15. JtcvlM i mm, i mm. n. mmi mi rm leto. »Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravniStvu prejeman; celo leto.......K 24— f celo leto.......K 22 — pol leta........12— pol leta........11*— četrt leta......., 6— Četrt leta.......9 550 na mesec......., 2— 1 na mesec.......\ 190 Dopisi naj se rrankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo 5 Knaflova ulica št. 5, (1. nadstropje levo), telefon št. 34. Iclfe In Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inaercijah po dogovora. UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari številka velja tO vinar!ev.-- Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon si. S5. .Slovenski Narod" velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo lete.......K 25*— j celo leto ....... K 28- Sototteta! \ \ \ \ \ .* ' *»» za Ameriko in vse drage dežele: na mesec. \ 230 ' celo leto....... K 30 — VpraSanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo: Eaaflova ulica št S, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 65, Glas 13 Bele Krajine. Klerikalna drhal in njeno glasilo se zaletu je v -Številki od 17. t.N m. znova v me in to v znani aferi, v kateri sem razkril klerikalno brezzna-tajnost in klerikalno lopovstvo. Maze 1 le je z glorijo odgnan od pošte — to je bistvo najnovejšega klerikalnega naskoka name. Da podam vsemu svetu še v tej nadevi uvid, v to izročam javnosti -ledeči dokaz o mojem odgnanstvu od pošte. Dne 3. oktobra sem jaz sam izjavil poštnemu ravnateljstvu, da sploh ne maram več poštarske službe in da tudi pošte ne trpim več pod >vojo streho. Dotično moje pismo se glasi dobesedno tako-le: kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo Trst. Odgovarjaje na vaš dopis od 30. ^ptembra 1909. št. 898 Vam nazna-njam v prihranitev le vam podobne-j,stopanja toliko, da se zelo motite, ako mislite, da jaz sploh še sprejmem tisti urad, ki som ga za bera ško plačo vestno in zvesto izvrševal kol upravitelj in pozneje kot poštar t lih 14 let in raditega imel po krivici toliko neprijetnih ur, še v svojo daljno oskrbo. Tem p<> to ni vam odpovem, da od rhnes nisem ^ eč poštar, s tem urado-nje in stanovanje urada, radi č (iisponirajte kakor vam tir ago » tem uradom, katerega kakor hitro goče iz moje hiše odstranite, ker v>ak daljni stik s takimi posli in nredpostojniki bi bil pod mojo častjo. Gradac, 3. oktobra 1900. Julij Mazelle, veleposestnik in trgovec. Z dopisom z dne 30. septembra ^909 št. 898, ki je omenjen v moji odpovedi službe sem bil obveščen o ■rvedbi disciplinarne preiskavo. Kakor j-' zgoraj razvidno, je bi-• a moja odpoved pisana in odposlana »In** 3. oktobra 1909. Naslednji dan. amreč 4. oktobra 1909 je pa prišel poštni komisar g. Fišer zadevo apla-ujrat, to se pravi, mene je hotel zopet pomiriti, da bi bil še naoalje c-uženj poštnega ravnateljstva. Toda Kotlin ravnateljstvo ie doživelo razočaranje: gospod komisar je moral oditi, ne da bi bil pri meni kaj opravil in z novico, da je Mazelletova zelja v zadevi pošte le ta. da se spravi ta krama kolikor mogoče hitro iz njegove hiše ven. Ravnotako sem poslal pismeno odpoved že 1. 1905 na ravnateljstvo in resigniral na službo. Toda takratni komisar Slejko me je pregovarjal in prosjačil naj odneham in slednjič izprosil, da sem odpoved umaknil, to pa le raditega, ker niso mogli dobiti za tako plačo človeka, ki bi jim igral v Gradac u poštarja. »Slovencev« dopisnik, naj bo že raven ali krevljast, sedaj lahko spozna, da sem jaz tisti, ki je pošta r-sko službo od sebe vrgel in postavil poštni urad n* eesto ravnotako, kakor so postavili na eesto nekoga, ki je imel pri Murnu shod. Da pa so moje roke čiste in da je moja preteklost čist«, to je na klerikalno inicijativo dokazala justiea in ni ostalo ra mojih rokah niti najmanjšega sledu ne po kaki žlindri, niti po zgradbi hiše, plačane iz državnega zaklada kakor nekje! Cist kakor sneg čakam v tej, od klerikalcev zapuščeni Beli Krajini zopet — novih volitev. Gradae. 19. januarja 1910. Julij Mazelle. noto resnico. Fran pleni. Šuklje^ nekdanji svobodomislec, danes klerikalni deželni glavar kranjski, je v "Letopisu Slovenske Matice« v letniku 1877 na strani 54. zapisal naslednje besede. »Celo pri najbolj izobraženih ljudeh je to kaj prav navadnega, da izpreminjajo svoja načela (politična), da zapustijo svoje prijatelje in somišljenike ter sramotno pobegnejo v nasprotni tabor. To se godi iz dvojnega vzroka: Ali ni bilo pri njih onega pravt*ga prepričanja, katero izvira le iz resnega premišljevanja in preudarjanja, katero je nasledek temeljitih studij in mnogovrstnih skušenj, iu potem je begunstvo nasledek duševne p 1 i t v o s t i in površnosti; alt pa so ti uskoki predrugačili svoje mnenje le iz materijalnih razlogov, iz grde sebičnosti, iz nizke <• a s t i 1 a k o m n o s t i, in potem izvira njihov o d p » il iz podlosti in nemoralnost i.« Tako je Fran pleiu. Saklje — obhodi! samega sebe. Češki dežela! zbor. Deželni maršal princ Lobkovie ne bo v prihodnji seji dež. odbora ničesar oficijelnega povedal o prihodnjem zasedanju dež. zbora. Konferi-ral pa bo z vodilnimi politiki na češki in na nemški strani in jim bo naznanil, kakšni predlogi glede zasedanja so se sestavili. S tem prično ofi-cijelna pogajanja. Vendar bodo Čehi zahtevali zasedanje tudi če ta pogajanja ne bodo imela uspeha. V tem slučaju bo dež. maršal t>am sestavil dnevni red. Nemcem pa bi se tehnična obstrukeija onemogočila s strogim tolmačenjem poslovnika. Pre-ostajala bi jim samo hrupna obriruk-eija; ta bi se potem mogla izrabljati proti njim. Ožja volitev ▼ Pragi. Pri včerajšnji ožji volitvi je zmagal radikalec Sokol, ki je dobil 2391 glasov. Mladočeh dr. Rašin je dobil le 2242 glasov. Staročehi so sklenili podpirati radikalca, in ne mladočeh a, kakor so pred nekaterimi dnevi poročali pomotoma listi. Radikalca so poleg tega podpirali še klerikalci in nar. socialisti. Mladočeha pa realisti in soc. demokratje. Urednika mladočeškega lista >Deu« so popoldne narodnosocialni agitatorji pretepli. Policija ga je morala osvoboditi iz neprijetnega položaje!. Ogrsko. \*o\ o ministrstvo je včeraj pre vzelo svoje ;>osle. Ob 4. popoldne j* bil ministrski svet. Obravnaval se jt parlamentarni položaj in tekoče zade ve. Min. predsednik je povedal, da j* naprosil predsednika po?], zbornie»> naj skliče konference strank. l>red -ednik Gal je te konference že skl; ca rna napačno uplivu Nemčije. Sploh ne more Nemčija imeti nobenega vpliva na avstro-ogrske zadeve. bi ga kdo mogel imeti, bi to bila Rusija. Razmerje med Avstro-Ogrsko in Rusijo se bo izboljšalo. Za to pa je treba časa. Dogodkov ui mogoče pospešiti. — Na vprašanje korespon-denta, če bo A vstro-Ogrska na Balkanu še dalje prodirala, je dejal Aehrenthal, da tega ne bo storila; dunajski kabinet bo vprašanje balkanske železnice razmotrival izključno z gospodarskega stališča. Boieoska ustava. »Bosenska korespondenca« piše, da bo ena prvih nalog Khuenove vlade, dobiti pritrdilo za boseusko ustavo. Ta ustava bo obsegala deželni statut, volilni red za deželni zbor, deželnozborski poslovnik, zborovalni in društveni zakon ter zakon o okrajnih zastopih. Kar se tiče volitev, bo imel aktivno volilno pravico vsak, ki je star 24 let, in pasivno, kdor je dopolnil 30 let; vsak volilec mora dokazati, da je vsa,] eno leto že v deželi. Deželni zbor bo imel tri kurije: Velepo--estvo, najvišji davkoplačevalci in inteligenca ter mestna in kmečka kurija. Mandati bodo razdeljeni po kon-esijah, in sicer bodo imeli mohame-•ianci 24, pravoslavni 31 in katoliki 16 mandatov, en mandat pa Židje. — Poslovnik je zelo strog. Obstrukcijo Popolnoma izključuje. — Zborovalni n društveni zakon je baje zelo moderen. Dopisi. Aereathal o razmerja med Rusijo ln Arstro-Ogrsko. Petrogradski list »N ovoje Vrem-ja« prinaša razgovor svojega londonskega korespondenta z grofom Aehrent halom. Grof Aehrenthal je obžaloval sovražnost ruskega javnega mnenja nasproti Avsfro-Ogrski. Na vsak način jc na Ruskem stranka, seveda