-----    51    -----
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 23. Imam mnogo posušenih smokev (fig), v katere so se pa po nekoliko zaredili črvi, in bojim se, da mi vsega blaga ne pokončajo. Kaj naj naredim, da črve uničim in da bodo smokve vendar užitne? (A. Br. v D.)
Odgovor: Da so se črvi zaredili, prihaja od tod, ker ste imeli sušilo premalo zračno shranjeno. Ne vemo Vam ničesar drugega s\etovati, nego posušene smokve v krušni peči presušiti. Kedar pečete kruh, pustite peč, kadar je kruh iz nje pobran, da se shladi toliko, da bode imela še kakih 50 do 60° C toplote. V tej toploti pustite tcliko časa smokve, da se peč popolnoma shladi, potem jih pa še na zraku pustite nekaj časa. Menimo, pa v tej toploti mora vsa golazen poginiti in da na solnci sušene smokve ne bodo dobile vsled sušenja v peči slabega okusa, ker se ob tej toploti ne bode v smokvah razkrojilo nič sladkorja.
Vprašanje 24. Imam blizu hektoliter starega gostega olja, ki ni več užitno. Bi li mogel narediti iz njega milo za dcmačo rabo in kako? (A. B. v D.)
Odgovor: Gotovo se da iz olja narediti milo, a reč je tako težavna, da nam je na tem mestu ni mogoče toliko obširno popisati, da bi Vam kaj hasnilo. Izdelovanje mila je poseben obrt, in če bi bili tudi v stanu svoje olje v milo podelati, stalo bi Vas to delo več, nego bi bilo dobljeno milo vredno.
Vprašanje 25. Ali je dobiti pri kmetijski družbi nosnih obročkov za bike, in če ne, kje se dobe? (J. Kr. na Koroškem.)
Odgovor: Ker smo dobili zaradi te reči mnogo vprašanj, odgovarjamo Vam tukaj, da bode kmetijska družba priskrbela takih obročkov ter jih bode mogla ceneje dajati, nego koli kje drugod. V prihodnjem listu bodemo objavili, pod kakimi pogoji jih bode družba oddajala.
Vprašanje 26. Imam dve leti starega bika, kateri menim da bode dober spoznan za pleme. Rad bi mu vtaknil obroček v nos. Ker pa ne vem, kakšen mora biti obroček in kako se mu vtakne, zato prosim pojasnila. (J. Z. v Vinici pri Šmarjeti na Dolenjskem.)
Odgovor: Obroček mora biti nalašč za to narejen, zato Vas opozarjamo na gorenji odgovor. Ti obročki so tako narejeni, da se na dva dela dele in so jim konci ostri. Tako odprt obroček se potisce skozi hripelj, ki loči nosnici, in sicer pod nosovim hrustancem. Obroček se potem zapre, z vijakom pritrdi in potem vijak odlomi* To vse je hitreje narejeno, nego povedano. V prihodnji številki „Novic" bodemo to delo natančno popisali in tudi podobe priobčili.
Vprašanje 27. Moj vol mi je zbolel v pričetku meseca grudna, in tri dni ni šlo blato od njega. Dajali smo mu domačih   zdravil, a nič   ni   pomagalo, napet je
bil, da bi kar počil, in neprenehoma je stokal. Poklical sem c. kr. živinozdravnika, ki je z lekarniškimi zdravili toliko pomagal, da gre sedaj blato od njega, če tudi zelo trdo, in da je pričel prebavljati. Živinozdravnik pravi, da se ni bati, da bi ne ozdravel. S katerim domačim zdravilom bi se dalo hitreje pomagati? (J. Kr. v D. v.)
Odgovor : Vol je bil zapečen. Svetujemo Vam, da se popolnoma zanesete na živinozdravnika. Vzroki tej bolezni so slaba in pokvarjena, zlasti zmrzla krma, pre-obilo krmljenje s slamo in senom, t. j. sploh s suho krmo, in prepičlo napajanje. Bolezen tudi nastane, če živina požre kaj neprebavnega, n. pr. usnje, lase, dlako itd., ali če po vsakem krmljenji nima dovolj časa prežvekovati. Domači zdravili sta grenka sol in lanena moka; to oboje se daje živini na mlačni vodi. Kadar ne gre od živine blato, izvrstna je pomoč klistir^nje t. j. brizganje milnice (žajfnice) v ritnik. Kako je ravnati, popisano je na 73. strani knjige „Domači živinozdravnik", katero je letos izdala družba sv. Mohora. V tej knjigi na straneh 61., G2. in 63. je tudi popisana bolezen, katero je imel Vaš vol. Ker smo prepričani, da imate to knjigo v hiši, zato jo Vam prav zelo priporočamo brati.
Vprašanje 28. Moj konj kašlja uže teden dni, in sicer vedno bolj. Da bi se ta bolezen ne ukoreninila prosim sveta, kako ravnati. (A. O. v K. na Štajarskem.)
Odgovor: Kašelj je vedno nasledek kake druge bolezni, včasih prav zelo nevarne. Če je konj količkaj sumen, priporočamo Vam vprašati živinozdravnika. Ob sedanjem hudem mrazu pa konj najbrže kašlja od pre* hlajenja, t. j. dobil je nahod. Ob nahodu je kašelj od začetka suh, potem postane moker, in žival meče, kadar kašlja, sluz iz nosnic. Takega konja zdravite tako le: Postavite ga v gorak hlev in odenite, ves život mu poškropite s terpentinovim oljem, kateremu ste primešali pelovico vode, in ga potem tako dolgo s slamo drgnite, da se posuši. Krma naj bode lahka in voda ne premrzla. Notranji domači zdravili sta grenka sol in štupa od brinovih jagod.