti Winklerjevim »elastikom«. Od 1868 je sodeloval stalno pri »Slovenskem Narodu« ter določal s Tavčarjem njegovo smer. Posebno vidno je stopil v ospredje kot ljubljanski župan (1896—1910). Od potresa razdejana Ljubljana je dobila podjetnega obnovitelja, Oživotvoril je vodovod, plinarno, elektrarno, električno železnico in prvo ljudsko kopališče, zgrajen je bil zmajski most. Za zasluge je bil že 1900 počaščen s častnim meščanstvom, župan je prenehal biti, ko cesar Franc Smrt v visokih letih Zreče pri Konjicah, 14. februarja Samo dvanajst let je manjkalo do proslave stoletnice rojstva tukajšnjega naprednega slovenskega gospodarja, posestnika Matevža Kotnika. Toda usoda je hotela drugače pri vsej njegovi žilavosti in zdravi naravi. Bil je prava slovenska korenina, vedno dobro razpoložen in pogumen. Kot csemdesetletnik je še ukal kakor mladenič. Ril je najstarejši občan. Samo tri dni je bolehal, kar nam ah je odpovedala njegova junaška moč. Matevž Kotnik je bil pošten ln marljiv gospodar. Kot človek in oče je imel vse najboljše čednosti. Za vsakega je Imel prijazno besedo. Z dobrohotnostjo si je pridobil mnogo Iskrenih prijateljev. Kako je bil pokojnik spoštovan, je pričala množica, ki ga je spremila na njegovi zadnji potL Vsi ga bomo ohranili v najlepšem, spominu. Jožef ni hotel potrditi njegove ponovne izvolitve. V deželnem zboru je Ivan Hribar sprožil vrsto koristnih predlogov. Stavbe niško gibanje v Ljubljani, ustanovitev deželnega zaklada za melioracije in javna dela, še zlasti pa skrb za slovensko šolstvo, zahteva po uvedbi slovenščine kot učnega jezika, kredit za izdajo slovenskih učnih knjig, borba za ustanovitev kmetijske šole na Gorenjskem — to je bilo torišče, kjer je Ivan Hribar odločno zastavljal pero in besedo. Med* najvažnejše naloge je vedno štel ustanovitev slovenske univerze. 2e leta 1898 se je zavzel za njo in ta njegov govor ostane med dokumenti slovenskega prizadevanja po ustanovitvi lastnega, najvišjega znanstvenega zavoda. Naslednje leto je predlagal volitev depu-tacije ki naj gre k cesarju zagovarjat težnjo po ljubljanski univerzi in v deželnem odboru je nato ponovno stavil predlog za njeno ustanovitev. V zadevj univerze je leta 1901. sam povedel deputa-cijo ljubljanskega občinskega sveta k naučnemu ministru na Dunaj. Obenem je vztrajal na svoji zahtevi po združitvi vseh slovenskih pokrajin, kar so seveda tuji oblastniki dosledno odklanjali kot neizvedljivo. V gospodarskem pogledu je Ivan Hribar storil usluge Ljubljani kakor tudi podeželju. Bil je pri ustanovitvi Mestne hranilnice in Ljubljanske kreditne banke. V državnem zboru na Dunaju pa je kot zastopnik Ljubljane stavil koristne predloge, zlasti glede gradnje železnic, s posebnim poudarkom je ponovil svoj predlog za ustanovitev ljubljanske univerze. V narodno obrambnem delu mu pritiče častna zasluga kot članu pripravljalnega odbora. CMD. Sodeloval je pri Dramatičnem društvu, obudil je Pisateljsko društvo, sodeloval pri novinarskih organizacijah in kongresih, pri ustanovitvi osrednje zveze slovenskih novinarjev in vseslo-variSke novinarske zveze. Za širjenje vse-slovanskega gibanja je ustanovil L 1912 Slovanski klub, kije bil že naslednje leto razpuščen. V vojni je bil interniran in je nevarno zbolel. Po vojni je bil podpredsednik Narodnega sveta v Ljubljani in član Narodnega veča v Zagrebu. Kot pripadnik Narodne radikalne stranke je odložil decembra 1925 predsedstvo mestnega odbora v Ljubljani in se umaknil iz političnega življenja. Bil je poslanik naše kraljevine v Pragi ter pokrajinski namestnik v Ljubljani. Zdaj je član senata. V svojem prijaznem domu pod Rožnikom pozorno zasleduje vse javno življenje in je še vedno zvest sotrudnik revije -»Misel in delo«. Njegovi »Spomini« so izdaten prispevek k naši memoarski literaturi. Gospodu Ivanu Hribarju toplo čestitamo k današnji počastitvi. Smrt zgledne matere in gospodinje V Poljčah je umrla gospa Antonija Omladičeva Celje, 14. februarja Ugledna savinjska družina O mladičevih ie oropana za svoie najdražje Davi ie do daljšem bolehaniu umrla gospa Antonijo, ki ie bila zgledna mati in gospodinja. Dana ji ie bila prilika, da se ie uveljavila s svojimi krasnimi vrlinami Omladičeva domačija v Poljčah pri B rasi ovcah slovi že dolgo let po vsei Savinjsiki dolini Gospodar Josip Omladič in njegova vzorna družica Antonija sta dolea desetletja vodila vzorno kmetijo, katero sta pred nekai leti izročila svojemu drugorojancu Pepiju. nakar sta si sama ustvarila novo lično domačijo, da bi na njei preživela zlato jesen življenja. Spominjali smo se gospe A n to n i j e Omladičeve v »Jutru«, ko je 25. maja 1936 praznovala 701etnico. Po rodu je bila Habjanova s Črnega vrha v Št. Jur-ju ob Taboru. Ko ie prišla kot mlada gospodinja na Omladičevo domačijo, ni potrebovala ne dekle ne hlaDca. Neizčrpno se ie žrtvovala za dom in družino. Enajstim obrokom ie dala živlienje: dva sta umrla, štirim sinovom sta skrbna roditelja lepo uravnala pot v življenje, pet hčera si ie ustanovilo lastno ognjišče. Omladičeva rodbina ie bila in ie še danes steber braslovškesa Sokola. Bili so časi. ko so Omladiči in sorodniki sestavliali sko-rai tretjino članstva in sodelovali tudi pri drugih društvih. Kar ie bilo zdravega v slovenskem napredku, vse ie našlo pot na dom Omladičevih. Številne knjige, časopisi in listi so romali in še danes romajo k Omladičevim. Ko so otroci dora-ščali. je bila Omladičeva domačiia ne samo gostoljubno zavetišče mnogim dora-ščajo&m inteligentom. marveč pravo žarišče narodne zavednosti v duhu jugo-lo-venske ideje Ko ie prišla voina. ie moral oče z dvema sinovoma k vojakom, najstareišeea sina-visokošolca so pa takoj odgnali v graške zapore. Mati Antonija ie morala v najhujših letih sama gospodariti. Klonila pa ni in vse se je obrnilo v srečo. Gospa Antonija Omladičeva ie pač lahko srečna in zadovoljna gledala nazaj v nazaj v življenje, ki ji ie dalo najlepšo nagrado: prisrčno ljubezen in vdanost svojih najdražjih. Žulji na njenih rokah niso nikoli splahneli, njena volja ni nikoli omahnila, njena ljubezen ie bila neusahljiva. Smrt je strla le vnanii ofeleo da'je z rodovi pa bo živel plenvniti duh te V7»rne matere in gospodinje. Vsi. ki smo jo poznali, jo bomo ohranili v častnem spominu. Uglednim družinam izrekamo iskreno sožalje. Borba z medvedi Na notico, ki smo jo objavili pod naslovom »Medvedka je ustrelila, nam je gosp. dr. Ivan Lovrenčič, odvetnik na Vrhniki, sozakupnik lovišča v Sodražici stavil na razpolago naslednji dopis, ld ga je njegov nečak, odvetniški pripravnik g. Lado Lovrenčič, v pojasnilo dogodka poslal sreskemu načelstvu v Kočevju ln ki ga objavljamo, da se resnica prav spozna: MoJ stric dr. Ivan Lovrenčič, odvetnik na Vrhniki, je bil za 29. decembra 1940 odredil v lovišču občine Sodražice, katero ima že dolgo vrsto let v sozakupu, lov na jelenjad ln meni poveril vodstvo lova. Lovili smo na pobočju nad trgom, Sodraški breg imenovano. Moj brat Boris in jaz sva imela pravico ustreliti po enega jelena, dočim je bil za ostale ude!e-žence odstrel omejen samo na košute, če ne vodijo telet s seboj. Lovski čuvaji so smeli streljati le na zajca ali lisico. Pričeli smo s prvim zagonom na desni strani Gornjega pota. V prvem zagonu ni bilo jelenjadl, zato sem dal znamenje, naj se lovci, ki so stali pod grebenom tega pobočja, pomaknejo dalje na stojišča, določena za drugi zagon. Tudi sam sem se napotil s čuvajem Veselom tja. Snega je bilo čez koleno ln smo se le s težavo pomikali med gostim, zasneženim drevjem dalje. Gozd je mešan bukev in jelka; pobočje je zelo strmo. Ko prideva do skalnatega pomola, ki štrli iz pobočja, se je hotel čuvaj Vesel, da bi si skra:šal pot. povzpeti na skalo, približno 120 metra visoko. Toda vsled strmine in zmrz'ine ni našel na robu skale zadostne opore za stopinjo, zato je p?rkrat poto'kel s čevljem ob zasneženi rob, da bi si utrl sto- pinja Naenkrat se je sneg pred njim ob strani razgrnil tal izpod skale je skočil ogromen medved ter strahovito zatulil. čuvaj Vesel je ob visel ves iznenaden na robu skale, medved pa je skočil kakih 10 metrov v dolino, a se je v hipu okrenll, zarjovel ln planil nazaj proti Veselu. K sreči je medvedu pri zadnjem skoku te-podrsnilo, da ni dosegel Vesela ln je sam obvisel na skali, komaj 30 cm od njega, ter se skušal pognati nanj. Ko sem videl pretečo nevarnost, sem Veselu za vpil: Streljaj! Vesel se je res nekoliko odmaknil in, držeč se z levo roko skale, segel z desno roko ob puški do desnega petelina in sprožil desno cev. Seveda ni bilo ne časa ne možnosti, da bi puško pritisnil k licu, ker je imel samo desno roko prosto, dočim se je z levo krčevito oprijemal skale. Slo mu je pač samo za to, da se na kak način reši medvedjih šap, ki so se stezale proti njemu. Streljal je s šlbrami št. 8. Ker so pozneje smučarji pravili, da so našli kake pol ure stran kri na medvedji sledi, Je Vesel mogoče s tem strelom medveda lahno oprasnil po desni šapi, ki mu je bila najbliže. V kritičnem trenutku, ko je medved planil iz brloga, sem bil oddaljen od tega skalnega pomola komaj 3 korake. Naglo se odmaknem par korakov nazaj in že vidim, kako se medved obrne in se v skokih zažene na skalo proti čuvaju. Prepričan. da ga hoče raztrgati, vržem puško z rame. odprem zaklopko in sprožim proti medvedu en strel. Imel sem puško Mannlicher-Schonauer kaliber 8. Napad medveda na čuvaja se je odigral s tako nepopisno naglico, da nisem utegnil puške niti vreči k licu. marveč sem oddal strel kar iz prostih rok. da rešim lovskega tovariša. Časa nI bilo ne za premiš-ljanje, kaj in kako, ne za ciljanje, zavedal sem se le tega, da moram takoj nekaj storiti, če ne, bo medved Vesela dosegel in raztrgal. V tistem trenutku pa plane iz brloga še en medved, sicer nekoliko manjši, vendar zadosti odrasel. Kakor se je pozneje izkazalo, je šlo za mater in hčer, ki sta bili v istem brlogu zameteni. Po naključju zadene krogla iz moje puške hčer. Po mojem strelu sta se obe medvedki obrnili od čuvaja, napravili par skokov navzdol, se okrenili in v galopu navalili name. Mlajša se je prva pognala proti meni, stara pa tik za njo, vendar z leve strani, kakor sem stal Nobeni od obeh se ni poznalo, da bi bila ranjena, obe sta bili sila razdraženi in sta rjuli; mlajša medvedka je bila videti še srditejša. V zavesti, da bom mogel oddati v skrajni sili samo en strel, ker za repetiranje ne bo več časa. sem s puško pri licu pazil predvsem na staro medvedko, da me ne zagrabi. Ko mi je prišla mlajša na dva metra blizu, zakričlm in z nogo sunem sneg proti njej, pri tem pa ne izpustim stare medvedke iz oči. Ob tem napadu sem se dobro zavedal da je medved pod zaščito, zato nisem imel namena, da bi katerega ustrelil, razen v skrajni sili, da si rešim življenje. Ce bi mi bilo na tem, da medveda pogodim, bi bil to lahko igraje storil, ker sta oba medveda napadala tako, kakor delajo hudi psi. da sta se ponovno zagnala proti meni, pa se na par metrov ustavila, se odmaknila, pa spet zagnala. Pri tem sta mi oba kazala seveda ugoden cilj. Čeprav si nisem bil v svesti, koliko časa me bosta napadala in kako se bo stvar končala, sem vendar strel zadržal in čakal skrajne sile. Vesel, ki se je bil medtem dokopal vrh skale in je videl ta napad — saj se je vse to odigravalo pred njegovimi očmi, komaj 10 metrov — mi zavpije: »Pobijte hudiče!« V strahu za moje življenje je sam oddal gtrel na manjšega medveda, baš ko se je pognal proti meni. Streljal je s šibramj št. 8 in medveda, kakor se je pozneje izkazalo, tudi zadel in so tri zrna prebila prsni koš na desni strani. Sele na ta strel sta se medveda odstranila, vendar se je stara medvedka spotoma ustavljala ln se še vedno ozirala proti nama. godrnjala in se obotavljala, kakor da bo vsak hip z^pet plani'a proti nama. Da bi kateri lovcev, ki so stali p-ej pod robom Brega in šl! na nova za drugj zagon določena stojišča, na medvede ne streljal, če bi trčil ž nlimi skupaj, sem zavpil: »Vardo! Medvedje! Ne streljajte!