izven vlade, ki hoče brezpogojno sovraštvo z Avstro-Ogrsko. — Ko je korespondent omenil, da cela Rusija obsoja avstro-ogrsko politiko, je dejal Aehrenthal: Na Ruskem se prioisuje aneksija popolno- Ia Žirov. Krasno vspeli pogrebni prevod Simona Kavčiča je zadel v ivo nase klerikalce. Sprevideli so, da je napredna ideja močna med nami, da je ves njih hoj proti antikleri-kaleem brezvspeŠen. To je napotilo nekega »gospoda resnicoljuba«, (ki je znan, čeravno se skriva za kulisami uredniško tajnosti*, da je dal duška svojim čustvom v »Domoljubu« in v »Slovencu ». Celo stvar je tako zasukal, da se vrstita očitna laž in zavijanje resnice, kakor je pač bolje kazalo njegovim pristašem napisati. Ker je posebno pozornost posvetil moji osebi, je treba resnici na ljubo stvar pojasniti. V prvi vrsti laže, da je pokojnik »e malo pred smrtjo zabavljal čez vero, cerkev in duhovnike. Resnica je, da ga je surovo dražil ter izzival neki klerikalec in mu s tem bržkone j pripomogel k temu, da ga je zadela kap. Dalje pravi, da se mu je raditega odpovedal cerkveni pogreb, ker ni hodil k spovedi. Tudi to je samo pretveza; mar bi povedal odkrito: »zato, ker ni bil klerikalni politični pristaš« ga sovražimo še p*j smrti, kajti sovraštvo patentiranih katoličanov se niti s smrtjo ne konča; sega do groba in še dalje. O utopljenem »Dovanku«, se trdi, da že 15 let ni bil pri spovedi pa naš P. Perko ni imel nobenih pomislekov mu odreči pogreb. Podobnih slučajev bi lahko navedel še celo vrsto, česar pa radi sorodnikov ne maram storiti. Resnica pa je, da je treba biti samo politični pristaš klerikalne stranke pa imaš »vstopnico v nebesa zagotovljeno«, kdor pa to ni, ta je proklet. Dopisnik se je zaletel tudi v g. Spreitzerjevo godbo. Verujem mu, da je to pot za njega zelo slabo igra la, ker je bila njemu in njegovim pristašem cela priredba jako neprijetna. Ako pa bi se ista godba hotel a klanjati gospodu iz župnišča bi seveda jako dobro igrala. Dopisnik tudi pravi, da so take vrste pogrebi dragi, ker je stala godba 20 kron. Kaj pa, ko bi eden zahteval toliko duhovnikov, kolikor je bilo pri tem pogrebu godcev l To bi plačeval, da bi se tresel! Da bi se bil med mojo »pridigo<: cul izmed občinstva glas »če si ga ti želiš« (namreč podobnega sprevoda) je popolna laž. To lahko potrdijo vsi. ki so se sprevoda udeležili. Istotako je laž ,da bi bil jaz »pobožno molil in se križal pri pogrebu«. Ako pa so nekateri molili prosto jim bodi, noben pravi svobodomislec bi ne zaslužil tega imena, ?ko bi koga silil aH mu branil moliti; mogoče pa je bila ta molitev bolj odkritosrčna, kakor so molitve v beic srajce oblečenih ton zurirancev. ki so zsi svoje molitve ja-I ko dobro plačani. Laž je, da bi bili vsi svetili pri pogrebu; ako pa so j svetile iz navade nekatere osebe, bilo j bi nespametno jim to braniti. Laž je j tudi, da bi bil pokojni ležal s steguje-i nimi rokami, ker so mu jih precej na. I prsih skrižali. Da se je o pogrebu, ki je bil pri nas nekaj nenavadnega, precej govorile, je nmljivo, kako* tudi da se je kaka tercijalka moškega in ženskega spola zgražala nad njim. Vsi razumni ljudje pa, ki znajo samostojno misliti, so rekli, da tako lepega pogreba še ni bilo v Zireh. To je pričala tudi obilna udeležba, katere niti dopisnik ne more utajiti. Resnica je, da je bil ta sprevod lepo uspela demonstracija antiklerikalnt> K«! LISTEK. Procesija brez duhovnika. (Po resničnem dogodku napisal X.) (Konec.) Vse navzoče je prešinila misel: priredimo sami procesijo!« In res, pritrkovanje zvonov prične, stari mož Ivan Cvek — znan pod imenom »Ivaniš« vzame v roke velik procesni križ in gre ž njim na plan, a za njim vse ostalo ljudstvo, ki se je raz vrstilo, kakor navadno ob slovesnih prilikah. Zvoni vi so doneli »čez hrib in plan«, mlajše ljudstvo je prepevale nabožne pesmi, a starejši so molili, prizor, kakor tedaj, ko je ob enakih prilikah vodilo procesijo po pet — 4est duhovnikov. Počasi in slovesno ter v najlepšem redu se je truma ljudstva pomikala po — za procesijo določenem prostoru ter se zopet vrnilo v cerkev. — Stari »Ivaniš« je zopet odmolil vnaprej« nekaj molitvic, nakar je ljudstvo polagoma zapučalo cerkev. Po končani slovesnosti je pred cerkvijo, na trgu, po vasi in gostilnah vladala ona živahnost, kakor na vadno ob enakih prilikah. — Seveda se je večinoma govorilo le o današnjem konfliktu med kaplanom in občinskimi možmi ter o lepo uspeli — procesiji brez duhovnika. Ljudstvo je vseskozi odobravalo energični nastop občinskih zastopnikov, a padla je marsikatera trpka na račun trmoglavih, brezčutnih duhovnikov. — Razburjenje je bilo vedno večje in čuli so se že glasovi, da ako škofija takoj ne vstreže želji ljudstva in pošlje dobrega duhovnika na Grahovo, se bodo obrnili kam drugam. Zelo interesantno pa je bilo poslušati izražanje o tem dogodku raznih na Grahovo došlih drugofaranov. Par »starih devic« iz Temljin — katerim ie bil gospod podmelski kaplan simpatičen, so Graho\čane grozno kritizirale, češ: »rarse Grahu-šče, bo že uas hudič uzen, ka ste ku-ste grdu našga gaspuda zagnal!« Proti Murovčevi gostilni se je ravno priklatil neki tolminski »snop-sar«, nesoč brzojavko od nekega drvarja v Nemški Rut. — Ta je namreč srečal v Pod me I ec vozečega se kaplana. »A ki prmajdušde ste nardll t i stinu farju, kje tku frdamana zelu se-du notre v karocl — Srejču sm ga lih tamlište tist pajsteb.« Ko mu je nekdo povedal ves dogodek, se je »šnopsnrček« obrnil ©roti krčmarju: »prmajdušde dejte m ga dejte na ta rajtnga nT pudlč!« Pred Goljevo hišo je stal nek kmet iz Bukovega, srnejoč se, češ: »je mens na. Grahovci sa pa ris zlud, čist guišn de! — Kust jo pa šou, kot deV ga bi u pes ganu!« V bližini Bukovca je na zidu čisto komodno slonel nek Obločan, ki je pa prav resno izrazil: »Pr nos be kaj tačflra že na nardil!« — A glej, eern po ecati eaplja že napol vinjen in z neločljivim »kosom« na hrbtu nek Nešmko - Rutar, ki se tudi prav veselo spusti v pogovor: »Vi Grahov-če ste pa hudič! — Farjav še pa riš nec na bojište!« Dogodilo se je tekom dneva še mnogo takih in enakih veselih prizorov, dokler ni minul ta razburjenja poln dan. Seveda se je ta izvanreden in posebno v slovenski zgodovini redek dogodek raznrsel takoj po bližnjih in daljnih krajih in komentiral na različne načine. — Registrirale so ga ludi razne novine. Skoraj vse gorsko ljudstvo j-3 nastop Grahovčanov odobravalo, le tu pa tam je kak »duhovski« prijatelj malo pogodrnjal. — Med te poaiednje je spadal tudi nek Hudajuzniški krčmar, ki se je, ko je dogodek čul, prijel za glavo,cee: »Jezes Marijane j še vse gudi na Svit! Sram me je v imenu vse špodne Karitnče!« Kaplan Berlot in župnik Prim-šar sta jo še istega dne »v svoji sveti jezi« odkurila v Tolmin k takratnemu okrajnemu glavarju in velikemu klerikalcu grofu Marenziju, poznejšemu namestniškemu svetniku v Trstu. — Ti trije so ves dogodek naznanili škofiji in obenem tožili prizadete može radi »motenja vere«. — Resultat je bil, da so bili občinski zastopniki popolnoma oproščeni, a škofija je šele tedaj pričela resno misliti na ugodno rešen je grahovske-ga cerkvenega vprašanja. Kak mesec dni po onem razburjenja polnem dogodku so se več slučajno kakor hote — sestali na Mu-roveevem kegljišču na Grahovem razni duhovniki sosednih župnij in vikarjatov. Seveda je pogovor takoj nanese 1 na grahovsko »procesijo bres duhovnika«. — Podmelski župnik Prim-sar je »iz svojega stališča« kritikova! »upornost« Grahovčanov. — Pomagal mu je župnik Nemškorutarski, cei: »Tttto nnii blo ppprav, prav t — ob loš k i vikari j -filosof je oba poslušal dalj čaaa, a potem vrteč med prsti čaao piva «— reče: »Tempora mutantur, et nos mutainur in i 11 is!« — Prva dva mu poseže ta v besedo, a ta slednji se nasmehne: ^difficile est satvrani non seribere!