« Nato se je ce'a lovska družba zbrala pri naju dveh. Ker sem bil prepričan, da je to tista medvedka, ki se je bila po-ia-vila v Sodražkem bregu februarja 1939 s trem? mladiči in na enak nač:n napadla Jožeta Cvara iz Sodraž!ce št. 77 in njegovega sina ter dva dnj pozneje pognala v beg večjo družbo radovednežev (glej ■»Jutro« z dne 3. III. 1939!) sem domneval da utesme biti v brloeru še en mlad medved Izmed tistih treh mladičev so Hudje namreč enega našli v Lipskem bregu dne 16. maja 1939 mrtvega, (zdaj je nagačen v šolski zbirki v Sodražici), z ostalima dvema so pa to medvedko več- Dobro namočeno-na pol oprano! krat videli v tej okolici. Zato sem mislil, da je morda v brlogu še tretji medved. Previdno smo brlog preiskali in našli, da je prazen. Prav za prav ni to pravi medvedji brlog, marveč si je medvedka ob skalnem pomolu pod steno napravila ležišče in se skupaj s hčerjo pustila za-mesti. Da se ugotovi, če ni kateri teh dveh medvedov kaj ranjen, sem šel pogledat sled, dli je kaj krvi. Ni je bilo. Pač pa je brat Boris našel kakih 80 m od pomola vstran mlajšega medveda — v zadnjih izdihljajih. Izkazalo se je, da je — ženskega spola torej sta bili skupaj v brlogu mati in hči. Mlado medvedko je prijela krogla z desne strani, visoko ob lopatici Krogla ni raztrgala niti srca niti pljuč in izstopila pri desni ključnici na vratu. 2e strel nazorno kaže, da jo je krogla zadela baš. ko se je pognala kvišku iz brloga. Tehtala je z drobovjem, ki je bilo popolnoma prazno, vred 40 kg, kar dokazuje, da sta bilj medvedki preplašeni v svojem zimskem spanju. Da je medved ob takih prilikah razdražen in zelo agresiven, je med lovci dobro znano (glej Dr. Adolf Bachofen von Echt, Der Bar). Merila je od smrčka do korena repa 1.30 metra, prednja šapa ca. S cm širine zadnja pa ca. 14 cm dolžine. Karikaturist Ladislav Kondor iz Murske Sobote je prinesel v Ljubljano prav reje-no mapo svojih novih karikatur, ki jih je izdelal v Bolgaiiji, v Beogradu in naposled doma. Upodobil je po sinji hudomušnosti celo vrsto politikov in bo v nedeljo odprl svojo razstavo v palači BaVe. Otvoritev bo brez ceremonij m svečanosti. Obisk priporočamo. GRENCICA RES 5. B». 223*55 od 16--I 19^.0 t Kulturni pregled še pogled na »Neodvisne" V nizu številnih umetnostnih razstav v preteklem desetletju zavzema prvi nastop članov kluba »Neodvisnih« v Celju mesto, ki poudarja po svojem izrednem pomenu predvsem dvoje: prvič nudi razstava celjski javnosti redko priliko, da spoznava umetniška stremljenja slovenskega kul-kurnega središča, drugič pa daje prepo-treben vpogled v delo štirih prav značilnih predstavnikov mlade sodobne umetnosti! Od 2. do 16. februarja so namreč v Unionski dvorani v Celju na ogled oljne slike in gvaši Staneta Kregarja in Ma-ksima Sedeja ter kipi Zdenka Kalina in Karla Putricha. Na razstavo so prispela nedvomno najbolj izbrana dela četvorice najvidnejših članov skupine, ki je pod oznako »Neodvisnih« dala nove impulze in prvo otipljivo kvaliteto v borbi za obnovo sodobnega umetniškega življenja, študijski centri Zagreb, Praga in Pariz so zavestno in zato še krepke je pripomogli k očiščenju umetnostnih načel, uveljavili so potrebo po življenjsko ukoreninjeni likovni umetnosti še zlasti pri nas, kjer je postal problem šolanja, vplivanja in tradicije v naj-ociločilnejših trenutkih predmet nerazgledane ozkosrčnosti in zmedene obrambe epigonstva. Spomnimo se na primer le razmer iz borbenih let slovenskega impresionizma! vseh zadnjih dvajset let pa je prav moderno poimpresionistično slikarstvo, ki so ga oblikovale najvrednejše pridobitve evropske umetnosti, uresničilo ope tn pričakovanja velikih reformator* jev ln ustvariteljev slovenske Moderne: dobili smo samoraslo umetnost, ki je bila večidel plod individualiziranih osebnosti, katere so lahko »svobodno tekmovale«, se vzpenjale in družile v krogu »velike evropske družine«. Proces zavestne naslonitve na mejnike zapadne kulture, ki je relativno enako važno dejanje, kakor je bilo nekoč potrebno odklanjanje secesionistlč-nih posredovalcev, je v svojem jedru pozitivna postavka mlade slovenske umetnosti, zbrane okrog »Neodvisnih«. Stane Kregar si v svojih zadnjih letih (1939 in 1940) polagoma osvaja realistični kolorit, dasi so ostale umetniške osnove in kompozicionalna izhodišča umetnikova nespremenljiva svojina. Nikakor ni važno, koliko je Kregar še danes sur-realist ali ne; njegov razvoj bomo merili le v stopnjah notranjega dozorevanja tistih likovnih prvin, ki si jih je izbral pri reševanju vsakokratnih nalog in ki označujejo umetniško osebnost kot tako. V tem pogledu so njegove figuralne slike in tihožitja izraz zelo gibljive fantazije in logične kristalizacije idejnih vidikov slikarske gradnje. Vizionarna simbolika miselno in čustveno poduhovljene snovi je umetniku realnejša kakor pa laično naivni prepis narave. Figure so zatopljene vase in enako spokojno žare njihove odprte barvne skale (»Sonata«, »2ena s kozarci«, »Večer«, »Tihožitje I« in obe dami). V splošni poplavi slovenskega krajinar-stva odleže Človeku prav prijetno, če zagleda po daljšem odmoru človeka kot pre- prosto socialno bitje in središče umetnikovega zanimanja. Tudi Maksimu Sede ju ni človeška figura zgolj pretveza za virtuozno obravnavo snovne ali naravne danosti, temveč je hkrati končni smoter najvišjega umetniškega vrednotenja. Podobno je bilo v renesansi, pa pri Mone-tu, Renoiru, Gauguinu in pri vseh tistih, ki sta jim tudi krajina in genre zrcalo človeške usode. Sedejeve d užinske slike, figure — ki niso portreti v realističnem pomenu besede — in kakršne koli skupine so poetično refleksivne konfiguracije, ki jih prevevata notranja pomirjenost in kos idilične sanjavosti Sedej in kregar učinkujeta v svojih delih bre? zeovornih kretenj in brez vnanje dramatizacije. V tej primeri je Sede j celo mehkejši in tudi v barvnem Izrazu manj viden, a tembolj občutljiv na najožjem tonskem teranu, ki ga prerad utesnjuje v nerododarnih barvah. Pretehtane finese in izgraiena razmerja barve, forme in prostora odlikujejo Sede-jevo delo v sleherni etapi njegove umetniške poti. Na celjski razstavi 1e med drugim tudi pet del, ki jih je Sedej razstavil z najlepšim uspehom na mednarodni razstavi Biennale v Benetkah 1940. Tudi v Celju vzbujajo posebno pozornost slike »Na balkonu«. »Kopalke«, »Cirkus«, »V gostilni« in »Na vrtu«. Prav posebno razveseljivo je deistvo, da je na tej razstavi najodličneje zastopano moderno slovensko kiparstvo, ki ga z mojstrskimi deli prikazujeta Zdenko Kalin in Karel P u t r i c h. Velika kompoziciia »Samota« priča že sama o izredni umetniški sili. s katero oblikuje Putrlch te'esni volumen in plastično formo v kiparsko zaokroženem prostoru. V sklenieni povezanosti ni vrzeli. Umetnikovo doživetje vsebine same pa je seglo po najplemenltejših sredstvih pristne in nepotvorjene plastič- ne lepote. Prav očarljivi umetnini maHh dimenzij sta »Flora« in »2ena z grozdom«. Na najvišji stopnji je uspela rešitev »Tor* za«, problem, ki je težji, kakor ga zajame površno oko v golem obrisu. Posebej poudarjam silo portretne karakteristike, Id je v razvoju slovenskega kiparstva prav v skulpturah »Neodvisnih« dosegla svoj prvi višek. Tako mojstrsko delo je na razstavi na primer Kalinov »Moj oče«. Kalinova »Speča« je polna klasično umirjenega ritma, ki bi ga prikazal v polni vrednosti linije, svetlobe in sence le končni material, to je bron. Celjska javnost mora biti hvaležna «■• to umetniško prireditev, ki je obogatila spoznanje o velikih vrednotah slovenske sodobne umetnosti. Stara skušnja pa nas uči. da ves trud za izgraditev slovenske kulture ne more biti celo v današnjih okoliščinah niti toliko poplačan, da bi vsaj utihnilo smradljivo abderitstvo. Dr. Fran Mjanee. Blanka Dužanec Neuberger V Zagrebu so imeli v Urlichovem salonu zanimivo razstavo, znana zagrebška umetnica v keramiki ga. Blanka Du2anec-Neu-berger je priredila drugo razstavo svojih del. 2e ob priliki njene prve razstave leta 1928. so se zagrebški Usti prav laskavo izražali o njenem delu. Tokrat je dosegla še večji uspeh. Njena keramika daleč prekaša to, kar smo mogli v zadnjih desetletjih videti na področju keramike, bodisi kot umetne obrti, bodisi kot čiste umetnosti. Pri nji ne opaziš osladne Šablone ln ne ponavljanja, vsaka njena figura Je sad temeljitega Studi ran ja ln se odlikuje po skladni harmoniji oblike in barve (£la- Ga. Nauka Dnžraec Neuberger zure). Kot Hrvatica (rojena v Zagrebu, kjer tudi Sivi, omožena s Slovencem) je začela aplicirati bogastvo hrvatskih narodnih motivov na keramiko in to njeno prizadevanje tako v umetnosti kakor pri poučevanju na zagrebški obrtni šoli je obrodilo odlične sadove tudi v vzgojnem pogledu, saj je naša umetnica s prizadevnim delom vzgojila na področju keramične umetnosti nove generacije, ki jih odlikuje povsem narodna nota. Razstava ge. Blanke Dužanec-Neuberger je nudila kaj iateresaatne poglede, saj jo X. jubilejni reprezentančni ples tehnikov :danes Domače vesti Alarm in preplah Z vsako novo panogo znanosti nastane potreba, da se ustvari primerno imenoslovje. To velja tudi za protiletalsko zaščito in sicer za aktivno (\x>]aško) obrambo in za pasivno (civilno) zaščito Dočim uporabljamo za stvari in gibanja, ki so predmet aktivne obiame (zlasti v pogledu letalstva) večinoma samo tuje izraze — francoske, italijanske, nemške — je na torišču pasivne zaščite slovensko izrazoslovje že prilično utrjenoi V tem pogledu spominjamo na knjigo »Proiiletalska zaščitaki jo je lani izdala in založila kr. banska uprava, na knjigo inž. Stanka Dimnika »Kako naj si uredimo naše domove za obrambo pred letalskimi napadi«, posebno pa še na članka »Protiletalska zaščita in imenoslovje« od dr. Franceta Ogrina, ki sta iu priobčila »Vestnik protiletalske zaščite« (priloga »Gasilca« št 2. od letos) in »Slovenski Narod« dne 7 decembra 1940. Iz teh dveh člankov povzamemo, da le izraz »zračni napad« manj primeren, izraz »zračna obramba« (zaščita) pa sploh zmoten. Namesto teh izrazov priporoča pisec naslednje: napad iz zraka ali letalski na pad; obramba proti napadom iz zraka ali obramba (zaščita) proti letalskim napadom oziroma kratko protiletalska obramba (zaščita). V gori označenih člankih tudi trdi pisec, da za naziv »alarm« nimamo primerne slovenske besede (najti je ni niti v Pravopisnem slovarju dr Breznika) in da bi bilo tedaj treba prevzeti srbsko-hrvatsko besedo »uzbuna« — primer jaj glagol zbuditi — oko seveda ne ustvarimo svojega lastnega slovenskega izraza. V zadnjem času pa se je opazilo da se zamenjujeta besedi y>alarm« in » preplah«. Tako je pisal neki list ob preletu tujih letal: »Na Sušaku je bil dan znak za preplah«. To ie netočno, ker pomeni beseda preplah toliko kakor tujka »panika« Panike ali preplaha pa po načelih protiletalske obrambe ne sme povzročiti niti letalski napad, še manj pa alarm (znak), da se tak napad bliža ali že vrši.(Primerjaj tudi članek »Preplah največji sovražnik obrambe prebivalstva pred letalskimi napadi.« izpod peresa polkovnika Janka Hamerša-ka v Gasilcu št. 1 od letos). O. * Nri odmetavanju sne?a s hodnikov če- sto zatrpa vajo cestne struge in mreže odtočnih kanalov ter odvažajo snete z dvorišč in s streh na cesto Zaradi tega opozarja mestno poglavarstvo vse prizadete, da ie pri čiščenju snega uaziti na to. da ostanejo struge na cesti nroste za odtok snežnice ter da se sneg z dvorišč in streh odpelje na določen kraj. V primeru neupoštevanja tega opozorila bo to storilo mestno poglavarstvo na stroške prizadetega hišnega lastnika a— Kaj pa mariborski umetniki? V mariborskih kulturnih krogih ie vzbudila precejšnje presenečenje vest. da ne bo v slovenski reprezentanci.' ki se bo s 60 deli udeležila budimpeštanske razstave, nobenega mariborskega likovnega umetnika Upati ie. da bo še v zadnjem trenutku dano priznanje našim mariborsk m likovnim umetnikom s primernim upoštevanjem njihove odlične veljavnosti, ki se ie ponovno izpričala ob številnih razstavah. a— Nepreklicno zadnjič in ob globoko znižanih cenah bo dre vi uprizorjena v gledališču M. Gorkesa znamenita odrska slika »Na dnu« s katero so naši igralci pred nedavnim dosegli v Ljubljani tako len uspeh Jutri poooldan »Habakuk«, zvečer oa »Sumljiva oseba«. a— Za posestnike malih vrtov bo na tuk. vinarski in sadjarski šoli tridnevni popoldanski tečaj o pridelovanju zelenjave in sadja Tečaj bo traial od 20 do 22 t m., ie teoretičen in orakfčen ter brezplačen Traia od 15 do 19 ure vsak dan a— Zaradi snega nov razpored trdnih tečajev. Ker se že napovedani trsni tečaji zaradi previsokega snega niso mogli vršiti, priredi sedai Vinarska podružnica v Mariboru trsne tečaje 00 sledečem redu: 16. t. m ob dveh popo dne pri dr Marinu v Peklu. 18 t. m ob dveh P'P-1-dne pri dr Scherbaumu na Meliskem hribu. 20. t. m. popoldne pri K. Kaufmanu v Počehovi. 23. t. m pri Grahorniku na Ranči s pričetkom ob dveh popoldne Na tečaje nai pošljejo vinogradniki tudi svoje viničarje. Gospodarstvo Pred novimi ukrepi za kontrolo in ustalitev cen Ponovno smo že poročali o akciji, ki ima namen, izvesti ustalitev sedanjih cen. V zvezi s to akcijo smo navedli prizadevanje Narodne banke za stabilizacijo notranje vrednosti našega dinarja, pa tudi prve ukrepe novega ministra za prehrano in oskrbo dr. Protiča, ki je najprej odredil, da banske uprave začasno ne smejo izdajati nobenih odobrenj za povišanje cen po čl. 2 zakona o kontroli cen. Novo ministrstvo je opozorilo uvoznike in trgovce na debelo, naj ne kupujejo blaga po višjih cenah, kakor so današnje, ker jim ne bo dovoljeno povišanje dosedanje prodajne cene, razen o docela izjemnih in skrajno upravičenih primerih. Ministrstvo je vrhu tega izdalo opozorilo proizvajalcem in trgovcem, naj se drže določenih cen vseh predpisov, ker bodo v nasprotnem primeru najstrožje kaznovani. Minister za oskrbo in prehrano pa ima v načrtu še številne druge ukrepe, zlasti reorganizacijo sistema kontrole cen. Od ustanovitve novega ministrstva za oskrbo in prehrano je preteklo že nekaj tednov. V tem času s je minister dr. Protič posvetoval s številnimi osebnostmi in gospodarskimi strokovnjaki, istočasno pa je z njimi pripravil načrt uredbe o organizaciji ministrstva za oskrbo in prehrano, ki bo v kratkem izdana. Predvsem pa je minister dr. Protič s svojimi sodelavci proučil vrsto drugih ukrepov, ki jih strokovnjaki smatrajo za potrebne, če se naj dosedanji predpisi za borbo proti draginji in špekulacij' izvajajo z uspehom. Posebr o pažnjo je treba posvetiti oskrbi države z najvažnejšimi surovinami in vprašanju sankcij proti onim osebam, ki bi se pregrešile zoper predpise uredbe o pobijanju draginje ter ostalih uredb, ki se tičejo oskrbe prebivalstva in vojske s kruhom, mletja, kontrole cen, ureditve prodaje in potrošnje itd. V Beogradu so prišli do spoznanja, da sankcije proti osebam, ki kršijo predpise, niso dale pričakovanega rezultata. S tem pa ni rečeno, da se da preprečiti dviganje cen samo s strogimi kaznimi. Potrebno je tudi strogo objektivno postopanje, zlasti pa moraio biti ukrepi proti draginji dobro premišljeni. V pristojnih krogih v Beogradu so mnenja, da je treba sistem kontrole cen spre- meniti in nadzorstvo nad cenami poveriti v posameznih krajih posebnim organom, ki bodo imeli izklučno to dolžnost. Doslej je bila kontrola cen v vsej državi poverjena policijskim oblastvom. V tem pogledu ni pokazala uspehov. Naš upravni aparat sploh ni bil sposoben, da vodi tak poseL Zato se dogaja, da se za iste predmete določijo različne cene, da se skoro vse zahteve za povišanje cen odobravajo, da kalkulacije niso dovolj kontrolirane itd. Do te ugotovitve so prišli strokovnjaki v novem ministrstvu za oskrbo in prehrano. Pri tem je seveda upoštevati, da smo pričeli s kontrolo cen docela nepripravljeni in brez izkušenj. Sedaj obstoji namera, da se v vsakem srezu in v vsakem večjem mestu postavijo posebni organi, ki bodo vršili nadzorstvo nad cenami ii> bodo pristojni tudi v vseh ostalih vprašanjih oskrbe in prehrane na svojem področju. Ti organi, ki bi bili neposredno podrejeni ministrstvu za oskrbo in prehrano, bi vodili tudi evidenco o vseh zalogah surovin in bi obenem kontrolirali proizvodnjo, pa tudi kakovost blaga, kajti v zadnjem času so se na našem trgu pojavili mnogi predmeti slabe kakovosti, ki se prodajajo po visokih cenah. V minististvu za prehrano smatrajo, da je treba razširiti kontrolo nad proizvodnjo. ker ne sme biti dopuščeno, da bi iz s-irovin, ki nam jih primanajkuje, proizvajalci lahko izdelovali pretežno tako blago ki ne spada pod kontrolo, na škodo produkcije blago, ki je podvrženo kontroli. Tako se opaža, da primanjkuje enotnega mila medlem ko izdelujejo tvornice v velikih količinah toaletno milo, na katero se ne nanašajo predpis o kontroli cen. V ministrstvu so mnenja, da se tudi tekstilni industriji ne sme pustiti, da bi sama odločala, kakšno blago izdeluje iz uvoženega bombaža. Tekstilne tvornice izdelujejo sedaj predvsem tkanine, ki ne spadajo pod kontrolo cen. Zato namerava novo ministrstvo izdati ukrepe, ki se bodo nanašali na kontrolo proizvodnje, in ob enem ukrepe za zadostno nabavo surovin in za razdelitev teh surovin. Tako naj bi novo ministrstvo prevzelo kontrolo in dirigiranje industrijske proizvodnje. Delovanje Pogoda Ravnateljstvo Pogoda d. d., ki vrši na področju banovine Hrvatske funkcije Pri-zada in funkcije, ki jo na ostalem področju vrši direkcija za prehrano, je te dni objavilo poročilo o petmesečnem delovanju, odkar obstoji podjetje. Družba je doslej odkupila preko 10.000 vagonov kmetijskih proizvodov v vrednosti 360 milijonov din, prodala pa je 8260 vagonov v vrednosti 326 milijonov din. Predvsem je Pogod odkupoval pšenico in koruzo ter pšenično in koruzno moko, pa tudi laneno seme, bučno seme, seme od oljnate repice ln sončnično seme Pogod ima na razpolago znatna sredstva Glavnica znaša 10 milijonov din, prometna glavnica banovine Hrvatske 5 milijonov din, pri Narodni banki ima posojilo 50 milijonov din, pri Poštni hranilnici posojilo 50 milijonov din, končno ima pri Privilegirani agrarni banki kredit v višini 250 milijonov din, od katerega je do konca januarja izkoristil 65 milijonov. Terjatve Pogoda nasproti prehranbenim ustanovam in ostalim interesentom pa znašajo 69 milijonov. V sodelovanju s Prizadom je Pogod izvozil na svoj račun 200 vagonov fižola v vrednosti preko 11 milijonov din; nadalje je izvozil 1512 konj, v Ceško-moravski pa Je nakupil 1200 vagonov slsdkorjs. V smislu intencij banske oblasti ie Pogod razširil svojo organizacijo z odkupom paromlina in tvornice testenin »Karolina« v Osijeku, ki sedaj obratuje pod imenom Croatia. V sodelovanju z Gospodarsko slogo je prevzel kontrolo nad Gospodarsko izvozno in uvozno d. d. »Gimpeks« v Zagrebu Pri tem podjetju je Pogod udeležen z 52%, Gospodarska sloga z 18%, ustanovitelji »Gimpeksa« pa so obdržali 30% delnic. Preko tega podjetja je Pogod odkupil večje količine vina od producen-tov in zadrug v Dalmaciji. Glavno poslo- vanje »Gimpeksa« pa je uvoz kmetijskih strojev in orodja. Nadalje je Pogod izvršil nacionalizacijo največjih žitnih tvrdk v banovini, namreč »Trgoprometa«, Endreni in drug v Zagrebu in tvrdke Schein in drug v Osijeku. Obe tvrdk i sta bili pretvorjeni v delniški družbi Trgopromet d. d., Zagreb, in Poljoproizvod d. d., Osijek. Pri teh novih delniških družbah ima Pogod 52% delnic. Pogod ima sedaj 32 uradnikov in 70 drugih nameščencev, ustanovil je 41 odkupnih postaj na področju banovine Hrvatske, vrhu tega je stavil in ima pod kontrolo 26 trgovinskih mlinov, s katerimi je sklenil komisijske pogodbe o mletju. Občutno nazadovanje našega pomorskega prometa Splitska Trgovinsko - industrijska zbornica objavlja podatke o ladijskem prometu naših luk v mescu decembru, iz katerih je razvidno, da je v tem mescu promet nadalje nazadovaL Tonaža v luke prispelih ladij je padla na 817.000 ton nasproti 1,042.000 ton v lanskem decembru in 1,343.000 ton v decembru 19.38. V decembru lanskega leta smo zabeležili najmanjši promet, odkar je izbruhnila vojna. Za vse preteklo leto nam izkazuje statistika, da je prispelo v naše luke 87.740 ladij s skupno tpnažo 12.52 milijona ton. Primerjava s prejšnjimi leti nam nudi naslednjo sliko: število tonaža ladij v milijonih ton 1937 102.401 20.75 1938 102.066 19.83 1939 97.717 18.39 1940 87.740 12.52 Število v luke prispelih ladij je lani v primeri s prejšnjim letom nazadovalo za pekaj nad 10%, medtem ko se je tonaža zmanjšala nasproti prejšnjemu letu za 32%, nasproti letu 1938 pa za 37%. — Avtomobilske gume fa Francije. Pred dnevi smo poročali, da je prispela v Jugoslavijo druga pošiljka avtomobilskih gum iz Francije. Kakor sedaj poročajo iz Zagreba, je treba to vest popraviti v toliko, da je bila ta pošiljka odposlana iz Francije, da pa še ni prispela v Jugoslavijo. = Podaljšanje zaščite za kreditne zadruge v banovini Hrvatski. Ban banovine Hrvatske je izdal na red bo o kreditnih zadrugah, ki so pod zaščito. Zaradi ureditve svojih obveznosti imajo zadruge in zveze, ki so pod zaščito, do 31. maja predložiti prošnje za začasno podaljšanje zaščite, nakar velja podlajšanje zaščite do rešitve prošnje. Dovoljenja za podaljšanje zaščite se bodo izdajala samo do dneva, ko bo dokončno rešeno vprašanje zaščite kreditnih zadrug in njihovih zvez. = Pred trgovinskimi pogajanji z Madžarsko. Te dni bo prispel v Beograd madžarski gospodarski delegat, opolno-močeni minister g. Nikel s predstavniki madžarskih gospodarskih ustanov. Madžarska delegaciia se bo pogajala z našimi predstavniki zaradi prilagoditve trgovinskega sporazuma med našo državo in Madžarsko. = Sartid bo pričel izdelovati vlečeno žico. Znano železarsko podjetje »Sartfd* v Smederevu ki izdeluje razno orodje in predmete Iz železa, železniški material in železne konstrukcije, si je pred leti postavilo lastno Siemens-Mnrtinovo peč ter valjamo za fino pločevino in železo manjših profilov Sedaj poročajo iz Beograda, da je podjetje dobilo dovoljenje za razširjenje obrata na izdelovanje vlečene žice vseh vrst kovin. = Luk^emburg je uvedel nemško valuto. Po odločbi' šefa civilne uprave v Lu-ksemburgu je na področju kneževine uvedena nemška marka kot zakonito plačilno sredstvo poleg luksemburškega in belgijskega franka. Tečaj za preračunavanje je določen tako, da velja 1 belgijski frank 0.08 marke. 1 luksemburSki frank pa 0.10 msrke Luksemburg ie sedaj, kakor smo že poročali, v carinski uniji z I Nemčijo J = Licitacije Dne 22 februarja bo pri uprav: zavoda za izde avr vojne opreme v Beogradu lic;,ac ja za dobavo pribora za izdelavo obleke obutve ter Šotorov Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije za dobavo mesa po garrvz^jah za čas od 1. aprila do 30. septembra 1941- 18. februarja v Celju, Škof j i Loki ter Cerknici, 20 februarja v Mureki Soboti. Ljubljani ter Bistrici; 22. febr v Doflnji Lendavi. Mariboru, Ribnici Bohinjski Be4i in 24 februarja v Ptuju. Novem Mestu, Vel. Blokah, Mojstrani, Železnikih ter na Vrhniki. Dne 18. februarja bo pri centralni direkciji drž. rudarskih podjetij ▼ Sarajevu licitacija za dobavo 150 kg kositra za rudnik v Kreki in olja za državni rudnik v Banjaluki Vr-9C 86 naslednje ofertalne licitacije za dobavo drv in premoga: pri štabu savske di-vizijske oblasti dne 20. februarja; pri štabu dravske divizijske oblasti dne 20 februarja za dobavo drv in 22. febr. za dobavo premoga. ~ Dobave. 2 Hidroplanska komanda v Divuljah sprejema do 17. februarja ponudbe za dobavo 300 parov usnjenih opank. do 26. februarja za dobavo gradbenega materiala. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 17 februarja ponudbe za dobavo koiofonije konopcienih gasilskih cevi in betonskih cevi. do 24. f br. za dobavo kisika in disousplina. pocinkane žice in žičnikov. kotnega železa, žični-kov. motornih varovalk, električnega materiala. pocinkane pločevine. zobatih koles ter bukovega oglja, do 3 marca za dobavo električnega materiala, do 10. marca za dobavo kovinskih svedrov, kositra in bele kovine, induktorskih telefonskih aparatov in tropolnih automatskih skle-paL do 17. marca pa za dobavo raznih tropolnih električnih sklepal. Stafo mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 18. februarja ponudbe za dobavo katranske vrvi. do 25 febr pa za dobavo jekla in ieklene žice. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 18. februarja ponudbe za dobavo mila za pranje, električnih anaratov in prifoora. do 19. febr. za dobavo pnevmatičnega kladiva, do 24 febr za dobavo ročnega pletilnega stroia. morskih gob. avtomatskih sklopk, jeklenih cevi. ventilov in profilov iz medi. Artilerijsko tehnični zavod Lepetane sprejema do 19. februarja ponudbe za dobavo ognje^asnih cevi. do 23. febr. pa za dobavo pribora za ognie-gasne aparate Štab za utrjevanje v Ljubljani sprejema do 20. febr. ponudbe za dobavo raznih baterij s filtri. I Borze 14. februarja Na jugoslovenskih borzah je bQo tudi včerai povpraševanie za grške bone po 38. Tečaii na svobodnem trgu pa so ostali nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri mirni tendenci nudi'a po 480 (v Beogradu ie bdi promet po 477.50). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov, pač pa ie bil promet v delnicah Trboveljske no 395. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 174.57 — 177.77. New York 4425 — 4485, Curih 1028.64 — 1038.64. - Tečaii na ®vo-bodnem trgu: London 215.90 — 219.10, New York 5480 — 5520. Curih 1271.10 — 1281.10 Privatni kliring: Berlin 1772 — 1792 Solun 38 den. Curih. Beograd 10. Ptariz 7.75. London 16.10. New York 431. Bruselj 69. Milan 21.7250. Madrid 40. Amsterdam 229. Berlin 172.50 Stockholm 102.60. Oslo 98.50, Kobenhavn 83.50 Sofija 4.25. Lisabona 17.27. Budimpešta 87.50. Atene 3.00. Carigrad 3.3750. Bukarešta 2.1250. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 480 bL, 4•/• agrarne 55 — 57, 4% severne agrarne 56 bL. 6®/« begluške 86 bl„ 6®/i dalm. agrarne 81 bL. 6% šumske 80 bL, 7®/» stabiliz. 96 den.. 7*/« invest. 101 den, 7®/o Seligman 102 den.. 7% Blair 100 den., 8'/t Blair 106 den.; delnice: Narodna banka 7000 den.. PAB 205 den.. Trboveljska 395 — 400 (395). Sečerana Veliki Bečke-rek 700 den. Beograd. Vojna škoda 477—478 (477.50), 4V. agrarne 55.25 — 55.75 (55 50 — 55 75), 6*/» begluške 84.50 — 85.25 (85), 6*/« dalm. agrarne 79.25 — 70.75 (79 — 80). 6®/« šumske 79.2£ — 79.75 (79.50 — 79.75). TU invest 101 deiu 7*/o Blair 103 den^ 8»/o Blair 107 den. trio + Chicago, 14. febr. Začetni tečaji: pšenica: za maj 79.125, za julij 73.625; koruza: za maj 60.625, za julij 60.50. -f- Novosadska blagovna borza (14. t. m.) Tendenca nespremenjena Oves: baški, sremski in slavonski 405 — 410 Ječmen: bašld ln sremski 560 — 570. Koruza: času primerno suha z 22% vlage franko vagon ali šlep 216 (za vsak odstotek manj vlage se cena poviša za 4 din): umetno sušena koruza s 14''» vlage 250 din Moka (franko vagon ali šleo v dunavski banovini): pšenična »Ogg« in »Og« 723 70% preselana pšenična moka 358. 85®/» enotna pšenična moka 382.25: nepresejana pšenična moka 351 preseiana koruzna moka ali koruzni zdrob z največ 14®/« vlage 321 preseiana koruzna moka iz času primerno suhe koruze 250. nepresejana 230 Otrobi (franko vagon ali šleo dunav-ska banovina) pšenični 200 koruzni • kalmi 150. brez kali 70. Fiiol: baški in sremski 620 — 625- Objave Zahvala, v spomin prerano umrle Dragice Brglez, dijakinje H. letnika zas. učiteljske šole šolskih sester v Mariboru, so darovale učiteljice Pernat Slava in Režabek Marijana iz Slov. Konjic in Klinc-Bekar Marta iz Senovega namesto venca po din 100 (sto) za revno deco ljudske šole v Oplotnici Upraviteljstvo šole izreka tem potom blagim darovalkam prisrčno zahvalo. Zbor tržiskih planincev. Redni letni občni zbor podružnice SPD v Tržiču bo dne 1. marca ol pol 20. v društveni sobi (Mestni dom) z običajnim dnevnim redom. Odbor. Iz življenja na deželi RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal drevi in jutri popoldne ter zvečer ob običajnih urah film »Krvavi kapitan«. Za dodatek Foxov zvočni tednik. Iz Kamnika Ka— STesKi odbor Rdečega križa bo imel svoj redni letni občni zbor jutri ob pol 11. v kinodvorani. Iz Kranja r— Upravni odbor Hranilnice dravske ban°vine je namesto slovesne otvoritve podružnice v Kranju votiral znesek cin 5.000 za zimsko pomoč Mestni občini v Kranju. (—) Iz Novega mesta n— Sre*Ki odbor društva Rdečega križa bo imel svoj redni občni zbor v nedeljo 16. t. m. ob ped 11. uri v mestni posvetovalnici v Novem mestu. Ako ob tej uri ne bi bil "sklepčen, se bo vršil drug občni zbor pol ure pozneje na istem mestu ob vsaKi udeležbi. Vsi člani vljudno vabljeni, kakor tudi prijatelji društva! Odbor. Iz Trbovelj t— šahovski klub »Trbovlje« prične turnir za. klubsko prvenstvo 18. t. m. Želeti je. da se tudi ostali šahisti, ki še niso člani šahovskega kluba, pridružijo ter se redno udeležujejo šahovskih vaj, ki se vr-še vsak torek in četrtek v rudniški restavraciji od 19. ure dalje. Naše Gledališče DRAMA Sobota, 15.: Zaprta vrata. Premiera. Red prem-erski Nedelja, 16. ob 15.: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: šesto nadstropje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Mladi, talentirani igralec Jože Tli«® se bo predstavil v M. Pragovi igri »Zaprta vrata« v igralsko zahtevni plihološki vlogi mladega človeka, ki preživlja svoj prvi življenjski konflikt. Vlogo velikega psihološkega formata, mater, bo kreirala ša-ričeva; glavno moško vlogo Kralj. Delo je po koncepciji zelo zanimivo, čustveno razgibano in v duševnih konfliktih učinkovito stopnjevano. Obetajo se globoko zajete in prečutene igralske stvaritve. Režiser MIlan Skrbinšek. Opozarjamo na nocojšnjo premiera, ki bo za red premierski. OPERA Sobota, 15.: Ples v maskah. Izven. Nedelja, 16. Ob 15.: Vesele žene windsorske. Izven- Znižane cene. Ob 20.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 17.: zaprto. Verdijev »Ples v maskah« je opera. Id nudi solistom in zboru učinkovite naloge. Ritmično zanimiva in melodioszia glasba podčrtava dramatično dejanje, ki vsebuje številne izredno pevne točke, v katerih imajo solisti priložnost, pokazati svoje glasovne zmožnosti in pevsko in igralsko kulturo. Peli bodo Laboševa, Franci, Jan-ko, gpanova, Ivančičeva, Dolničar Zupan, Lupfia, Jelnikar in Skabar. Dirigent A. Neffat, režiser D- Zupan. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 15.: Vis<#ta pesem. Nedelja, 16. Ob 15.15: Gospa ministrica-Popoldanska predstava. Ob 20.15: Visoka pesem. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 15.: Na dnu. Zadnjič. Nedelja, 16. ob 15.: Habakuk. Ob 20.: Sumljiva oseba. Sobota, 15. februarja Ljnbljana. 7: Ju trn ji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: pisano polje (plošče). — 12.30: Poročila, Objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plošče. — 12.30: Poročila, objave. — 17: Otroška ura. — 17.30: Glasbeni utrinki (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra Radijski orkester. — 18.40: Naša domovina v ledeni dobi (g. prof. Ciril šlebin-ger). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura. — 19.40: Znane koračnice (plošče). — 20: Zunanjepolitični pregled (g. dr. Al. Kuhar). — 20.30: Od Ribnice do Rakitnice (nekaj starih ribniških šal, izvajajo ribniški rojaki, vmes pojo »Fantje na vasi«). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesei konec igra Radijski orkester. Beograd. 19.40: Pester glasbeni spored. — 22: Vesela muzika in ples. — Zagreb. 17.15: Radijski orkester. — 20: Rezervirano za prenos. — Praga. 20.30: Večer češke glasbe. — 22 Plesna muzika. — Sofija. 19.50: Mali orkester. — 20.30: Operetna muzika. — 22: Bolgarska glasba. — Berlin. 19.25: Zabaven večer. — 21.15: Orkester ln solisti — 23.15: Nočna oddaja. — Rim. 19.30: Orkestralni koncert. — 20.30: Mascagnieva open »Maske«. Rusija - žitnica sveta Narašča tudi proizvodnja bombaža, oljaric, konoplje in drugih pridelkov Rusija ima okrog 100 milijonov ha žitnih ooli in ie navzlic temu da ie njeno Croliedelstvo v marsičem še zaostalo ter da dajeio niena obdelana tla razmeroma nizke donose. največja pridelovalka žita na svetu Trudi se pa na vse načine, da bi svoie poliedelstvo modernizirala in je zato umliivo da bodo niens letine čedalje večie To se opaža n pr. z ozirom na nje pridelek bombaža ki je od leta do leta obilnejši S tem pridelkom ne krije več samo svojih potreb temveč ima vsako leto na razpolago že znatne presežke za izvoz Površina, na kateri prideluie lan. ie tako velika, da io v tem pogledu prekaša samo še Argentina. Britska Indija na ie za njo že na tretjem mestu Posebno ueodne pogoje za rast ima v Sovjetski Rusiji soja Kar se tiče pridelka oljaric, oričakuieio tu v naslednjih letih sploh porast proizvodnje za 30 do 35 odstotkov. Glede pridelka konoplje. prekaša Rusija drugo največjo pridelovalko konooljevih vlaken Italijo, dvakrat. a v svetovni proizvodnji konoplie Pariško prebivalstvo šteje nad štiri milijone duš Po najnovejši cenitvi šteje Pariz 4 milijone 247.957 prebivalcev. To število so izračunali na podlagi uradno izdanih živilskih nakaznic. Pred vojno je imel Pariz okrog 4.5 milijona prebivalcev Današnje manjše število je umljivo, če pomislimo, da so v juniju zapustili Pariz mnogi ino-stranci, ki se niso vrnili, a mnoge osebe prebivajo danes v nezasedeni Franciji. Pariška podzemeljska železnica je dosegla v januarju dva rekorda, in sicer je prevozila več nego 84 milijonov oseb napram 49 milijonom v januarju lanskega leta, dohodkov pa je imela 99.3 milijona frankov napram 53.4 milijona frankov v lanskem prvem mesecu. Rabelj iz Mississippija Električni stol, strupeni plin in vrv pošiljajo zločince v Ameriki na drugi svet To ni naslov kakšnega kriminalnega romana ali filma. Mož, ki ga predstavlja ameriški časopis s podobo in besedo, se imenuje Jimmy Thompson. Prej je bil mornar, potem mornariški strelec, izvedenec z;a električno visoko napetost in še marsikaj drugega. Sedaj je nastopil svoj novi poklic, v katerem mu je streči električnemu stolu države Mississippi. Na ta električni stol je prav tako ponosen kakor na tetovirane podobe, ki »krasijo« njegovo radlehtje in ga spominjajo na prejšnje po- Podgane so izdale vlomilce V nekem restoranu v Toledu (država Ohio) so se pojavile nenadno podgane v velikem številu, ln sicer v kleti. Ko so raziskovali, od kod so se pritefple, so odkrili ozek predor, ki je šel iz te kleti proti podzemeljski zakladnici sosedne banke. V predoru so našli kup vlomilskega orodja in tako ni bilo težko uganiti, kakšnemu namenu naj bi vse to rabilo. Vlomilci pa so morali zvedeti, da je njih predor odkrit, kajti policija, ki je celo vrsto dni in noči prežala skrita na obeh straneh, ni pričakala nikogar. Trenutek pričakovanja Pri letošnjih monakovskih mojstrskih tekmah za prvenstvo v umetnem drsanju na ledu sta zopet zmagala zakonca Bayerjeva, toda njuno prvenstvo je bilo do izreka sodnikov dvomljivo. Fotograf je ujel dvojico na ploščo v trenutku pričakovanja, komu bodo sodniki prisodili zmago Ivan Turgenjev: klice. Doslej so v državi Mississippiju izvrševali smrtno kazen z vrvjo, sedaj pa so presedlali na električni stol. Za vsako usmrtitev dobi rabelj 100 dolarjev. Izmed 48 držav Unije jih razpolaga 23 z električnim stolom, 11 jih usmrča svoje zločince z vrvjo, 8 s strupenim plinom, šest držav pa je smrtno kazen odpravilo. zavzema tako s 40 odstotki prvo mesto. Ljudsko poverieništvo za poljedelstvo ie imelo pred kratkim posvet na katerem so razpravljali o načrtih za poljedelsko proizvodnjo v letošnjem letu. Iz poročila, ki so ga podala o tem posvetu »Izvestja«. ie razvidno, da so kolhozi lansko leto obdelana tla razširili za 3 milijone hektarjev Žetev ie bila lansko leto večja nego v preišniih dveh letih, posebno kar se tiče žita. kromoiria in zelenjave. Letos se bo pridelek še znatno povečal. Se še ne vel« H'*8 izv*r da so v Bukarešti potrojili stražo pred angleškim poslaništvom; da na Spitzbergih narašča temperatura v zadnjih petdesetih letih; da so v neki španski ladjedelnici zgradili 2630 ton težak kitolovec »Tifom; da poplave še nadalje pustošijo po Kaliforniji; da nemški