« Med tem se vzbudi že na pol dremajoči bukovški župnik Sitar, prim•,' kozarec »briča«, nagne in izpije do dna. — Na to se obrne zaspano proti tovarišem rekoč: »\Venn man sehoti zu Grunde gehen muss, — nur »no-bel«! — In gospodje so se razšli na vse štiri vetrove. V sredi septembra istega leta jo pa že prišla vest, da je škofijstvo imenovalo za Grahovo duhovnika po volji ljudstva, kateri je tudi kmalu za tem prišel na Grahovo in s pomirljivim temperamentom pomiril raz* burka ne duhove. o =:» S: Od tistega časa je že preteklo de* vetnajst let, a Grahovčanom jo ostel gori opisani dogodek Se vedno v živem spominu. — Še danes se radi spominjajo, kako so takratni občinski možje — ki so danes večinoma že med mrtvimi — energično zavrnili duhovsko avtokratstvo in pokazali, kdo je gospodar v občini in kako duhovnik ne sme delati, ako noče, da bi ga ljudstvo mrzilo, sovražilo in se mu uprlo. — Caat takim zastopnikom, čast takemu ljudstvu! misli v Zireh, ki Jt klerikalce nemilo dimila. To sprlenje dejstvo, da ga skušajo smešiti in nam očitajo nedoslednost. Svetujem vam, da iščete ne« doslednosti med seboj, tam najdeta celo vrsto janičarjev, ki so bili stoj čas napredni in svobodomiselni pa so se prelevili, ne iz prepričanja, ampak iz koristolovstva in kruhoborstva. Kar pa se tiče moje osebe, me to bevskanje docela nič ne moti in ne čutim nikake potrebe spreminjati svojih nazorov in pred kom kapitulirati. Po svojih skromnih močeh bom delal še naprej za vse, ker spoznam za pravo in dobro ne oziraje se na desno in levo. Sploh pa sem dopisniku hvaležen, da je mojo neznatno osebo tako predstavil širši slovenski javnosti ua prizorišče in se mu še za nadaljne take reklame že naprej priporočam in zahvaljujem. Gradiva mu itak no bo zmanjkalo, ako bo jemal iz brezmejne dežele zavijanj in laži. Na 'zdravje! — Poljanšek Valentin, posestnik na Dobreševi št. 15. p. Žiri. Dnevne vesti. t- Iz ustavnega odseka. Klerikalna večina predloži k noveli mestnega statuta ljubljanskega celo vrsto novih izprememb, po večini eminentno strankarskega značaja. Konfuznost načrta je s tem izdatno pridobila. Pravi pravcati ragoiit vseh volilnih sistemov brez notrauje zveze in logike. Najvažnejše izpremem-be so sledeče: Vsakoletne dopolnilne volitve odpadejo, ali občinski svet se izvoli za tri leta in za vsakega odbornika tudi namestnik. Torej vselej 90 mestnih očetov in vice - očetov. Vsi trije razredi (7000 volilcev!) volijo skupno. Vpeljejo se v to »vrho raznobojni uradni volilni kuverti. Za ženske se določi posebno volišče. Ženska sine, i\ko je zadržana, pooblastiti le žensko. Volitev se ima vršiti vedno kako nedeljo od 10. do 4. ure zdržema. (Kje ostaja sv. maša. kje krščanski nauk ?) O reklamacijah in pritožbah končno vel javno ne razsoja več občinski svet, temveč deželna vlada (očitna utesnitev avtonomije). 1.'pel je se volilna dolžnost. — Zagotovi se volilna pravica v 2. razredu vsakemu Posavcu in Barjauu. ki ima -lučajno v mestnem ozemju kako zaplato, odvzame pa vsem, tudi največjim nedoletnim ljubljanskim davkoplačevalcem. Nad vse krivična pluraliteta v 3. razredu je vsled volilne dolžnosti še poostrena, tako da doklej brezpravni delavski, sloji absolutno ne pridejo do veljave. — Vse tozadevne in druge izpreminje-valne predloge naprednih poslancev dr. Trillerja in Gangia, ki sta zahtevala odpravo vsaj najbolj kričečih strankarskih krivic, je klerikalna večina neizprosno odklonila. Niti za »isti 4. razred po predarljskem ozir. linškem vzoru ni bila pridobiti. — Ker pa leži na dlani roke, da je ua-ert v tej obliki tehniško neizpeljiv, upamo, da bo teklo mimo našega mesta še precej regulovane Ljubljanice, predno bo ta klerikalna beseda meso listala. — Škoda le za načrt občinskega sveta, na podlagi katerega bi že letos prišli lahko v občinski svet zastopniki pravega delavstva. Pa ga je deželni odbor dve leti zadrževal in sedaj pokopal, kar naj blagovolijo zeti prizadeti krogi na znanje! t Iz šolskega odseka. V svoji včerajšnji seji je ta odsek zopet enkrat — pokopal realčni zakon. Deželni predsednik in vladni svetnik Kal-tenegger sta izjavila, da stoji naučno ministrstvo nepremično na stališču iz leta 1902. Perhoreseira slej ko prej zlasti porazdelitev učencev po mater-uem jeziku v slovenske oziroma nemške razrede in dvojno jezikovno kvalifikacijo ravnateljevo. Deželni odbornik Jarc in poslanec Gangl pole-inizujeta zoper to načelo, ki onemo-gočuje na škodo Slovencem pravično utrakvizacijo ljubljanske realke. Poslanec dr. Eger priporoča, naj se sedanjo ljubljansko realko prepusti Nemcem, idrijsko realko pa naj se kot slovensko premesti v Ljubljano. Poslanca dr. Triller in Gangl zahtevata za ta slučaj popolno kompenza-eijo za Idrijo z ustanovitvijo kake rudarske ali druge primerne strokovne šole. Dr. Triller tudi nima pravega upanja, da se da stvar na ta način urediti brez škode za slovensko šolstvo. Boji 6e od strani vlade finančnih težav. Z večino slovenskih glasov obvelja predlog poslanca Jar-ra, da je zadevo za sedaj spričo načelnemu stališču vlade, kateremu se slovenski stranki ne moreta ukloniti, odstavi z dnevnega reda. Iskati bo predvsem sporazumljenja vseh -trank. -f Dunajski župan proti klerikalnim učiteljem. Celo dunajskemu županu dr. Luegerju je začelo presedati početje klerikalnih učiteljev. Da klerikalni učitelji na Nižje Avstrijskem ne bodo dosti boljši od klerikalnih učiteljev na Kranjskem, si je lahko misliti. Lueger je klerikalne učitelje nagnal kot hinavce. Prišla je bila k njemu deputacija klerikal- noga učiteljskega društva iftavat seveda proti drugim učiteljem. In Lu-efper jih je napodil z govorom, v katerem jim jo med drugim rekel: »Es lat nnglaublioh, wie dio jungen Her-ron vorgeoen. Gerade die katholi-sohen Lehrer, diese Knierutscher, treibeu es am argsten.« — Enie-mteeher, torej ljudje brez prepričanja; hinavci, ki klečeplazijo to so po Luegerju klerikalni učitelji na Nižje Avstrijskem. Lueger je lahko prepričan, da so klerikalni učitelji na Kranjskem še slabši. + Pristranost dež, odbora. Klerikalci imajo vedno polna usta iepih besedi a s svojimi dejanji tolčejo sami sebe po zobeh. Ni se še poleglo ogorčenje in razburjenje zaradi imenovanja nemškega nacionalca Gail-hoferja in že zopet se čuje nekaj novega o pristranosti dež. odbora. Poroča se nam naslednje: Neki dež. sluga, ki je po službenem času najmlajši med vsemi, je bil i »umaknjen uu precej višjo plačilno stopnjo, namreč na četrto stopnjo dež. slug. Omenjeni služabnik, ki je Štajerski rojak in je prej služil v škofiji ter je torej trd klerikalec, je pri dež. odboru samo pol leta, a je že prišel na četrto stopnjo, ki jo dez. sluge dosežejo šele po desetletnem službovanju. Poziv I jemo dež. odbor naj to stvar pojasni potem bomo govorili dalje! -f- Še nekaj o podmolniškeni gozdu. Ko so izšle prve notice o pod-molniskem gozdu v Slov. Narodu«, so Stepanjei Kar pisano gledali, kajti začele so hoditi skozi lepo Štepanjo vas kaj čudne prikazni. Najprej so opazili ueko suho postavo z dolgimi brkami in malo bradico in šele po dolgem poizvedovanju so izvedeli, da je to gospod Klemenčič od deželnega odbora, ki zna neki posebno hitro pisati. Drugi, ki s*' je prikazal, ie bil obrit in je n* voljno pred se gledal. Tudi tega je nekdo spoznal in rekel: To so gospod Terseglav, ki novo vero delajo, čuke podučujejo v pobijanju in se pripravljajo za klerikalnega generala. Oba gospoda sta se silno zanimala za podinolniški gozd. Gosp. Klemenčič se je menda v imenu dež. odbora, g. Terseglav pa v imenu klerikalne stranke hudo trudil, da bi kmete prepričala, da je Pust podmolniški gozd predrago kupil in da ho napravil silno izgubo. Toda kmetje znajo računati, poznajo vrednost gozia in se niso dali prepričati, marveč so g. Terseglav u in g. Klemenčiču povedali nekaj prav gorkih. Pust je do zadnjega, namreč do petka, dne 14. t. rn.. izvažal ?z gozda posekani les in sicer gabrov les na svoj dom v Ljubljano, posekane smreke pa ua žago. Posekal je najmanj sto smrek, vrednih druga k drugi po 20 K, kar torej znese skupaj 3000 K. Lepo delajo klerikalci z dež. premoženjem! — Naša državna policija podpira — srbske »zarotnike«. Iz Belgra-da smo dobili vprašanje, ako poznamo v Ljubljani Irana Finka, stanu-jočega na Bleivveisovi cesti številka toliko in toliko. Odgovorili smo, da je gosp. Fran Fink policijski uradnik pri deželni vladi kranjski, ter obenem vprašali, kako vedo v Belgra-du za tega gospoda in zak.n se zanimajo zanj I Na to vprašanje smo dobili odgovor, da je frosp. Fran Fink naročnik »Slovenskega Juga« in da so se jeli zanimati zanj zab-. ker je edini med slovenskimi naročniki tega lista, ki ni navedel svojega značaja in poklica. Prav lepo je, f i ■ i se gospod Fran Fink tako zelo zanima za jugoslovanska kulturna vprašanja, da žrtvuje celo 10 K. da si naroči izvrstno jugoslovansko revijo »Slovenski Jug«. Tembolj hvalevredno pa je to od njega, da si naroči »Slovenski Juge, ker si mora vse članke dati prevesti, ker sam --- gotovo v svojo veliko žalost — ne zna cirilice in tudi ni vešč srbskega jezika. In vkljub temu je naročnik »Slovenskega Juga«. Ali ni to nad vse lepo, da s toliko vnemo podpira, dasi ni vešč niti eirilice, niti srbščine, dobro jugoslovansko stvar? Pravijo sicer, da naročnina ni potekla iz njegovega žepa, marveč jo je velikodušno dala na razpolago za vse dobro in plemenito toli vneta naša preslavna deželna, vlada, ki hoče s tem dokazati svojo popolno nepristranost, da podpira s svojim denarjem celo list nevarnih srbskih »zarotnikov«. Nas to dejstvo izredno veseli in želimo samo, da bi visoka deželna vlada ukazala, da mora biti naročnik »Slovenskega Juga« vsak njen uradnik, a ne samo g. Fink! Kako skrbe klerikalci za pokopališče pri Sv. Krtin! V zadnji, torkovi seji občinskega sveta ljubljanskega so prišle na razgovor — kakor smo že poročali — razmere na pokopališču pri Sv. Križu, katerega kakor znano oskrbuje posebno u pravi tel j-stvo s kanonikom Sušnikom na čelu. Kako to upraviteljstvo skrbi za pokopališče je jasno razvidno iz županovega dopisa, ki se je na omenjeni seji obe. sveta preči tal in ki ga je župan poslal policijskemu in olepse- valnomu odseku. Is toga dopisa posnemamo sledeče: »Z razpisom z dne 15. aprila 1906 ftt. 152 dalo je županstvo na Jezici, kot po zakonu v to poklicana stavbna oblast, JosipuErker-ju, kanoniku stolne župnije in upravitelju pokopališča pri Sv. Krištofu v Ljubljani, stavbno dovoljenje za sezidavo cerkve, gospodarskega in upravnega poslopja, stranišča, arkad in ograjnega zidu na zemljišču, katero jo pokopališko oskrbni št v o za napravo novega pokopališča v last kupila v katastrski občini Stožicc. To dovoljenje podalo se je na podlagi predloženih ter v smislu komisijo-nalnih zahtev z dne 19. septembra in 15. oktobra popolnjenih načrtov. Razume bc saruoposebi, da so se imele vse komunikacije na pokopališču (stezice, pota in prostori) napraviti točno po omenjenem načrtu. Med ostalimi pogoji bilo je tudi ad 2 določeno, da se mora pokopališče iz zdravstvenih in estetičnih razlogov zasaditi v obliki parka z drevjem in grmičevjem in da se morajo nasadi vzdrževati vedno v dobrem stanju. Kdor sedaj pride na ljubljansko po kopališče, bode takoj izprevidel, da se pokopališko oskrbništvo prav čisto nič ni oziralo na ta pogoj stavbnega do vol jenja. Ogromno pokopališče, ka-terega je že skoro četrti del izrabljenega za pokopavanje, dela vtis velike puščave, mesto, da bi v smislu pogojev stavbnega dovolila delalo vtis parka. Razume se samoposebi, da je stanje, v katerem je sedaj pokopa lišče, v direktnem nasproustvu s pi-jeteto, katero smo dolžni pokojnikom. Kjer se dandanes v večjih mestih napravi ja jo nova pokopališča, povsod se gleda na to, da se zahajaj-> v obliki parkov; povsod se pa tudi pazi na to, da grobovi niso preblizu eden tik drugega, temveč, da je nekoliko prostora za nasade med njimi. Ko bi bila mestna obrina ljubljanska zidala sama pokopališče tako, kakor je nameravala in bi jej tega ne bilo onemogočilo eerkveno oskrbništ\opri Sv. Krištofu, bilo bi brez dvojbe novo pokopališče primerno in — kakor kažejo njeni ostali napadi — gotovo tudi lično zasajeno. Pokopališče bi torej že vsled teh nasadov na obisko-valee, ki v največ slučajih prihajajo tjekaj z globoko žalostjo v srcu, zola-žilno vplivalo. Ono bi bilo povzdigovalo pijeteto do umrlih; budilo pa tudi e-*letieni rut v ohiskovaleih grobov. Novo, mestu Ljubljani ter obči nama Moste in Spodnja Šiška name njeno pokopa lišče te naloge nikakor ne vrst, deloma zaradi nedosta janja vseh nasadov, deloma pa tudi zato. ker pokopališko oskrbništvo celo potov ni napravilo takih, kakor se je bilo na podlagi načrta, ki ga je samo predložilo, zavezalo. Da so primerno široka pota na pokopališču neobhodno potrebna, ako se hočejo vzdižati grobovi ter nasadi okrog grobov v takem stanju, v kakoršnem veleva pi jeteta, umevno je samoposebi. Če na. m reč obiskovalci pokopališča ne najdejo zadosti prostora na stezah iii potih, primorani so Uoditi preko gre hov. Vsled tega grobovi izgube prvotno dano Jim lepo obliko; pa tudi nasadi — cvetice in lepotična grmičevja — se uničijo. Na našem pokopališču so koinunkaeije silno tesne. S«, celo glavna pota, ki po čez in po dolgem križajo pokopališče so preozka; o postranskih stezah niti ne govorim. To se je zlasti pokazalo letos povodom obiskovanja grobov o vseli svetih. Xa srečo tedaj še ni vse pokopališče porabljeno; torej se glede razširjenja potov še lahko kaj ukrene. Zaradi tega vabim cenjena odseka, da blagolita pri občinskem svetu izposlovati sklep, naj se obrne do c. kr. deželne vlade, da primernim potom poskrbi, da se pota, v kolikor je to sedaj še mogoče, razširijo tako. kakor veleva odobreni načrt, ki je bil podlaga za stavbno dovolilo ter da se napravijo na pokopališču predpisani nasadi. Sevega za te nasade še ne zadostuje, če pokopališko upraviteljstvo utakne v zemljo nekoliko jetič-nih tuj, kakor je — nekako v posmeh drugi točki stavbnega dovolila — to storilo. Nasadi morajo biti marveč iz različnega drevja in grmičevja, pri čemer zlasti prihaja v poŠtev žalno drevje in pn lepotično grmičevje. Tudi morajo biti urejeni po nekem gotovem načrt u. Občinski svet naj bi pri tej priliki tudi izrekel, da je, ker gre tn za pokopališče, ki pred vsem služi mestu Ljubljani, rad pripravljen dati mestnega vrtnarja na razpolago, ako bi pokopališko oskrbništvo zaradi zasad o v njegovega sveta in njegove pomoči potrebovalo. <% — Ta županov dopis prav eklatantno kaže, kako skrbe naši klerikalci za pokopališče. Vsa njihova pieteta se konča tam, kjer začenja — denar. Nobena reč jim ni dovolj vzvišena in sveta, še pri pokopališču bi radi delali mastne profite. V tem tiči seveda tudi vzrok, zakaj so klerikalci med drugim tudi proti vpepel jeva nju mrli-cev — ne iz pietete, ki je prav nič ne poznajo, temveč edino-le is oiirov na svojo bisago. 1+ Socialno demokratično društvo »Bodočnost« je predložilo deželnemu zboru glede na nameravano spremembo občinskega reda in ob činskega volilnega reda spomenico, v kateri zahteva: al. Visoki deželni zbor vojvodinje Kranjske blagovoli tako izpremeniti načrt občinskega reda in občinskega volilnega reda v Ljubljani, da bo: a) zajamčena občinska volilna pravica vsakemu ob času razpisa volitev v občini bivajo-čemu samopravnemu avstrijskemu državljanu, ki ni po posebnih določbah sploh nesposoben za volitev; b) razdeljeno število mandatov posameznim volilnim razredom enakomerno po številu volilcev vsakega razreda; c) vsakemu volilcu priznan le po en glas. 2. Ker se predlaga visokemu zboru tudi proporčni način volitve smatra podpisano društvo to priliko za najprimernejšo, da bi visoki deželni zbor sklenil enak način volitev tudi za ostale občine v deželi in za deželni zbor sam. Zato razteza društvo svojo prošnjo tudi na to, v nadi, da bo visoka zbornica rada vpo-števala upravičene želje doslej zapostavljenih mnogoštevilnih državljanov in deželanov ter sklenila volilni red, ki se bo čim največ približeval pravim demokratičnim načelom, utemeljenim v politični zavednosti in primernim žrtvam ljudstva.