dalekostrelni topovi že tri dni streljajo čez Rokavski preliv; da se je vršila v Buckinghamski palači v Londonu te dni modna revija, na kateri si je kraljica Elizabeta ogledala 54 novih modelov; da vsi angleški listi poučujejo prebivalstvo britskega otočja, kako naj se zadrži v primeru poskusa nemškega vdora; da so policijske oblasti v Londonu zaprle lady Effinghamovo, ki je rodom madžarskega porekla ter je dala Willkieju neke nezaželjene podatke; da izdajajo Nemci v Tromsoju list »Deutsche Polarzeitung«; da je letalo, s katerim se je Hopkins napotil v Ameriko, doseglo nov svetovni re-. kord. Absolviralo je 4992 km vožnje v 21 I urah in 32 minutah. Angleži na Kreti Angleški vojak v razgovoru z grškim meščanom na Kroti General Žukov General 2ukov, ki je bil te dni imenovan za novega šefa generalnega štaba sovjetske vojske, je zdaj v 47. letu starosti. Za ruske državljanske vojne se je boril na raznih frontah. V bojih proti Japoncem mu je bil podeljen častni naslov »junaka Sovjetske zveze«. Nekaj časa je poveljeval tudi ruskim četam na meji Besarabije. Baltiško morje je zamrznjeno Po vesteh iz Helsinkov je Baltiško morje popolnoma zamrznilo. Prosta je ena sama proga ,in sicer A bo tTurkuj-Stock-holm, toda še na tej so neprestano na delu ledoiomilci. Defekt prekomorskega „Clipperja" »New York Panamerican Airways« objavlja poro.ila, da je nastal na transatlant-skem Clipperju, s katerim se vrača iz Evrope v Ameriko Rooseveltov zaupnik Ilop-kins, defekt Napaka je nastala na motorju in se je moralo letalo zaradi tega spustiti na zemljo v Bolami v Portugalski Gvineji. Napako pa so med tem popravili in zdaj pričakujejo, da se bo Hopkins lahko izkrcal na ameriških tleh še ta teden, v soboto pa bo že prispel v New York ANEKDOTA Sloviti Mecenas je bil pri svojem prijatelju Gabi v gosteh. Navzlic moževi navzočnosti je začel Mecenas koketirati ž njegovo ženo. Ko je Gaba to opazil, je sklonil glavo in se delal, kakor bi zaspal. Takoj je pritekel služabnik, da odnese vino. »Bedak«, ga je nahrulil Gaba, »ali ne vidiš, da spim samo za Meceno?« VSAK DAN ENA »Oprostite — saj ste menda vi naročili, naj vas zbudijo ob 7. uri zjutraj, ker od-potujete z vlakom?« »Jaz sem tisti, da.« »Nu. če je tako prosim, da izvolite spati kar naprej, kajti ura je zdaj že pol desetih... « »E1 Hoar« Napad na konvoj -r^v mz-' t Slika prikazuje prizor, ko je nemški podmornici uspelo napasti skupino angleških ladij Atenski umetnostni zakladi so danes z nekimi izjemami na varnem Kakor poročajo iz Aten, so tamkajšnji narodni muzej z vsemi njegovimi nenadomestljivimi umetnostnimi zakladi popolnoma izpraznili Večja mramorna dela so spravili v klet sedemnadstropne, betonske hiše, a še tam so jih zakopali globoko v zemljo. Predmete so pri tem položili v ža-govino in lesno volno. Manjše mramorne in bronaste skulpture so spravili v sigurne skalne jame, zlate ln druge dragocene predmete, zlasti iz mikenske dobe, so dali v zaklonišče neke atenske banke. Hermesa so v Olimpiji z drugimi dragocenimi kiparskimi deli zakopali spet v zemljo, isto so napravili z drugimi najdragocenejšimi predmeti v Delfih in v ostali Grški. Pcdobno so zavarovali muzejske predmete iz bizantinske dobe, iz dobe grških osvobodilnih bojev 1821. in iz dobe kralja Otona. S temi deli so začeli nekoliko ur po začetku vojne z Italijo in so jih končali v štiridesetih dneh. Nezavarovani so ostali Akropola, Tezajon. Zenovo svetišče in druga svetišča po Grčiji. škoda v Genovi Uničene in zadete so bile tudi nekatere umetnine Iz Rima poročajo še naslednie podrobnosti o obstreljevanju Genove po britskih vojnih ladjah: Razen stanovanjskih četrti, ki so se zrušile po zadetkih angleškega topništva, so bile uničene in zadete tudi pomembne umetnine, med drugim najstarejša in naj-sloviteiša mestna cerkev, katedrala Svetega Lovrenca. Granata ki se ni razpočila. leži še vedno v njeni notranjosti. To katedralo so zgradili L 1118 kot romarsko baziliko s stebri, v naslednjih 9toletiih pa je prevzela tudi oblike gotskega in renesančnega sloga. Pravi znak mesta ie južni stolp, tako zvani »brusač škarij*. na katerem ie svetnik s sončno uro. Tudi notranjost ie polna umetniških del. Med zakladi cerkve je staroorientalska steklena skleda, ki jo razlagajo za »sveti Gral« iz Parsifalove pripovedke. Podrobnosti o razdejanjih v cerkvi še zbirajo in poudarjajo. da niti katedrala niti ostala poslooia. kg so jih zadele granate, ne stoje ob robu pristanišča, temveč v središču mesta. Ogenj z britskih vojnih ladii je prizadel med drugim tudi široko glavno cesto XX. septembra, paviljon vojaške bolnice, neki dekliški penzionat. neko šolo in nešteto meščanskih hiš. V »Piccolu« poroča neka priča: V nedeljo zjutrai se ie Genova zbudila pod milim siiaiem pomladnega sonca. Nad morjem ie ležala gosta megla, tako da ni bilo videti niti Riviere niti rta Porta Fina. Ko so se oglasile sirene, prebivalci, ki so deloma še spali, niso vedeli, da-li ne gre za šalo. Videti ni bilo ničesar Megleni mrč ie nepredirno obdaial amfiteater mesta. Kmalu je bilo slišati votle zadetke. Angleške ladje, ki jih ie megla dobro krila, so začele obstrelievati mesto. Streljale so na slepo srečo, kazali pa so posebno veselje za kupole in strehe. Baš ko ie šel vihar obstreljevanja preko mesta, so ▼ neki ladjedelnici pripravljali splovitev vi-sekomorskega ribiškega pamika. Ladje-delniški delavci so navzlic temu nadaljevali z delom. Angleške ladje so se začele umikati, ko so stopili v akcijo veliki kalibri obalnih baterij. Zadostovalo je nekoliko strelov okrog brodovja, da so ga prisilili k umiku. Weygand v Afriki Sprejem francoskega generala Weyganda V Maroku. Weygand se pelje k sultanu v Rabatu Nagovor pred napadom Italijanski častnik spodbuja svoje vojake na albanskem bojišču pred napadom | na grSke postojanke Zgodba poročnika Jergunova Vendar, ko je slednjič zapustil bolnišnico tn se vrnil na svoje stanovanje, je dognal nekaj, kar ga ni samo osupnilo, marveč ga je celo popolnoma zmedlo. Namreč: tisti dan, ko so ga polmrtvega prinesli v mesto, je neko dekle, ki je bilo po vsem opisu podobno Emiliji kakor kaplja kaplji, v solzah in razpuščenih las planilo v njegovo stanovanje. Ko je pri njegovem slugi povprašalo, kako je s Kuzmo Vaslljevičem, je kakor brez uma zdir jalo v bolnišnico. Tu so ji rekli, da bo Kuzma Vasiljevič nedvomno umrl. Potem ie izginila vijoč roke, na njenem obrazu pa se je zrcalil najbridkejši obup. Bilo je torej očitno, da Emilija ni vnaprej nič vedela o umoru in da se ga ni nadejala. Mar so naposled njo s&mo ogoljufali in ji niso dali pripadajočega deleža? Ali pa je to bil samo kes, ki jo je nenadno premogel ? Kakorkoli, takoj nato je zapustila Nikolajev v družbi zoprne starke, ki je prav gotovo vse včdela... Kuzma Vasiljevič se ni razpoznal v teh ugankah ta je pošteno dolgočasil svojega slugo, ko ga je neizprosno silil, naj mu vedno vnovič opisuje tisto dekle in naj mu ponovi njene besede. 24. Poldrugo leto je minilo, ko je Kuzma Vasiljevič lepega dne prejel nemško pismo. Pisala mu ga je Emilija ali v resnici Friderika Benglova. Pismo si je dal nemudno preložiti in nam ga je nekajkrat pokazal. Bilo je polno pravopisnih napak in je v njem mrgolelo klicajev. Na kuverti je bil pečat: »Bresslau«. Kolikor moremo, naj ponovimo vsebino pisma: »Moj dragi, nepozabni, edinstveni Flo-restan! Gospod lajtenant Jergenhof! Kolikokrat sem vam že hotela pisati! Toda vedno sem odlašala, čeprav me je misel, da me morda Imate za pomočnico tistega strašnega dejanja, venomer morila! O, moj ljubi gospod lajtenant! Verjemite mi, da je bil tisti dan, ko sem zvedela, da ste ostali živi in zdravi, najsrečnejši dan mojega življenja! Toda nikakor se nočem , opravičevati! Nočem lagati! Bila sem resnično tista, ki sem odkrila vašo navado, da nosite denar na trebuhu! (V ostalem ga tako nosijo v naših deželah vsi mesarji in trgovci z živino). In tedaj sem zagrešila neprevidnost, da sem nekoliko o tem govorila. Rekla sem celo tedaj v šali. da bi bilo dobro, če bi vam nekaj tega denarja odvzeli! Tista stara čarovnica (gospod Florestan! ona ni bila moja teta) se je nato dogovorila s tistim brezbožnim od-vrstnežem Luigijem in njegovo pomočnico! Prisegam vam pri grobu svoje matere, da do danes ne vem, kakšna človeka sta to bila. Vem samo. da mu je bilo ime Lui-gi, da sta bila oba prišla z Bukarešte in da sta bila najbrž velika zločinca, kajti skrivala sta se pred policijo in sta imela denar in dragocenosti. Luigi je bil strahoten subjekt (ein schreckllches Subjekt), bila mu je igračka ubiti sočloveka (ein Mitmen-schen)! Govoril je vse jezike — in on je bil tisti, ki je takrat prinesel od kuharice ukradene stvari! Toda ne vprašajte, kako! Vsega je bil zmožen, bil je strašen človek! Zagotavljal je starki, da vas bo samo nekoliko omotil ln nato spravil pred mesto ter vsp tam vrgel z voza. nakar da bo Izpovedal, da mu nI nič znanega in da ste sami vse^a krivi, ker ste se pač preveč napili. Toda zlodej je pač že takrat imel v mislih, da bo bolje, če vas docela pokončž., da ne bo noben petelin več kiki- rikal o vas. Tisto pismo vam je takrat sam napisal v mojem imenu, mene pa je zvita starka tistlkrat spravila z doma. Nič nisem slutila ln jaz sem se Luigija strašno bala. Sam mi je namreč rekel: »Zakoljem te, kakor teleta te zakoljem«, in pri tem je tako strašno premikal svoje brke. Ti-tikrat so me spravili v veselo druščino... Sram me je. gospod lajtenant. In še dandanašnji točim najbridkejše solze, če se na vse to spomnim ... Zdi se mi ... oh; Jaz nisem rojena za ta poklic...! Toda tu se ne da pomagati in tako se je torej zgodilo! Bila sem zelo prestrašena in sem po sili morala odpotovati, kajti če nam bi bila prišla policija na sled, kaj bi se pač bilo z menoj zgodilo! Prekleti Luigl je pobegnil, čim je zvedel, da ste ostali živi. Brž nato sem se ločila od vseh in čeprav sem zdaj pogostokrat brez koščka kruha, je moja duša vendar mirna! Vprašali me boste nemara, zakaj sem sploh prišla v Nikolajev. 2al vam na to ne morem odgovoriti! Morala sem priseči! Končam svoje pisemce s prošnjo, ki je zelo, zelo važna: prosim vas, če se še kdaj spomnite svoje male prijateljice Emilije, nikar ne mislite, da je bila črna zločinka! Večni Bog mi vidi v srce. Jaz sem slabe nravi (leh habe eine schlech-te Moralltfit) in sem lahkomiselna, toda ne zlobna. In jaz vas bom vedno ljubila ln se vas bom spominjala, moj edinstveni Florestan, in vam bom vedno želela vse naj- boljše na tem svetu (auf diesem Erden-rund)! Ne vem, aH boste prejeli moje pisemce, toda če ga dobite, mi napišite nekaj vrstic, da bom vedela, da ste moje pismo prejeli! S tem boste zelo osrečili Vam vedno vdano Emilijo. P. S. Pišite mi pod šifro F. E. poste restante Breslava-šlezija. P. S. S. Pisala sem vam po nemško; ne znam drugače izraziti svojih čustvovanj; toda vi mi pišite po rusko.« 28. »Nu, in kaj zdaj ? Mar ste jI odgovorili?« smo vprašali Kuzmo Vasiljeviča. Hotel sem, nekajkrat sem to hotel, toda kako naj ji pišem! Po nemško ne znam, a po rusko... kdo bi ji vse to prestavil! In tako ji konec koncev le nisem pisal.« Vsakikrat, kadar je Kuzma Vasiljevič končal svojo pripovest, je vzdihnil, zmajal z glavo in je potem po navadi rekel: »Vidite, to je mladost!« In če je bil v druščini njegovih poslušalcev kak novinec, •a je njegovo slavno zgodbo šele prvič poslušal je Kuzma Vasiljevič navadno vzel njegovo roko v svojo in jo položil na svojo glavo, da potiplje po brazgotini, ki jo je zapustila tista strašna rana... Da, rana je v resnici morala biti grozna, — brazgotina Je namreč segala od ušesa do ušesa. K O N E O, Nepotrebna polemika Zanimivo j«, kako je »Hrvatski dnevnik« komentiraj nedeljski ljubljanski govor podpredsednika JNS dr. Grge Andjelinoviča. Ne ugaja mu predvsem teza, da se morajo interesi Slovencev, Hrvatov in Srbov podrediti interesom njihove skupne država, češ, da je taka zahteva nerazumljiva. Narobe — pravi »Hrvatski dnevnik« — državna zajednica mora služiti narodnim interesom Slovencev, Hrvatov in Srbov, saj ima država pravo na obstanek le, če je organiziran narod, narod pa vendar ne more priti v nasprotstvo s samim seboj in s svojimi interesi! To je seveda igračkanje z besedami. Vsak trezen človek ve, kaj je hotel dr. Andjelinovič reči. Le tisti bi mogel najti v njegovi trditvi nelogičnost, ki bi se postavil na stališče, da med Slovenci, Hrvati in Srbi sploh ne more biti interesnih konfliktov, ki jih je država poklicana izravnati potom kompromisov, koncesij, sporazumov v prilog njihovi višji zajedni-ci, torej v stvari potom podrejevanja posebnih interesov skupnemu državnemu interesu. Tako naziranje se da zastopati le s stališča integralnega narodnega in državnega edinstva, ki ga pa baš »Hrvatski dnevnik« programatično najodločnejše odklanja. Zagrebški list je tudi zameril dr. Andje-linoviču omembo notoričnega dejstva, da je današnji režim na Hrvatskem totalitaren. »Hrvatski dnevnik« tega ne negira, izgovarja pa se na JNS, da je bila ona nosi tel ji ca režima, ki drugim strankam baje ni dopuščala nobene svobode. Mi ne bomo branili režima JNS in ga primerjali z drugimi, reči moramo le to, da se ga HSS ni preveč bala in se — kakor tudi druge stranke — ni dala od njega dosti ovirati v svojem delu. Toda medtem je bila JNS postavljena na »ravno nogo« z vsako opozicijo in si je svojo eksistenco in svojo zakoreninjenost v narodu zasigurala od 1. 3 934 dalje po najtežji borbi. In ko se je 1. 1938 zbrala vojska za bitko, ki naj odloči zmago narodnega sporazuma in demokracije, je dr. Maček pozdravil sodelovanje .TNS kot dobrodošlega zaveznika in ni prav nič dvomil, da je to resnično narodna stranka. JNS je tudi z volilnim rezultatom dokazala, da se dr. Maček nI motil. Zakaj se torej »Hrvatski dnevnik« dela, kakor, da mu ni bilo znano, da je JNS proti totalitarizmu? Kaj bi rekel, ako bi se v polemiki delali pristaši JNS nevedne, češ, da jim ni znano, da HSS ni več v moskovski agrarni internacionali, da nI republikanska ln kar je še podobnih reminiscenc? Dr. Andjelinovič je za bodočo ureditev naših notranjih odnošajev postavil načelo, da se mora pri tem »iti od države do banovine in ne obratno«. S tem je povedal nekaj, kar je tudi za federativno ureditev samo po sebi umevno. Naša narodna država je skupna nositeljica suverenosti, pravic ln dolžnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov. Pri svoji organizaciji oddaja posameznik avtonomnim edinicam en del svojih funkcij v okviru dogovorjene in med vsemi njenimi sestavnimi činitelji, torej med Slovenci, Hrvati in Srbi, sporazumno ustvarjene ustave. Ta dodelitev je lahko kar najobsežnejša, toda vedno ostane državi to, kar ni izrecno prenešeno na banovine, ker je država višja edinica. Ta princip čuvanja takozvanih kompetenc spada med osnovna državnopravna pravila vsake državne organizacije do vključno federativne. »Hrvatski dnevnik« pa pravi, da je dr. Andjelinovič s svojo tezo pokazal, »da mu funkcija moderne države sploh ni jasna«. Glavno glasilo HSS nasproti temu postavlja trditev, da treba »iti od občine k srezu, od sreza k županiji. od županije k banovini in od banovine k državi«. Po tem modernem pojmovanju je torej občina prvotni nosilec suverenitete in od nje je odvisno, koliko bo dobila nazadnje banovina, odnosno država! Končno tolmači »Hrvatski dnevnik« resolucijo banovinskega odbora JNS v Ljubljani. ki zahteva aktivno sodelovanje stranke pri združevanju ustvarjajočih sil na vsem državnem ozemlju za obrambo naroda in države, kot željo za vstop v vlado Kar se tiče koncentracijske ideie same. jo »Hrvatski dnevnik« za Hrvatsko odklanja z argumentom, da ie tam koncentracija že itak izvršena in sicer v okviru HSS. Tudi ta trditev ni točna. Dosedai smo vedno ču-11, da je nositeljica narodnega sodelovanja SDK, koalicija HSS in SDS. pri čemer je treba podčrtati, da so v SDS organizirani poleg Srbov tudi Hrvati. Ekskluzivizem. ki ga »Hrvatski dnevnik« tako samozavestno poudarja, torej tudi za Hrvatsko ne drži, in tudi tam je z dejstvi dokazano, da ena sama stranka v nobenem delu naše države ne more politično sama držati situacije, če tudi ima vso oblast v rokah. ELEŽ1E Jugoslavija nad vse! V »Narodni odbrani« čitajno naslednje, lepo pretehtane bodrilne besede, ki naj veljajo vsem v premislek in poudarek: »Naš narod ljubi svojo domovino, svojo drago Jugoslavijo, ker je njegovo narodno življenje pretkano z zgodovinskimi žrtvami, nadčloveškimi napori in mučeništvi. Skozi stoletja so padale ogromne žrtve in je poteklo morje krvi, dokler smo se rešili tujca in se zedinili v svobodno državo kraljevino Jugoslavijo.« »Jugoslovenski narod je nerazdružno zvezan s svojo domovino, s tem prekrasnim skupnim domom Srbov, Hrvatov in Slovencev. Domovina je v nas in mi v njej: Mi smo njena kost in njena kri-« »Varovanje te naše skupne hiše pada na ramena potomcev onih., ki so v temelje Jugoslavije vzidali več kakor milijon svojih najboljših in najpogumnejših rojakov. Zato je narodna zavest Jugoslovenov zanesljiva, vera jugoslovenskega naroda pa globoka in velika.« »Narodna čast, zavest in ljubezen Jugoslovenov do domovine so njena najboljša obramba. Jugoslovani so pripravljeni, da vsak čas žrtvujejo vse, kar jim je najdražje, za svobodo in neodvisnost svoje domovine.« »Jugoslavija nadvse, to je vsakomur issneči nas najvišja zapoved!« Dr. Krnjevič ' o mednarodnem položaju V »Seljačkean domu« objavlja glavni tajnik HSS dr. Juraj Krnjevič daljši članek, ki ga je v celoti povzel tudi včerajšnji »Hrvatski dnevnik«. Dr. Krnjevič izvaja v glavnem: »S približevanjem pomladi se mednarodna napetost bolj in bolj zaostruje. Letošnjo zimo se je mnogo govorilo, da bo leto 1941 odločilno v sedanji vojni. Sodeč po pripravah pa bi že pomlad utegnila biti odločilne važnosti... Nadmočno nemško letalstvo je lani izvršilo celo vrsto napadov na Anglijo. Uspelo mu je priti tudi do najbolj občutljivih krajev, rušiti luke, tovarne ta cele četrti velikih mest, toda duha angleškega narodna ni moglo zlomiti-Vojna v Afriki je pokazala, da tudi pre-komorski dedi angleškega cesarstva najožje sodelujejo z matično deželo. Temu sodelovanju se bolj in bolj približujejo Zedinjene države Severne Amerike. Kakor pa Anglija prav dobro ve, kolikšna je moč Nemčije, tako se tudi Nemčija zaveda angleške moči. Vsa znamenja kažejo, da Nemčija niti malo ni voljna gledati prekrižanih rok, kako se Anglija pripravlja. Kje in kdaj bo prišlo do nemškega napada, o tem so različna ugibanja po dnevnikih, ki pa se strinjajo v tem, da bo končna odločitev padla samo na nemško-angleškem bojišču. Zato ni prav videti, zakaj naj bi bil tudi Balkan potegnjen v vojno, kjer gre za končno odločitev v sporu med Nemčijo in Anglijo. V bodočih dneh bodo sledile še različne vesti, ki se jih je zaenkrat prezgodaj dotikati. Toda karkoli bomo brali ali čuli, nič nas naj ne zmede. Sedanja negotovost ne more dolgo trajati. V najkrajšem času bomo videli, za kaj prav za prav gre. Mi tujega nočemo, a svojega ne damo! S politiko sporazuma smo si okrepili položaj doma kakor v mednarodnem svetu, zato upravičeno upamo, da bomo tudi sedanjo mednarodno negotovost tako uspešno prebrodili, kakor smo prestali prejšnje težave, ki so nastale v zvezi sedanje vojne « Novi člani baltskega sveta Bam dr. Natlačen je razrešil funkcije banskih svetnikov: Fortunata Remša iz Goremjega grada, Stanka škrabca lz Kočevja Ludovika Križnika iz Kočevja in Franca Rataja iz Novega mesta Na njihova mesta je imenoval za nove člane ban-skega sveta: za srez Gornji grad predsednika Kmetijske zbornice Martina Steblov-nika, za srez Kočevje Jožefa S trna da, župana občine Videm—Dobrepolje, za srez Laško rudarja Adolfa Jesiha, ki bo predstavnik Jugorasa in njegove slovenske podružnice Zveze združenih delavcev, in za srez Novo mesto odvetnika in bivšega narodnega poslanca dr. Demetra Vebleta. Tri proslave sv. Treh Jerarhov Svoje strankarske zaščitnike sv. Tri je-rarhe so proslavili beograjski radikali kakor Uani tudi letos kar v treh lokalih. Pristaši Jugoslovenske radikalne zajednice so slavili Tri jerarhe v veliki dvorani restavracije »Kolarac«. Proslava je bila zelo svečana Udeležil sie jo je tudi predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovic in med drugimi ministri tudi dr. Franjo Kulovec in dr. Miha Krek. Staro radikali, ki so pristaši glavnega odbora Narodne radikalne stranke in njegovega šefe Ace Stanojeviča, so se zbrali v dvorani »Kazine«. Navzoč je bili skoraj celokupni glavni odbor s poslovodečim podpredsednikom stranke g. Mišo Trifunovi-čem na čelu Slovenske stare radikale je zastopal dr. Dinko Puc Proslave se je udeležil tudi predsednik demokratske stranke Milan Grol z nekaterimi člani glavnega odbora demokratske stranke. Za socialiste sta bila na proslavi dr. Živko Topauovič in Milorad Belič Glavni govornik je bil bivši minister inž. Miloš Bobič. k; je proslavljal 601etnico radikalne stranke. Na koncu je poudaril, da radikalna stranka ne stremi za nobenim zbiranjem Srbov v kaki posebni srbski politični skupin': »Mi smo tudi danes proti vsakemu takemu zbiranju, ki naj bi ustvarjal fronto proti Hrvatom. Smo pa za zbiranje zdravih srbskih narodnih sil v korist naše skupne države.« Končno je proslavljali sv. Tri jerarhe nedavno razrešeni minisrfer dr. Lazar Marko-vič s srvojimi prijatelji Zbrali so se v hotelu »Bristol« pod firmo »Državnega akcijskega odbora za zbiranje radikalov«. V primem z lanskim 'letom je bila letos udeležba manjša. V glavnem so bili navzoči osebni prijatelji bivšega ministra dr Mar-koviča. Od Slovencev se je udeležil dr. Markovičeve proslave ljubljanski odvetnik dr. Milan Koren, šef disidentske trojke »Slovenske besede«. Srbski dnevnik v Zagrebu V Zagrebu bo pričel 1. marca izhajati nov dnevnik »Srbobran«, ki ga bo izdajal in urejal Dušan F. Bogunovič, šolski nadzornik v p. in bivši narodni poslanec. List bo izhajal na štirih straneh velikega formata in se bo predvsem bavil s političnimi in kulturnimi vprašanji. Kje bo os udarila i »Gazzetta del Popolo« priobčuje članek svojega sotrudnika Bergereta o tem, kje in kdaj bo prišlo do odločilnega napada sil osi na angleškega nasprotnika. Možne so tri točke: Anglija, Afrika ali jugovzhod Evrope, glede časa pa svetovna javnost smatra, da bi bila najpripravnejša letošnja pomllad. Vendar poudarja Bergeret. da Hitler proučuje vse možnosti pa se nobene ne oklene dokončno, dokler položaj ne pokaže katera obeta največ uspeha. Nemški kancelar je v svojem zadnjem govoru dejal: »Borba s podmortreami se bo začela pomladi, letalske snle bodo takisto storile ;svojo dolžnost, celokupna vojska pa bo na ta ali on- način podvzela odločilno akcijo.« Hitler pušča nasprotnika v negotovosti in podčrtava svojo pretnjo, ki je toliko težja, kolikor je nje vsebina skrivnostnej- sa. »Vdor v Anglijo — nadaljuje Berget —, draginja, zračno bombardiranje — vse to silno teži srca Angležev, najtežje pa jih prizadeva dejstvo, da so njihove prekomor-ske zveze popolnoma prekinjene. Zoper to seveda ni loka. saj je sam ameriški minister Knox dejal, da Anglija ni v stanu, da nadomesti svoje izgube na tonaii. Isto priznanje je ušlo samemu Churchillu, zdaj pa je nemški kanedar ponovno opozoril na to veliko opasnost. Anglcsasn vkljub svojim neizčrpnim virom ne morejo več v serijah graditi svojih ladij, Nemčija pa gradi svoje podmornice v serijah. Ni države, ki bi lahko ustavila razvoj usode. V ostalem ima Anglija gotovo pravico do poštenega presenečenja, zato ga bo tudi dočakala.