« -f- Predlog k spravi. Celjski »Narodni Dnevnik« prinaša sledeči predlog: Ker klerikalci, kakor izjavljajo, ne morejo sodelovati pri Ciril-Metodovi družbi, češ da je liberalna, naj prevzamejo v oskrbo vsaj one šole, na katerih poučujejo šolske sestre. Tem bodo menda vendar zaupali. Pokažite, če niste hinavci! -f- Velikanski boj za slovensko šolo se bije v Studencih pri Mariboru. Vse, kar nemško misli in čuti, vse, kar se naziva socijalnim demokratom, vse je na nogah, da prepreči slovensko šolo. Nemškutarji in socijalisti agitirajo od hiše do hiše, od moža do moža. Pri tem se poslužujejo največjih laži in zavijanj. Trdijo, la je slovenska šola nepotrebna, ker se otroei doma nauče slovenščine, ki oa je itak nepotrebna; le tisti otroei bodo srečni, ki obiskujejo nemško šolo. Slovenska šola bo stala ogromne svote, ki jih bodo morali plačevati revni občani, dočim ne stane nemška ^ola niti vinarja. Vse plača »Sehul-verein«. »Schulverein« bo nemško šolo povečal, »Schulverein« bo-dajal revnim otrokom podporo. Kakšna velikanska škoda bo torej, če se postavi slovenska šola! Zraven pritisnejo še z grožujami ua tiste, ki so v kakšnem kol i oziru odvisni od nem-škutarjev. Res, vsega spoštovanja so vredni možje, ki bodo kljub nesramni n nasilni agitaciji pred uradno komisijo dne 22. t. m. odločno izjavili, da zahtevajo slovensko šolo. + Nemški »Schulverein« — naš najhujši nasprotnik. Na shodu v Studencih pri Mariboru je poslanec Malik razkril tajnost, da da »Schulverein« za nemško Šolo na Bregu pri Ptuju 15.000 K, za razširjenje nem-■ke šole v Pod brez j u pri Mariboru •'0.000 K in za šolo v Studencih pri Mariboru 25.000 K. Nemci izdajo za razširjenje nemštva in uničenje slovenstva velikanske svote. Slovenci na pošiljajo svoje tisočake po slovenskih škofih v — Salzlmrg! + Protestni shod Narodne delavske organizacije v Trstu. Za bodočo nedeljo sklicuje N. D. O. v Trstu velik protestni shod v tamošnji Varodni dom. Dnevni red shodu: Kruha nam dajte! V Trstu namreč vse mrgoli italijanskih podanikov, takozvanih: regnikolov, ki za majhno plačo in ol>enem seveda slabo delo jemljejo domačinom zaslužek izpred ust. Občinska uprava tržaška jemlje v službo skoraj izključno regnikole. n teh kobilic je vse polno tudi pri raznih privatnih podjetjih. Tujec sluzi in pošilja denar v Italijo, a domačin ga gleda brez dela in — strada! Odpomoči temu škandalu, tem kričečim razmeram je namen nedeljskega shoda N. D. O. + Drugo Ricmanje? Piše se nam: Ako se pelješ po državni cesti iz Podgrada v Istri do Obrovega in od tam po deželni cesti, dospel v prijazno vasico Vodice. 2e z vrh hriba smehlja se ti vaški zvonik nasproti. Ljudstvo je tu sicer siromašno a narodno probujeno kakor malo-kje dmeod. Kakor je »Slov. Narod« že poročal, nastal je v Vodicah, tako; ko je ljudstvo zaznalo o naredbi tržaškega Škofa, « katero je bilo slovansko bogoslužje zatrto, pravi punt. Od sv. Treh kraljev nadalje ne hodi nihče več v cerkev. Ne zvoni no k maši, ne zjutraj, ne zvečer, sploh, utihnilo je zvonenje, da celo ura je morala svoj običajni tik tak ustaviti. Tiho in mirno postalo je v Vodicah. A ljudstvo je do skrajnosti razburjeno. Pokopavanje mrličcv in druge cerkvene obrede opravljalo se bode najbrž, kakor svoječasno v Riema-njih. Tudi po ostali Istri so je pričelo živahno gibanje. Ni dovolj, da se naša dična vlada za tužno Istro prav. nič ne zmeni, sedaj se je spravila še cerkvena oblast nad nas! Pa pride naj karkoli hoče, mi ne odnehamo, stare narodne svetinje nam ne bode nihče jemal in jih iz naših src iztrgal in tudi sam rimski papež ne! + Med bosanskimi Hrvati je nastal v zadnjem času oster razpor, ki je povzročil, da so se ločili v dve sovražni frakciji. Razpor je izzval nadškof dr. Stadler, ki je zahteval, da se mora vsa hrvatska organizacija v Bosni postaviti na klerikalni temelj, čemer se je odločno uprl dr. Nikola Mandič. Ker je nadškof brezpogojno zahteval, da se mora vse pokoriti njegovemu povelju, je dr. Mandič osno val svojo stranko »Hrvatsko narodno zajednico« ter jel izdajati svoje glasilo »Hrvatsko Zajednico«. Okrog dr. Mandiča se je zbrala večinoma vsa posvetna inteligenca in frančiškani, ki igrajo veliko vlogo v Bosni in so prav radi tega v ostrem sporu s posvetno duhovščino, ki jim zavida to vlogo. Nadškof dr. Stadler ima v svojih rokah list »Hrvatski Dnevnik-ter si je ustanovil sedaj tudi svojo stranko, ki jo je krstil »Hrvatsko katoliško udrugo«. Ustanovni shod te stranke se je vršil te dni v Sarajevu pod predsedst\om škofa Šariča. Izvolil se je strankin odbor, na čega; čelu stoji znani arhitekt Josip pl. Vancaš. Da bi oslabil dr. Mandičevo stranko, je izdal dr. Stadler te dni odredbo, da frančiškani ne smejo biti člani »Hrvatske narodne zajednice«, če bo ta dr. Stadler jeva prepoved imela uspeh, je veliko vprašanje, ker frančiškani niso podvrženi junsdik ciji nadškofa Stadlerja. ki je znan kot njihov največji sovražnik. Stranka nadškofa Stadlerja, ki je po svojem mišljenju in po svojih dejanjih pravi bratec ljubljanskega škofa Antona Bonaventure, je eminentno klerikalna. Povsem naravno je torej, da bo Mandičeva stranka morala hoditi, ako se hoče ohraniti, popolnoma po drugih potih. Z ozirom na to lahko že sedaj trdimo, da bo se ta dr. Mandičeva stranka sicer polagoma, a vendar gotovo razvila v hrvatsko protiklerikalno napredno strujo. + Iz jusliene lužbe. Premeščena sta okrajna oodnika dr. Jakob D o -1 j a n iz Žužemperka v Postojno in Anton M e j a č iz Mokronoga v Ribnico. Za okrajne sodnike in sodne predstojnike so imenovani sodniki: dr. Valentin Plerin v Cernomlju za Žužemperk, Josip Tekaveie v Vel. Laščah za Mokronog in dr. Josip D i j a k v Šmarju pri Jelšah za Trebnje. -f- Iz šolske službe. Mesto obolele na dopustu se nahajajoče učiteljice Marije Tome pride v Sv. Križ v krškem okraju suplentinja Leopoldi-na Abram. Učitelju Franu Lončarju v Rakitni se dovoli izstop iz šolske službe. Dosedanji prov. učitelj v Cerkljah Albin Lajovec pride na Krko. — Slovensko deželno gledališče. Gledališko ravnateljstvo javlja: Danes je prva repriza Puccimjev? efektnodramatske opere »Tosca« in sicer za par-^bonente. — V soboto so prvič ponavlja Engel - Horstova burka »Pereant možje« ali »Svet brez moških« z gdč. Kandlerjevo in g. Nučičem v glavnih vlogah. Opozarjamo na to izvrstno, zelo zabavno burko, ki se je igrala na Dunaju okoli 200krat zapored. Predstava se vrši za nepar- abonente. — V nedeljo popoldne ob 3. je predstava za srednješolce in mladino sploh ter se vprizori (za lože nepar) klasična tragedija »Razbojniki«; zvečer se vrši 17. dramska noviteta v sezoni ter se vprizori zelo efektna in velezanimi-va komedija Gabr. Zapolske »Morala ge. Dulske« (za par-abonente). — Društvo slovenkih časnikarjev ima svoj občni zbor v sredo, dne 9. februarja ob 5. popoldne v uredniških prostorih »Slov. Naroda«. Na dnevnem redu so: 1. naznanila predsedstva, 2. poročilo tajnikovo o društvenem delovanju v minolem letu. 3. poročilo blagajnika o društvenem denarnem stanju, 4. volitev predsednika, odbora, računskih pregledni kov in razsodišča in 5. slučajnosti. — Občni zbor pisateljskega podpornega društva be bo vršil v petek 21. t. m. ob'S. zvečer v gostilniških prostorih Narodnega doma. — Odbor. — Društvo notarskih kandidatov graškegu nadsodišča v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor na Svečnico, dne 2. svečana 1910 ob pol 11. dopoldne v restavraciji v Narodnem domu s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo odborovo, 2. volitev, 3. določitev prispevka za bodoče leto, 4. raznoterosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se v nedeljo, dne 20. svečana t. 1. ob istem času in v istem lokalu drugi občni zbor, ki j* sklepčen ne glede na število navzočih članov. Vsi člani se vljudno vabijo, da se zanesljivo vdeleže občnega zbora ali pa v smislu pravil pooblastijo kakega člana, da jih bo za stopal na zborovanju. mm O »Slovenski Matici« jo priobčila gospa Zofka Kveder • Jelov-škova v včerajšnjem »Agramer Tag- blatto« podlistek, v katerem kriti*. ra prevode, ki jih