« Nemiri v Paragvaju Buenos Aiies 14. febr. AA. (DNB). Iz Asunciona poročajo, da je v paragvajski vojski v zadnjih dneh na raznih krajih prišlo do resnih nemirov Vojaki, ki so pri-sitaši sedanje vlade, sc skušali nasilno odstraniti poveljnika nekega polka, za katerega je bilo ugotovljeno, da je pristaš bivšega predsdnika republike. Pri uporu je sodelovalo več sto vojakiv in je prišflo do krvavih spopadov. Ubitih in ranjenih je bilo več oseb SOKOL Mladinske smučarske tekme gorenjske sokolske župe v Radovljici. Jutri bodo v Radovljici IV. župne smučarske tekme za deco. Tekme bodo obsegale: L Moška deca do 12. leta in vsa ženska deca — sestavljena tekma v smuku in smuških likih na 600 m. 2. Moška deca od 12. do 14. leta — sestavljena tekma v smuku in smuških likih na 1000 m. Deca prispe v Radovljico z jutranjimi vlaki. Od % na 8. uro bo skupen odhod k maši. Po maši odhod na zborno mesto k savskemu mostu pri Lancovem. Prehrana ne bo organizirana, ker se bodo tekmovalci vrnili že s prvimi popoldanskimi vlaki nazaj. Vsak naj prinese s seboj potrebno hrano, čaj in kruh bodo dobtli- vsi po izvršeni tekmi na zbornem mestu. — Načelništvo sokolske župe Kranj. Sokolske tekme v Stražišču. V nedeljo 16. t. m. priredi stražiški Sokol smučarske tekme za člane in naraščaj. Ob 10. uri bodo nastopili člani v teku na 10 km, naraščaj pa na 5 km. Tekme bodo še posebno zanimive, ker se jih bodo udeležili tudi člani in naraščajniki lz Kranja. Sokoisko društvo Lfubljana-Mocte. Novoizvoljena uprava ie že pričela z delom in določila program za letošnjo poslovno dobo. Letni telovadni nastop bo 13. julija na letnem telovadišču v Vodmatu. Pri naši četi v Dolu. ki letos praznuje lOlet-nico. bo telovadni nastop 1. junija v Be-ričevem. Bližja bratska društva naprošamo. da na ta dneva ne prirsiaio svojih nastopov. Tudi vsi odseki, i^vzemši kolesarskega. so že pričeld z d^lom. Naiveč dela čnka gradbeni odbor. Radi silnega porasta cen stavbenemu materialu, se bo treba omejiti nri zgradbi in postaviti vsaj najnujnejše prostore za telovadbo Vse one brate in sestre, ki so že oodpsali svoje prispevke, naprošamo, da denar nakažejo po Poštni položnici ali na g^ izro-če pooblaščenemu inkasantu br. Deklevi. — Gledališki odsek uprizori v četrtek 20. t. m. Molierovo komedijo v treh dejanj:h »Scapinove zvijače«. 6. marca Da mladinsko igro »Jurček«. Začetek vsaHkrat točno ob 20. uri v kinu Mrste. Predpustne zabave društvo letos ne bo priredilo ker ni čas za bo in ker ni na razpo^go primernih prostorov. Mesto tega izdatka daru Ho -^a socialni sklad. Zdravo. Sokoisko društvo prt Devici Mariji v Polju bo priredilo jutri 16. t. m. ob 20. uri v Sokolskem domu veseloigro v štirih dejanjih »Odločilni možje«. Igro je zrežiral br. inž. Reš. Nastopili bodo samo priznani najboljši igralci, tako da lahko rečemo, da bo igra podana vseskozi gladko ln se bo približala na moč resničnosti. Vstopnina je običajna. Občinstvo vabimo, da se tega veselega večera udeleži v velikem številu. (—) _ N SEKIRA JTE V „ JUTRU"! Žaloigra mladih zaljubljencev Slovenec Franc Žuraj je ustrelil svojo zaročenko in sebe Split, 14. februarja. Včeraj smo poročali med brzojavnimi vestmi, da sta v Splitu izvršila samomor mlada zaljubljenca. Danes objavljamo še nekaj podrobnosti: H gostilničarju Antu Gabriču v Malino-vi ulici 6 je prišel njegov znanec podna-rednik Franc Zuraj s svojo zaročenko 18-letno Genovefo Rod in in ga prosil, da jima odstopi za nekaj časa sobo. Gabrič mu je ustregel. Nihče ni vedel, kaj zaljubljenca delata v sobi. Sosedje so opazili le, da je Zuraj šel dvakrat v mesto in zaročenko zaklenil v sobo. Ko se je popoldne vrnil, ni več zapustil sobe. Okoli šestih zvečer je poslal gostilničar Gabrič svojo uslužbenko, naj pogleda, če je gostoma kaj potrebno. Na trkanje pa se nihče ni odzval Stvar je postala sumljiva, zato je Gabri£ obvestil policijo, ki je skozi okno prišla v sobo. Na postaji je ležala mrtva Genovefa, kraj postelje na tleh pa njen zaročenec. Dekle je imelo rano na prsih in je bil njen obraz popolnoma miren, tako da se je zdelo, kakor da spi Zuraj pa je imel dve rani na prsih in prerezane žile na obeh rokah. Naj- prej je streljal na zaročenko, potem pa še na sebe in ker se je bal, da se ne bi dobro zadel, si je prerezal tudi žile. Novica o žaloigri se je raznesla ko blisk po mestu. Trupli zaljubljencev so prenesli v bolnico, kjer so jih obducirali. Samomorilca nista pustila nobenega pisma. V sobi so našli le nekaj raztrganega papirja, kar pa ni moglo pojasniti obupnega dejanja. V Split so včeraj prišli sestra in dva brata pokojne Genovefe. Pojasnili so korake, ki so dovedli mlado Genovefo v zgodnjo smrt Rodinova rodbina živi v Ši-beniku, kjer je oče luški pilot Njegova hči Genovefa je bila zaročena z nekim pehotnim podnarednikom, ki je služboval v Šibeniku pa je bil pozneje premeščen v Bileče. Med tem se je Genovefa spoznala z mornariškim podnarednikom Francem Zurajem. Zaljubila sta se in sklenila, da se poročita. Njeni starši pa so zahtevali, da se poroči s prvim zaročencem in ker Genovefa tega ni hotela, je odšla v Split, kjer se je sestala z Zurajem in našla svojo zgodnjo smrt. ŠPORT Planinci Ha patrolah in v štafetah Včeraj so bile s stafetnim tekom zaključene smučarske tekme škofjeloškega planinskega polka, ki so tudi v obeh drugih preskušnjah — v tekmi patrol in štafet — pokazale dobro formo naših vojakov-smucarjev škofja Loka, 12. febr. Danes so se nadaljevale vojaške smučarske tekme tukajšnjega planinskega polka s tekmovanjem vojaških patrol na 30 km. Tekmam je prisostvoval tudi komandant planinske brigade g. brigad, general Lukič. Proga je potekala od vojašnice, kjer sta bila start in cilj, okoli Ljubnika, na Pra-protno, Križno goro ter preko starta na Podpulferco, kjer so patrole na improviziranem strelišču streljale na razdaljo 150 m ter od tam preko Kamnitnika na cilj. Proga je imela okoli 700 m višinske razlike in je bila že zato zelo težka, še bolj pa jo je otežkočil južni sneg. Startalo je 9 patrol, sestavljenih iz po 4 tekačev ter razporejenih bo posameznih edinicah polka. Tudi danes je v patrolah startalo precej novincev, ki so se naučili smučanja šele letos, toda vsi so prešli težko progo v prav dobri kondiciji. Izkazali so se zlasti vod- bilo možno potek tekmovanja zasledovati deloma tudi s cilja škoda, da je že tako težko progo vreme napravilo še težjo. Južno vreme in dež sta sneg popolnoma zmehčala tako, da so tekmovalci na nekaterih mestih vozili po vodi, razen tega pa je sneg ponekod že skopnel in je bilo treba mestoma teči po kopnem. Tudi v današnjem tekmovanju si je priborila brez prave konkurence zmago štafeta, ki jo je vodil podpor. Primožič, za drugo mesto pa se je razvila ogorčena borba med štafetama odn. zadnjima tekačema por. Crno-borijem in podpor. Veljkovičem. Crnobori, ki je nosil puško, je sicer odšel s Starta nekaj minut pred Veljkovičem, pa je moral kloniti in je tako preskrbel publiki majhno senzacijo. Med posameznimi tekači se je razvil hud boj za najboljši čas glede na sestavo polkovne štafete za bližnje bri-gadne tekme in tu je postavil celega mo- 160 vojakov na startu za tek na 18 km. Iz dolgih vrst po 20 mož odhajajo drug za drugim na težavno pot niki patrol, med katerimi je treba omeniti predvsem por. Crnoborega, ki je velik del proge nosil puške vseh treh ostalih članov patrole, podpor. Primožiča, ki je imel nasproti ostalim nekoliko lažje delo zato, ker je Imel patrolo sestavljeno iz najbolj izenačenih smučarjev, podpor. Veljkoviča ter redova Smoleja. Organizacija tekem je bila tudi danes odlična. Tehnični rezultati so bili naslednji: 1. patrola št. 2. (ppor. Primožič, podnar. Pavlič ter redova Zupančič in Slokar) 3:36:03, 2. patrola št. 6 (ppor. Veljkovič, podnar. Pripeljaš, kaplar Skalec in redov Borovič) 4:07:46, 3. patrola št. 9 (por. Crnobori, nar. Babič, kaplar Kenik in redov Cindrič) 4:08.25. Štafeta na progi 4x12.5 km Skofja Loka, 14. febr. Smučarske tektne naSlh planincev v škof-ji Loki so bile danes zaključene s tekmovanjem štafet na progi 4X12,5 km. Po izjavah tekmovalcev pa je bila proga daljša, kar je razvidno tudi iz rezultatov. Trasi-rana je bila okoli škofje Loke tako, da je ža rez. por. Ilovar, ki je pretekel v 4 urah progo dvakrat po vrsti in obakrat postavil najboljši čas. Tehnični rezultati so bili naslednji: 1) štafeta v postavi nar. Kranjc, red. Župančič, podnar. Pavlič, podpor. Primožič 6:00:12. 2) štafeta v postavi podnar. Pripeljaš, red. Ožanič, kapi. Tkalec podpor. Veljkovič. 3) štafeta v postavi kapet. Sin-kjevič, kapi. Kenik, red. Knez, por. Crnobori. Med posamezniki so dosegli najboljše čase: rez. nor. Ilovar 1:26:01, podpor. Veljkovič 1:26:331, podnar. Pavlič 1:26:59, podpor. Primožič 1:28:53. Kakor vedno, je bila tudi danes organizacija na višku, prav tako tudi morala tekmovalcev, saj je od 9 nastopajočih štafet odstopila med tekmovanjem samo ena in še ta zato, ker je tekmovalec zlomil smuči. Po končanih tekmah je komandant polka polkovnik V. Kocič ob navzočnosti vseh vojakov, podoficirjev in oficirjev polka razdelil tekmovalcem lepe nagrade ter z lepim nagovorom zaključil smučarske praznike našega planinskega polka, oficirji pa so še posebej s tovariškim sestankom v Sokolskem domu zaključili smučarske prireditve v svojem polku. V neka] vrstah Nedelja nogometa pri Srbih in Hrvatih Jutri se začne prava nogometna sezona 1941, in sicer s XIII. kolom v hrvatski in srbski ligi. Hrvati imajo letos že za seboj tri prvenstvene nedelje ter so se že nekako razmajali, med tem ko bodo jutrišnje tekme v območju srbske nogometne zveze kot prva letošnja srečanja še prav posebno zanimiva za presojo forme posameznih moštev. V hrvatski ligi je, kakor znano, na prvem mestu Concordia, ki se je po nedeljskem neuspehu Gradjanskega za dve točki odtrgala od ostalih ligašev, pri Srbih pa je ostal v vodstvu jesenski prvak BSK, ki ima pred drugoplasirano Jugoslavijo kar štiri točke na boljšem. V jutrišnjem sporedu, ki obsega torej vseh 10 tekem v obeh ligah, bo med Hrvati največ zanimanja za zagrebški lokalni iderby« med Gradjanskim in Haškom, lažjo nalogo pa bo imela Concordia, ki bo na igrišču Gradjanskega sprejela varaždin-sko Slavijo. Kot favoriti te nedelje nastopajo dalje: Hajduk proti železničarju v Splitu, Sašk proti Bački v Sarajevu ln osi-ješka Slavija proti delavski enajstorici Splita na lastnem igrišču. V srbski ligi imajo v Beogradu dvojni spored, torej dve tekmi, v katerih se bodo sestali vsi štirje ligaši iz prestolnice, tako da igra Jedinstvo proti BSK-u, Bask pa proti Jugoslaviji, pri čemer računajo seveda vsi na sigurni zmagi BSK-a in Jugoslavije. Nadaljnja tri srečanja bodo: v Novem Sadu med Vojvodino in Slavijo iz Sarajeva, v Suboticl med ŽAK-om in Gradjanskim iz Skoplja ter v Pančevu med Jugoslavijo iz Jabuke ter Bato. V nogometnih krogih vlada posebno za nastop srbskih klubov splošno zanimanje. * Jutri bo v Zagrebu važna seja članov upravnega odbora vrhovne plavalne zveze in sestanek delegatov ligaških plavalnih klubov, kjer se bo razpravljalo o številnih važnih vprašanjih za naš plavalni šport. Delegati ligaških klubov bodo morali določiti končni spored ligaških tekmovanj — letos bo to nekoliko teže, ker bodo plavalni klubi tekmovali v dveh ločenih ligah — na plenumu vrhovne zveze pa bodo sprejeli važne odločitve v pravilih ln pravilnikih, ter določili razne podrobnosti glede troboja med reprezentancami narodnih zvez kakor tudi glede državnega junior-skega prvenstva. Eno najvažnejših vprašanj pa bo na tej seji velika reforma, ki jo predlagajo nekateri, glede načina računanja točk odnosno glede določitve narodnih, državnih in klubskih prvakov na podlagi posebnega ocenjevanja doseženih uspehov. V bistvu gre ta novost za tem, naj M se dosežem uspehi ocenjevali S posebnim ozirom na mednarodne uspehe v vsaki posamezni disciplini, glede česar so baje že pripravljene posebne tabele. Predlog je zelo daljnosežnega pomena in bo bržkone zadel na bpozicijo, posebne pri klubih, ki imajo prave plavalne bazene m dobre plavalce — po vseh mednarodnih merilih. Hrvatska hokejska reprezentanca je na svoji turneji preko Celovca na Slovaškem igrala v Bratislavi še drugo tekmo, in sicer proti ekipi SK Bratislave, kjer je izgubila z 0:7. V štirih tekmah, ki jih je do-sedaj odigrala in o katerih smo mogli izvedeti za rezultate, je »dosegla« skupno razliko 3:33 v svojo škodo, že te številke same dajejo Varaždincem in Karlovčanom povoda dovolj, da v zadnji številki »Ilustrova-nih sportskih novostih« — iz te smo posneli tudi zadnji rezultat iz Bratislave — upravičeno