Jo doslej izdala »Slovenska Matica« iz tujih literatur, ter izreka dokaj ostro sodbo o »Hrvatski knjižnici«, češ, da je ure-jevana brez posebno finega literarnega okusa. — »Ženskega telovadnega društva« v Ljubljani deseti redni ^bčni zbor se je vršil sinoči v Narodnem domu ob povoljni udeležbi. Starostka gospa dr. Tavčarjeva pozdravi v prisrčnih besedah navzoče članice, nakar poda svoje poročilo tajnica gdč. Debevčeva. Društvo je imelo v preteklem letu 4 ustanovne, 29 podpornih in 15 izvršujočih članic Odborovih sej je bilo devet. Iz odbora je izstopila gdč. Toplikarje-v a. G. D r e u i k je iz službenih ozi-rov odložil vodstvo telovadbe. Izreče se mu zahvala za njegov trud l-.i požrtvovalnost. Statistični pregled telovadnega obiska izkazuje 492 teio-vadk. Največja udeležba pri telovadbi je bila 61 telovadk. Koncem leta je bilo 76 telovadk in 61 gojenk, 20 telovadk več kot prejšnje leto. Poročilo blagajničarke ge. Jelačino-v e izkazuje v minulem letu 739 K dohodkov in 669 K 49 v izdatkov. Čisto društveno premoženje zna^a 412 K 50 v. Nato se preide k volitvi «*lbora. Izvoljene so bite soglasno za -tarostko: ga dr. Tavčarjeva; za njeno namestnico: ga. dr. Kokaljeva; za načelnico: gdč. Debevčeva; za tajnico: ga. Kroltova; za blagajn i- . arko ga. M. Jelačinova; za pregle-dovalki računov ga. Hudovernikova in gdč. Danica Tavčarjeva; za oibor-nice: ga. dr. Bretlova, ga. Cošno\ar-jeva, gdč. Vidmarjeva, gdč. Zenova in gdč. Anica Sever. Delegatinje za zvezni občni zbor ga. dr. Tavčarjeva, dr. Kokal jeva. gdč. Dan. Tavčarjeva in gdč. Tilka Dobevee\a. Končno se sklene, da bodo članice zlagale prostovoljne mesečne prispevke, da se omogoči dostojen iiastop ljubljanskih telovadk na letošnjem vsesokoi-~kem zletu v Celju. — Detektiv Geriovič — javni nasilnež. Čitatelji našega lista se še opominjajo, kako je pred par tedni »"■rainno nahrulil c. kr. vlad::: de-tektiv Geriovič, .-davnoznani možakar zza -epU'inbrskih dni, eand. iur. go-spcda Vlad. Svetka in kako ga je ta na licu mesta prav temeljito kaznoval. Kakor se nam poroča, je e. kr. ir/avno pravdništvo uvedlo proti čednemu c. kr. viadn^mn detektivu Gcrlovir-n pr< iskavo zaradi zločina javnega nasilstva. Prve priče l>odo slišane že te dni. — Klub akademikov ima svoj ♦les v soboto. 22. t. m. v mali dvorani >>Narodneira doma . — Cerele Franco • lllvrieu je imel včeraj zveeer v rMerkurjevi' dvorani v »Narodnem domu« svoj '-edni letni občni zbor. ki je bil prav dobro obiskan. Predsednik dr. Pe-stotnik je v svojem otvoritvenem na-crovom pozdravil navzoče in omenjal rlveh nalog, ki jih je društvo skušalo «»d svojega za^tka izoolnj^vati: goji-tev franeoskega jezika in družabno življenje. V obeh ozirih se je mno$ro storilo. Takoj v začetku se je osnoval !'re pozneje spremenil v višji krožek. Sea sta hkrati nižji in višji krožek. Prirejah* so se tudi prav dobro uspele zabava. Predsednik se zahvaljuje prof. dr. Juvančiču, damam prof. Juvančieevi. dr. FVrjaučičevi, Vagodetovi, Pintarjevi, Stare tovi, Tavčarjevi, Zupančevi. Sassovi, Ver-vi in dr., mestni občini, županu Hribarju in ravnatelju Maeherju za prepustitev učnega lokala v !ieeju, dnevnikoma »Slov. Narod« in »Lai-baeher Zeitung« za objavljenje notic in poročil in slednjič celemu odboru. Naloga društva bo vprihodnje društveni program še bolj poglobiti in razširiti. Tajnica gdč. Verščeva pode tajniško p-»ročilo, iz katerega pred vsem posnemamo, da ima društ. o 64 članov. Blagajniško poročilo jn>da predsednik. Dohodkov j«* bilo 7M K, f ročko v pa 610 K; v blagajniei je tori j 173 K. Nato se odboru izreee ab-solutorij. Pri volitvah so bili izvoljeni: predsednikom prof. Korun, v od-bor pa gde. Verščeva in gospa dr. FVrjaeičeva in Muhlbaurova. Pravilnik se v francoskem jeziku zahvaljuje za izvolitev in izjavlja, da bo po svojih močeh deloval za proevit društva. — Ko sta bila slednjič preglednikoma se izvoljena ger. prof. Jng in dr. Pe*dotnik in je g. prof. dr. Pajk izrekal zahvalo staremu odboru, je predsednik zakljueil oficijelni de! občnega zbora. — Sledila je neprisiljena in animirana prosta ;:aba-* a s petjem in deklamaeijami. — »Slovensko planinsko dru-Uvo" vabi na svoj V. planinski ples, ki ga priredi v vseh zgornjih prostorih »Narodnega doma« v Ljubljani v torek, dn«' 1. februarja začetek ob 8. zvečer. V veliki dvorani bo plesišče — orkester »Slov. Filharmonije-.« paviljoni za okrepčila itd., v mali dvorani in njenih stranskih prostorih siesta — gostilna — sekstet ^Slov. Filharmonijo«, ob stopajiMu vinotoe »črez ulico«. Vrso glavno oskrbo je prevzelo društvo, gostilničar Kritf- nik postreže a pivom in v gostilniških prostorih v pritličju s gorkimi jedili. Obleka bodi turistovska (strogo so pa prepovedani podkovani gorski čevlji), narodna ali promenadna. Vstopnina 2 K, za člane, ki se izkažejo z društveno izkaznico 1 K. Vstopnice se bodo prodajale v trgovinah: Gričarja & Mejača v Prešernovi ulici, J. Korenčana na Starem trgu, A. Skota na Dunajski četi in K. Skuseka na Mestnem trgu — ter na dan plesa pri blagajni od C. ure zvečer dalje. — Zagreb - Ljubljana. Odličen rodoljub nam piše: V »Slov. Narodu« z dne 19. januarja je čitati, da »Zagreb nadkriljuje v nemškuatrje-nju daleč, daleč Ljubljano« iu d* «tujec, ki pride v mesto, misli, da je prišel v nemško mesto«. Kdor je napisal to, ta ali ni bil v Zagrebu uli pa ni bil v Ljubljani. Poznam oboje dobro in konstatiram: Ljubljana govori mnogo več nemški nego Zagreb, a kadar inteligenten Ljubljančan govori slovenski, govori nekoliko dosledneje čisto slovenščino (torej brez nemških vinetkov, fraz) nego govori Zagrebčan čisto hrvaščino (zlasti gospe rade mešajo nemške fraze). V ostalem bi želel, da bi bil g. pisec gornjih besed to priobčil v kakem zagrebškem lotu; zakaj s tem bi pokazal, da hote nedostatke popravljati, ne pa od daleč zabavljati. I mrl je na Brezovici pri Ljubijani Bsitninaki uradnik g. Simon Pogačnik. N. v ni. p.! Telovadno društvo »Sokol« v Domžalah ima svoj redni občni zbor dne 23. t. m. ob 3. popoldne v prostorih br. Kuharja. Na Triglavu je bil H. t. m. župnik Lavrič iz Gorice in sicer popolnoma sam brez vsakega spremstva. Prenočeval je v koči na Kredarici. S Kredarice na vrh Triglava je hodil 6 ur. Ker je bila globoka megla, ni vedel kdaj je prišel na vrh. Šeie ko je videl iz snega moleti zastavo Aljaževega stolpa, se jo zavedel, da stoji na vrhu Triglava. Na Triglav je odšel iz Bohinja. Telovadno društvo »Sokol« v Novem mestu ima svoj občni zbor v soboto, dne 29. januarja 1910 ob jk>1 devetih zvečer v gostilni Načeta Kozaka 'Brunner) z običajnim dnevnim : 'dom. Sokolu v Trebnjem priredi na pustno nedeljo veselico z mnogovrstnim sporedom. Narodna čitalnica v Krškem ima dne 2*i. piosinca t. 1. ob 7. '.večer v čitalniški sobi svoj redni občn: zbor z običajnim dnevnim redom. Iz Krškega. Kakor že ]>oro^ano, \ ršil se je tukaj preteki: četrtek sijajno zaključni plesni veneek Sokola Piesalo se je 26 najmodernejših fi-guriranih plesov, pod vodstvom brata Ka vseka. Vsak obiskovalec tega večera razveseljeval se je izborno, čeravno ni plesal, kajti znana ciganska godba iz Celja pripravila je vsa-kega v dobro voljo. Splošni obisk je bil jako dober, tako da z veseljem polagajo gojenci in gojen ko te res zabavne plesne sole še precej lep prebitek v svojo društveno blagajno. Tudi Sokolski pio** dne 16. t. m. bi? je jako dobro obiskan, pribit !i so bratje Sokoli iz bližnjih kraje , da se razveseljujejo z svojimi ^ >rati kakor tudi drugih tujcev je bih jako veh ko, tako da so skoraj primanjkovali prostori. Ples logaških samcev, ki - vrši prihodnjo nedeljo, obeta biti kakor v poprejšnjih letih tudi letos nekak rendez-vous razumništva iz cele Notranjske. Izvrstna godbo, okusne dekoracije in poznata čilost plesalcev so okolnosti, ki vsako leto privabijo mnogo Terpsibornih čestiJcov iz bližine in sos*-dnih okrajev. Z večernimi vlaki došle obiskovalce čakali bodo na kolodveru vozovi, da jih prepeljejo do hotela Kramar, kjer se vrši ples. Telovadno društvo S«»kol v Urezivah priredi i a Svečnieo, dne 2. svečana t. 1. v zgornjih prostorih Narodnega doma -okolski ples. Svira pol-noštevilna godba c. in kr. pešpolka št. oo\ Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 2 K za osebo, 5 K za rodbino Kostumi dobrodošli. Vstop je dovoljen le vabljenim. Hujskač, ki pisari v »Deutsche Wacht« proti vsesokolskemu zletu in poziva na poboje Slovanov, ni baje nihče drugi kakor celjski »amts-vorstand« dr. Ambrositsch. Zato ima celjski državni pravdnik dr. Bayer tak strah pred Ambrožičeviini huj-skarijami, da ne stori tega, kar bi prav gotovo storil njegov ljubljanski kolega napram nam, ako bi »Slovenski Narod« pisal proti Nemcem tako kot piše glasilo celjskega župana proti Slovanom. Smo pav v Avstriji, kjer so za vsak narod drugačne postave. Ljudsko solo v St Pavlu pri Pre. bofdo v Savlnskl dolini v kratkem razširijo v orazrednico. V višjem razredu bo pouk utrakvističen, če ne celo povsem — nemški. Savinska zavednost! Okrajni šolski svet za okoileo Celje — na glasu kot naroden — se vedno uraduje — nemško. Pojdite se solit s tako narodnostjo! Učiteljsko društvo za celjski okraj izvolilo bi je ob zadnjem svojem glavnem zboru za svojega predsednika g. Fr. Brinarja, nadučitelja v Gotovljah pri Žalcu. Poročil se bode v Celju g. Mirko Meglic, posojilnični uradnik, z gdč. Betiko Konfidentijevo. Bilo srečno! Ustrelil se je 16. t. m. v Celju poddesetnik tamošnjega pešpolka št. 87 Fr. Drevensek. Vzrok baje — ljubezen. Iz Vranskega okraja, 18. januarja: Danes je celjski glavar baron Miiller ob seji okrajnega tukajšnega zastopa dekoriral njega načelnika, župnika Zdolška iz Št. Jurja ob Taboru, z uradnim zlatom za njegove /.zasluge«. Kaj o tem odlikovanju mislimo, smo izjavili tačas, ko se je razglasilo. Ormoška čitalnica priredi v torek, dne 1. svečana, v lastnih prostorih plesni venček. Eulenhurgova »ionemana« obse« jena. Poročali smo svoječasno, da so v Trstu zaprli dva Bavarca, ker sta posnemala avojega sodeželana Ku-lenburga, in sicer 551etuega Bemigi ja Kisse nege rja in 19 le t nega Josipa Maierja, stanujoča sedaj v Trstu. V torek se je vršila pred tržaškim deželnim sodiščem obravnava proti obema obtožencema. Sodišče je upoštevalo razne olajševalne okolščine in obsodilo Eissenegerja na dva meseca, a Maierja na mesec* dni strogega zapora. »Tovariš« goljufivega bančnega uradnika. Pred nekaj dnevi smo poročali, da so v Trstu zaprli bančnega uradnika Lu pet i na, ker je ogoljufal s ponarejenim pismom in podpisom lil i jal ko kreditnega zavoda za preko 5fKX) kron. Sedaj je pa dalo sodišče aretirati tudi Lupetinovega sokrivca, nekega 22let nega trgovskega agenta Josipa Kerschnerja iz Trsta, ker je namreč omenjeno svoto potom j svoje hišne inkasirah Oba — Lu petin in Kerschner sta goljufijo priznala. Zaprta goljufiva ptička sta splošno znana, kakor strastna iredentista in že kot večkrat kaznovana tigmanta v polieijskih »črnih bukvah«. Tat kožuhov — naivnost komija. V torek je prišel v neko tržaško trgovino z obleko neki človek, ki je rekel, da hoče kurfiti kožuh za svojega prijatelja. Pokazali so mu več kožuhov, od katerih je neznanec izbral tri. Kupec je nato prosil, naj pošljejo z njim kakeg-a komija, da pokaže kožuhe svojemu prijatelju. V zagati S. Silvestro št. 5 je naprosil kupec komija. naj mu izroči kožuhe in naj ga počaka za trenotek. Neznanec je šel s kožuhi v hišo ter izsiopil pri drugih vratih v drugo ulico. Komi je čakal, ;oda kupca in kožuhov ni hotelo biti od nikoder. Slednjič je razumel, kaj se je zgodilo. Povrnil so je ves zbegan v prodajaln ico brez kupca, brez k ozn hov in brez denarja. Strel iz 1'lobertove puške. Ko je šel v torek zvečer finančni stražnik Fran Urbančič po trgu pred južnim kolodvorom v Trstu, je bil zadet v levo oko. Dečka, ki je streljal s flo-bertovo puško, so zaprli, Urbančiča po *o odvedli v vojaško bolnico. Poškodba menda ni nevarna. Aretacija devetih nlomilcev v Trstu. V noči od 1. na 2. t. m. se je izvršila v prodajalni manifakturne tvrdke Steiner na Korsu v Trstu velika tatvina. Tatovi so se bili prikradli skozi vežo neke sosedne hiše do Steinerjevega skladišča in pokradli blaga v vrednosti kakih 15.000 kron. Poskušali so tudi nlomiti v glavno blag-ijno, kar se jim pa ni posrečilo. Policija je toliko časa izti-kala za ulomlici, da jim je slednjič vendarle prišla na sled in jih razun dveh, ki sta iz Trsta izginila, vse aretirala. Aretirani ulomilci, oziroma udeleženci na tatvini so: Peter Jel-lusich, Rudolf deJla Vodova, Fran della Vedova, Hektor Posar. Hum-bert Zorn, Marija Flego, Hermina Posar, Josip Qaneiiitto in Renato Ballog. Peter Gulin, komi pri tvrki Steiner, ki je vso stvar vodil in izdelal načrt za u lom, ter tržaški Ivan Flego, ki je bil na ulomu in tatvini udeležen, sta brez sledu izginila iz Trsta. Aretovani so že večinoma svojo krivdo priznali. Nov hrvatski list Ker je širokim ljudskim slojem namenjeni dnevnik »Novosti« prešel v baron Rauchove, ozir. njegovih prijateljev roke, so pristaši brvatsko-srbske ko- * a lici je osnovali delniško družbo, ki bo izdajala nov, ljudstvu namenjeni dnevnik. Novi list se bo imenoval »Male Novine« in bo jel izhajati 23. t. m. Urejeval ga bo Hkalabrin, časnikar naprednega mišljenja. Nočni krovec Danes ponoči se jc pritopel na južni kolodvor neki Jožef Miiller iz Ogrskega ter se splazil v podstrešje. Ko je uvide!, da je opa-*en, je odprl okno in splezal na streho. O tem obveščeni stražnik ga je pozvat, ga naj gre zopet doli. Miiller si je nekaj časa pomifeljal in zrl sedaj v nebo, aedaj na cesto, a ko je uvidel, da je previsoko, je mirno-dnšno sledil stražnikovemu pozivu. Mož je sicer prespal v zaporu, a ker se mu ni moglo podtikati zlobe, je bil danes izpuščen. Poneveril je predvčerajšnjem premogarski hlapec Ivan Juršič prodajalki premogu g. Katarini Kugovi 15 kron denarja, katerega je izkupil za premog ter neznano kam pobegnil. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 6 Slovencev in 40 Hrvatov. V Heb je šlo 35, v Buks 25, v Beljak 19, v Line pa 40 Hrvatov. 35 slovenskih te**ačev se je odpeljalo v hrvatske šume. Izgubljeno in najdeno. Šolska učenka Serafina VVeissova je izgubila rdečo Šerpo s kapuco. Brivčeva žena g. Lizi Kastelic je izgubila zlat uhan s zafirjem. Arhivar fr. Anton Aškerc je našel usnjato denarnico z manjšo vsoto denarja. Drohne novice. * Požar v turškem parlamentu. Včeraj je nastal v palači Ciragan vsled eksplozije v kurilnici v senatnem poslopju velikanski požar. Radi silnega vetra se je požar razširil čez celo poslopje. Zborovalne dvorane parlamenta in senata so popolnoma uničene. Trije delavci pri elektrarni so se ponesrečili. Zgorelo je prav vse, samo pusti zidovi mole v zrak. Rešilo se ni skoraj ničesar. Skoda se ceni na 10,000.000 turških futov. Telefonska in Brzoiavng poročilo. Voiitve v Pulju. Pulj, 20. januarja. Po 14 dnevih so bile danes končane občinske volitve. Izvoljenih je 25 italijanskih liberalcev, 7 Hrvatov, 10 zastopnikov mornaričnih uradnikov, 2 zastopnika občinskih uradnikov in en socialni demokrat. Proslava bitke grunovaldske. Lvov, 20. januarja. Mestni občinski svet je votiral za proslavo grunewaldske bitke 200.000 kron. — Razstava, ki bi se imela pri tej priliki prirediti, se ne bo vršila. Proces proti Janini Borowki. Krakov, 20. januarja. V sodni dvorani so danes našli patrono iz browning pištole. Ker se je sum obračal proti soprogu Janine Borotv-ske. so ga preiskali, a niso našli pri njem nobenega orožja. Na to jc bil zaslišan Borowski. Iz Ogrske. Budimpešta, 20. januarja. Adresni odsek je imel sejo, v kateri je sklenil predložiti vladarju adreso, v kateri se zahteva ustanovitev samostojne ogrske banke. Budimpešta, 20. januarja. V političnih krogih govore, da bo imenovan za ministra na dvoru grof Ladislav Jankovich, bivši avstro-ogr-ski konzul na Kreti. Na sumu radi vohunstva. Split. 