kar javno vprašujejo, zakaj njihovi hokejisti niso bili namesto zagrebških določeni v hrvatsko reprezentanco. Skakalne tekme SK Ilirige na Javorniku Jutri popoldne ob pol 15. z udeležbo številne skakalne garde Za nedeljsko medklubsko skakalno tekmo SK Ilirije na Javorniku vlada po vsej Gorenjski izredno zanimanje ln bo prireditev po številnih prijavah sodeč ena največjih letošnjih skakalnih revij. Razen treh naših reprezentantov, Klančnika. Novšaka ta Pribovška, ki so v Garmisch-Parten-kirehnu, bodo na startu vsi naši najboljši skakači. Prgdvsem je treba omeniti iliri-jansko skakalno ekipo, ki je na vseh letošnjih tekmah zabeležila najvidnejša mesta. Izmed njih so določeni v reprezentanco za Beljak Zupan, Mežik, Zaloker ln šu-šteršič ta bo zanje, kakor za ostale nedeljska tekma zadnja preizkušnja pred nastopom v Nemčiji. Doslej še niso prispele prijave SmK Ljubljane, ki se še pričakujejo, dočim so ostali predvsem gorenjski klubi, že prijavili svojo udeležbo. Zaradi velikega zanimanja je prireditelj naknadno razpisal za seniorskega zmagovalca krasen prehodni pokal, ki bo prešel v trajno last onega skakača, ki bo na tej prireditvi dvakrat zmagal. Prvi trije v vseh štirih skupinah, med seniorji, juniorji, naraščajem in mladino, bodo prejeli lepe spominske plakete. Rok prijav je Se do nedelje 12 ure. Tekma se bo pričela ob pol 15. in bodo imeli udeleženci najugodnejšo železniško zvezo. Vstopnina bo propagandno nizka. SK Slavija. Jutri od 10 v klubski sobi sestanek vseh nogometašev in table-teniški h igralcev. Zaradi občnega zbora je ta sestanek zelo važen. Vsakdo naj poravna tudi zaostalo članarino, ker sicer na občnem zboru ne bo imel pravice glasovanja. Posebno- se vabijo vsi člani iz šiške. Tajnik I. »Ilustrovane sportske novosti« št. 13 so izšle. Vsebina: Srečanje med Gradjanskim in Haškom obeta ostro in zanimivo borbo. — Srbski ligaši na startu. — Dogodki in zanimivosti iz domačega in tujega nogometa. — Tudi plavalci nameravajo svoje dvoboje ocenjevati po vrednosti rezultatov. Lestvica jakosti jugoslovenskega odn. hrvatskega tenisa za leto 1940. — Krešo Gre-delj, najboljši Zagrebčan v alpskem smučanju. — Varaždinci in Karlovčani o hrvatski hokejski reprezentanci. — Mariborčan Božo Gajšek je omajal temelje »alpske trdnjave« Gorenjcev na smučarskem zletu v Celju. Itd. Vmes je še več zanimivih člankov ln raznega drobiža iz vseh športnih panog. Posamezne številke so po 1 dia. HALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davKa za vsaic oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id Iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka 8a vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje r ulovov f'aimnn-5) znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— = / Divjačina oclična. dunajska kuhinja. Najnižje cene. — Gostilna Lovšin. Gradi šče 13. 3120-18 Pri Putrihu jutri ples. Začetek popoldne. šentjakobčanl vabijo! 3160-18 'ifTlM Spretno modistko sprejme salon Ivanka Steznar. Stritarjeva 9. 3049-1 Sprejme se prvovr-tna natakarica. Čedne zunanjosti, ne pre stara, ki ie zmožna sa mostojno voditi dobro ldočo restavracijo. Zna nje nemščine ie r>redpo goj Nastop službe čim-preje Ponudbe je posla ti na ocl oda. lutra pod šifro »Gore -.jsko* ?y3B 1 Hranilne vloge Ljubljanske kreditne banke. Prve hrv. žtedio-nice, Prekmurske banke, kupimo takoj po najboljši ceni. Bančno kom. zavod Prostor za delavnico premer, 25 kv. m, z industrijskim tokom, oddam. šmartinska c. 20. 2964 19 Maribor. Zaslužek i Vinotoč ali gostilno 37-16 j vzam.fe.-D v najem ali na -I račun, ali pristopim kot 'družabnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kle tar«. 3141-19 Domžalci! 2e vpeljano zastopstvo nudi velika domača za varovalnica. Pismene po nudbe na ogl. oad. jutra pod šifro »Dober dohodek^. 3062 3 Prodam Težka dira na vzmeteh, v najbolj šem stanju, nosilnost 5 do 6000 kg s širokimi platišči, ugodno napro daj. TV/redarna. LJublja na. židovska ul. 6. 3108-6 Perfektno sobarico z dobrimi izpričevali — Iščem. Ponudbe na žak Hereog, Vinkovcl. 3083-1 Hlapec neoženjen, za konje in h ima dela. trezen in pošten. se sprejme takoj. Verdir Janez, Tržič. 3091-1 Krojaški pomočnik z mojstrskim izpitom, išče mesto v Ljubljani. Ponudbe na ogl oddel. Jutra pod' »Mlada moč-. 3122-2 Posojilo daiemo našim članom in varčevalcem Ueoani po goji Vloge obrestujemo po 5 odstotkov Vsi var čevalci brezplačno zava rovani. Zadruga »Moj Dom-. Ljubljana. Dvor žakova S. Iščemo pover jenike. 199-16 Bukove hlode za takojšnjo dobavo fcu oujemo za izvoz. Ponud be na Kmetijsko dru žbo, skladišče Maribor. 3031 15 Prodam Ford avto. 8 cilindrov tipa 1939, v najboljšem stanju. Ogleda se v ho telu Balkan od 12. do pol 14 ure. 3048-10 \Vanderer malo limuzino 4—5 se dežno, zadnji model, v brezhibnem stan.iu in Ford - Eifel limuzino ugodno proda DKW zastopstvo J. Lov še. Celovška cesta 93. 3103-10 Skladišče veliko, zračno, vzamemo takoj v naje:n. Medarna. Ljubljana. Židovska ul. 6 3110 19 Posest Prodam -tavbno parcelo z načrti in proračunom za pet nadstropno hišo. center Ljubljane. Zajamčeno 10"/, donoe. Pismene po-ponudbe na ogl. oddel. Jutra poa' šifro »Visok ^onos«. 2540 20 Hišo enonadstropno, novo. — prodam v Ljubljani. — Dobro zidana, velik donoe. Prevzame se lahko večjo hipoteko. — Na slov v vseh posl. Jutra. 3056-20 Vilo ali hišo dvo- do trostanovanj sko, blizu centruma ali proti gorenjski strani, kupim takoj Ponudbe s poaatki in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Solidno grajena 37«. 3078 20 Kupim hišo v Kranju ali okolici Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. oadel. Jutra pod značko 140 tisoč din. 3090 20 Proda se parcela in opeka za zi dan je, ali brez opeke, štepanja vas pri gl. ce sti. Poizve se Kapiteljska 3. gostilna. 3124-20 Izgubljeno Svilen šal se je pozabil v nedeljo 9. febr. v kleti restavracije Zvezda. Pošten najditelj se naproša, da ga odaa proti nagradi v ogl. odd. Jutra, ker je drag spomin. 3134-28 Kupim vsmravBjTNo ZLATO SREBUO - PLRTIHO BRIL3PNTE IHDHaCDE SRFIRJt BUSIBf BISERE I T O STRR1HIKE NRKITE TER UHETMIME PO NRJVliJIH CEH AH STRRfl TVROKR Jos EBERLE UUBLJOM« TYRiEVA 2 Butelke kupuje po najvišji ceni Medarna, Ljubljana. Židovska ul. 6. 3109-7 Inkognito sobota, dvignite p lamo. 3118-24 V Ljubljani bom najel stanovanje. Ker sem poslovno mnogo odsoten, Iščem Inteligentno damo. ki bi iz polnila praznoto. Ponudbe pod »Mlad sem,« na ogl. odd. Jutra. 3181-24 Stanovanja Mlad zakonski par Išče za 1 event. 15. mar ca enosobno zračno ln suho stanovanje, po mo4 nosti 9 kopalnico, v bil žinl mesta — Ponudbe na ogl. odd. Jutra z na vedbo cene poa' »Točen plačnik 7234«. 3058 21a Trisobno stanovanje komfortno išče višji dr žavnl uradnik za takoj ali za 1. april. Ponudbe na ogl. oda'. Jutra pod »Dve osebi«. 3163 21a Sobo odda Opremljena soba sončna se odda samo gospodu pri cerkvi sv. Jožefa. Naslov v vseh posl. Jutra. 3116 23 Opremljeno sobo v bližini »Mladike« ali >Opere« iščem Ponudbe pod »Takoj iščem«« na oglasni odd. Jutra. 3107 29 Parketirana soba orazna, s posebnim vhodom, se odda. Naslov v vseh posl. Jutra 3102-23 Sobe isie Študent tehnike išče za 1. marec lepo m snažno opremljeno sobo v bližini tehnike v Ljub ijani. Ponudbe je posla ti na podr. Jutra v Ce lju poa značko: »Snaž no«. 3029 23a Mesečno sobo iščeta dve solidni gospodični v centru mesta. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dve gospodični««. 3145-23a Posestniški sin bivajoč v LJubljani, 29 let star, izučen mehanik, z doto 100.000 din. srednje postave, čedne zunanjosti. — popolnoma zdrav, trezen, športnik mirnega in dobrosrčne ga značaja, želi radi pomanjkanja znanja. 6po znati za resno možitev isto tako gospodično, obrtnlco, trgovko ali po sestnlco. ki bi mu nudila varno naložitev denarja in eventualno za joslitev. Samo resne pu nudbe s sliko (ki se častno vme) poslati na oglasni odd. Jutra pod »Srečna bodočnost 911«. 3100-25 OTOMANE v veliki lzditi Kupite ugoono pri R. RAOOVAN tapetnih Mestni trg 18. Singer šivalni stroj v najboljšem stanju proda: Medarna. Ljubljana, židovska ul. 6. Žago venecijanko vzamem v najem ali pri stopim kot družabnik k lesni trgovini. Ponuabe na ogl. odd. Jutra pod »Strokovnjak-. 3140-29 Informacije Nasveti, pomoč, usluge r najrazličnejših vpraša njih! Prepisi, prevoal. razmnoževanja, korekture! Sestavljanje pisem ln vlog v raznih Jezikih. Pcelujemo solidno, zanesljivo in diskretno tSEEVIS BIRO«, Ljubljana. Sv. Petra c. 27-1, tel. 21-09. 3126 31 ^Ka-le-fluid" krepi sekretarno delovanje vseh žlez, jači organizem in jači živčni sistem. Brezplačno detaljna literatura, zahtevaj te: Beograd, Masarykova 9 — Miloš Markovi č. »Ka-le-fluld« prodaja se v apotekah ln drogerijah. S. br. 10537/33 t I Umrla je moja ljubljena sestra gospodična Mlci Logar Truplo drage pokojnice bo v nedeljo ob pol 4. uri popoldne blagoslovljeno pred hišo žalosti, Jezerska c. 20, nato prepeljano na pokopališče v Staro Loko pri fikof jI Loki, kjer jo bomo ob 4. uri popoldne položili k večnemu počitku. Kranj, dne 14. februarja 1941. TILKA LOGAR sestra I PTUJ. Zvočni kino bo predvajal drevi ob 20. uri in jutri ob pol 16., pol 19. in pol 21. url film »Zbogom mieter Chips«. Za dodatek filmski žurnal. Jesenice. Zvočni kino Radio bo predvajal danes in jutri ob 20. (v nedeljo tudi ob 15. ud) velefilm »Bar pri Rdečem mlinu« (Moulin Rouge). V nedeljo ob 17. in ponedeljek ob 20. pa predvajamo velefilm »Kapetan Džek« s pojočim cowboyem Bobom Bakerjem. Med dodatki zabavni film, domač kulturni film in vojni tednik. Sledi »Anton Zadnjic. Bled. Zvočni kino predvaja danes in jutri velefilm »Veliki valček«. Film je vzet iz življenja velikega, komponista Straussa. Poje slavna pevka. Milica Korjus. Melo-diozna godba z dunajskimi valčki in humorjem oživlja življenjsko dramo slavnega komponista. (—) Iščemo mehanike za težke statve za snkna. Posel stalen. Ponudbe poslati pod šifro »Bosna« na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. V visoki starosti 85 let se je 13. t. m. za vedno poslovil od nas, naš dobri oče, gospod Matija Rutar odvetnik In apelacijski svetnik v pokoju Dragega pokojnika so položili k večnemu počitku 14. t. m. v Gorici. To sporočamo v neizmerni boli vsem prijateljem ter prosimo tihega sožalja. Dr. RUDI RUTAR, Beograd, sin; F ANI PAZDERA, Zagreb, hči; za rodbine: RUTAR, PAZDERA in CAHARIJA i-, v . - • ■.-„ v*' •*•>-- ' j s* . .pHr Hranilnica Dravske banovine Ljub liana naznanja da je odp?la 11 v Kranju, Prešernova ul. 9 ▼ dosedanjih prostorih Mestne hranilnice svojo psdrnžnico Kranl M bo vršila in posredovala vse denarne posle. — Za vse vloge podružnice in tudi za vse vloge Mestne hranilnice v Kranju, ki jo podružnica likvidira, jamči DRAVSKA BANOVINA z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Po dolgi, hudi bolezni nas je danes ob pol 12. opoldne aa zmerom zapustila moja dobra žena, naša skrbna mama ln stara mama gospa Antonija Omladiceva rojena Habjanova posestnica v Poljčah Drago rajnko bomo spremljali na zadnji poti na pokopališče v Braslovčah v nedeljo 16. t. m. ob 10. dopoldne. POLJCE PRI BRASLOVČAH, 14. februarja 1941. JOSIP OMLADIČ, soprog; FILIP, JOSIP, ANTON, dr. FRANJO, sinovi; MARA VIRANTOVA, ŠTEFKA dr. JUHARTOVA, TONČKA BERNIKOVA, JUSTA SAMIDOVA, FRANCKA PARTLOVA, hčerke; vnuki in vnukinje; zeti, snahe in ostali sorodnikL Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša dobra raati, stara mati, sestra ln teta, gospa Marija Vrečar vdova po policijskem kontrolnem nadzorniku po daljši bolezni, v starosti 81 let, previdena s tolažili sv. vere Bogu vdana dne 13. t. m. za vedno zaOimla svoje blage o£L Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil danes, dne 15. L m. ob 16. uri iz hiše žalosti, Predjamska ulica it. 22, na pokopališče na Viču. V Ljubljani, dne 13. februarja »41. Vrečar Tone, Lojze in Maks Urejuje Davorin Ravljen. — Jtsdaja sa konzordj »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za tnaeratni dal je odsevana Alojs Novak. — Vsi v Ljubljani.