20. januarja. »Naše Jedinstvo^ javlja iz Kotora: S Cetinja je prišel semkaj neki delavec, avstrijski podanik, da poseti svojega rojaka, ki služi pri vojakih v Kotoru. Sel je v vojašnico in povedal svojo željo obiskati svojega rojaka. Tu so ga kratkim potom prijeli in zaprli, češ, da je hotel vohuniti v prid Crne gore. Šele po 8dnevni strogi preiskavi so ga izpustili, ker se je izkazalo, da je popolnoma nedolžen. Sarajevo, 20. januarja. Z Zenici so zaprli nekega Srba, ker je na sumu, da je špijoniral za sosednjo kraljevino Srbijo. Prva podružnica »Srbskega planin« skegu društva«. Bel g rad, 20. januarja V Brusu v kruševskem okraju se je osnovala prva podružnica »Srbskega planinskega društva«, ki šteje že 50 članov. Podružnica si je izbrala za svoj delokrog okolico okrog Koprivnika, kamor je jeseni napravil izlet bolgarski kralj Ferdinand. Poštna in brzojavna šola« Bel g rad, 20. januarja. Tu so slovesno otvorili poštno in brzojavno šolo, ki je menda edina te vrste daleč naokrog. Vodja te šole je poštni višji uradnik dr. Vukičevič Italijansko vojno brodovje v Baru. Rim, 20. januarja. Po vesteh iz krogov vojne mornarice odpluje v kratkem oddelek italijanskega vojnega brodovja v Bar, da čestita v imenu italijanske vlade knezu črnogorskemu ob 501etnici njegovega vladanja. Italijanska kraljeva dvojica na Četi nju. Cetinje, 20. januarja. Knežja rodbina je dobila iz Rima obvestilo, da prideta kralj Umberto in kraljica Jelena meseca marca osebno na Cetinje, da čestitata knezu Nikoli k 501etnici vladanja« Volitve na Angleškem. London, 20. januarja. Do 2. ponoči je bilo izvoljenih 117 liberalcev, 129 konservativcev, 23 pripadnikov, delavske stranke in 44 nacionalistov. London, 20. januarja. Danes so volitve v 47 okrajih. Dosedaj so imeli liberalci v teh okrajih 27 mandatov. London, 20. januarja. Llovd Ge-orge je imel govor, v katerem je na-glašal, da bo imela liberalna stranka v zbornici približno 100 glasov večine, dovolj da bo lahko strla premoe gosposke zbornice. i veliki 45 I j pustni korzo j i 6. februarja 1910. j Izjava.) Ker so bili moji podlistki naslova »Tempi passati« obelodanjeni v razširjenem slovenskem dnevniku in ker so menda zlobne govorice na njih podlagi prodrle v lokalno javnost, se mi zdi, da bi udeleženim gg. na celjski okoliški šoli javno naročil sledeče: 1. V njihovih medsebojnih, brž-čas silno snažnih spletkah in prepirih ne maram biti vezan niti za, še manj pa proti svojemu očetu, gosp. M. Levstiku, zaradi pomanjkanja, točnih informacij in predvsem zato. ker se mi zde vse tiste historije nenavadno bedaste, malenkostne in otročje — če ne ostudne. 2. Izrabljanje omenjenih podlistkov proti gosp. M. Levstiku je vobče krivo, ker neutemeljeno; zaradi zlobnega namena in službene denuncijacije je tudi lumparija in obrekovanje. Z vpoštevanjem znanega dejstva, da je gospod Levstik oče avtorja tistih črtic, pa je takšna infam-na podlost, da jedva zasluži pljunek v obraz. *J. Vsakega int rigan ta opozarjam, da je za vzgojo ljudi brez moštva in dostojnosti izumljena brca in pasji bič. 4. Lojalno naglasam, da svoje izjave ne vzdržujem, če moje informacije niso bille pravilne, in da sem jo v tem slučaju pripravljen istota-ko javno izpremeniti. Ker pa imam podatke po indirektni poti od moža, ki sem ga vselej spoštoval kot poštenjaka, od svojega očeta namreč, dvomim že naprej, da bi bilo potreba- Kdor je prizadet, se mu z vljudnimi zatrdili najpopolnejšega zaničevanja priporočam Vladimir Levstik. pisatelj. Ljubljana, 19. pros. 1910. * Za vsebino te^a spisa, je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Svoie zdravje si ohranite! Slabosti in bolečine zginejo, oči, živci, mišice in kite se ojačijo, spanje bo zdravo, splošno se beste prav dobro počutili, ako rabite Fe!-lerjev fluid z znamko „Elzin fluid*1. Tuca« na poizkušnjo 5 K franko. Izdelovalec je samo lekarnar Feller v Stubici, Elzin trg Št 238 na Hrvaškem. Največja modrost mater so izkazuje v pravilni prehrani otrok z živilom »Kufeke«, od prvih avtoritet znanosti siiajno preizkušenim, ki se tako izvrstno obnaša kakor pri prehrani zdravih, tako zlasti pri črevesno bolnih dojenčkih in starejših otrokih, da ga povsod radi jem-Ijo in priporočajo še naprej. Umrli so v Ljubljani: Dne 19. januarja: Ivan Zaveliina, dehvec, o7 let, Radcckega cesta 11. — Fran Kokall, kajžarjev sin, 9 mesecev, Strcliška ulica 15. Žitne cene v Budimpešti. Dne 19. januarja 1910. Termin. Pšenica za april 1910 . . za 50 kg 142(5 PSenica za oktober 1910 . . za 50 kg 1193 Rž za april 1910..... za 50 kg 980 Koruza za maj 1910 . . . za 50 kg 672 Oves za april 1910 . . . . za 50 kg 774 Efektiv. 5 vin. ceneje. t DruAvo uradnikov c. kr. nittnlno m Krnn|ako naznanja, da je njega Član, gospod Simon Pogačnik dne 19. januarja 1910 preminul. Pogreb bo dne 21. januarja 1910 ob 3. popoldne na Brezovici pri Ljubljani. 257 LX f Ustna voda . „EUODIN" j ff Specijaliteta ca •»«■•■ ===== Cona S kroni, m I 4813 Glavna zalega lekarna I L n. N Trakta, i litini. ^ HHiBBBr errava eleznato Kina Vino j Hls"iJ«TU*n» rtntam ■ * Duiun 1SOS Lajal. Povzroča voljo do jedi ] okrepča iivce, poboljša * kri in jo rekonvalescentom = ~ in malokrvnlsi zelo priporočeno od sdrav niskih avtoritet __ ■ «■ *3t>r n 1 *»i& v« a« ▼•škrat odlikovano. Nad e000 sdravmskih sprteevaL J. SERRAVALLO, i^tni - TBJT-BwkoTlj». • «™e\ ^^r% ™a^ ™«v» ^aV* ™en ^eVZ VAr. »*^» # Meteorolositno porotno. Višina UMM ■ •rje« SSS*2. Sreiijl mtm tlak 7»rt»a. m M Čas •pazo- Stanje bart-ff.ctra 5^ •t* Vetrovi a •* Nebo «1 Tanja f mm 19 2 pop. 720 2 , 9. zv. 722 6 10. 7. zj. 725 2 6 2 sr svzhod oblačno 3 1 si jvzhud jasno 2 9 brezvetr dež Srednja včerajšnja temperatura 52, aorm. —2 4 . Padavina v 24 urah 0 9 min Kupi se blagajna Ponudbe na upravmstvo »Slovrn 1A2 skejja Naroda« GOSPOD »če 256 hrano opoldne in zvečer pri boljši rodbini. Naslov: postne leteče „A. B." Za februar se iščejo 2 do 3 sobe a pritndinami ali pa prazna soba, cista in svetla, bolj v sred-n mes >. P nudhe «r prosijo: CasCiC, Še- lenburgova ulica it S. 253 Jlonovanje pritlično oh Dunajski cesti s 3 sobami, kuhinjo, shrambo in priti k linami * Odda mirni strank- ta-kc] ali s 1. februarjem — Odda se tudi kot pisarna. — Stanovanj- je popolauma prenovljeno. Natančnejša pojasnila ▼ špecerijski trgovini Karla Planinska, Ljubljana, Dunajska cesta. 162 Posojilnica v Brežicah sprejme tajnika Letna plača 2000 K ter prosto Stanovanje za samca (opremljena soba?. Nastop 1. marca t. 1. Prošnje je vložiti do 26. L m. Oziralo se bo le na v posojilni 5kem poslovanju izvržbane pros«lce. 255 Ravnateljstvo. Zanesljiv in dober 254 se sprelme ▼ trajno sluibe. Na- •topi lahko takoj ali do 15. februarja. Ravnotam se Sprejme tudi učenec S slovenska narodno-ti, tudi s detele. Ivan Berglez brivec v Mariboru, Šolski ulica Stcv. 2. Uboga 31etnega sinčka sa •▼•lopa. Oirok je lep, sdrav, pri 1 udrn ia bistroumen. Več se poisve v npravnistvu »Sb>-renskega Naroda«. 252 Sprejme se gosplca is boljše bt-c na eventualno se dami mesečna soba. K e, pt-ve upravmstvo »Slovan skcfja Naroda«. 343 Za gospodinje! Edor bo£e kupiti lep« slani is svinjsko salo za raztopiti v mast, na) iivoh p< - v 'i^i' rt cn- na ^»»lo* Jl?'io Schmidlin, Zagreb, Prerado vio«/a ulica 24. 239 Šivilja »• peni« ia stršila smses se priporoča za delu pri strank h na domu. Naslov v uprav. »SI« v. Naroda«. Itare 250 usnjarija s vso uredbo, prav dobro idoćn obrt, v veejem ir^ju na Koroškem SO OOnO preda. Kapitala je treba samo K, 0iuw »■ ko g r« ostane. — Vp ašania na A. Bullra, Feldkli oken, Koroško. Trgovec v 31. letu starosti, z dobro idočo trgovino v primorskem mestu, se želi takoj poročiti z marljivo gospodično, (miada vdova ni izključena), ki bi premogla nad 8000 kron. Resne ponudbe naj se pošiljajo ^ fotografijo upr* vnilrru »Slovanskega Naroda« pod „if. ISO aV\ Jamči se li^kretnost Sli-e se takoj po prejemu z odgovorom vrneio. 205 V soboto, 22. januarja 1.1. se vrSi v gostilni „pri Sitarju" na Martinovi cesti Zastonj in poštnine prosto dobi vsak moj glavni katalog s čez 3000 slikami porabnih in darilnih predmetov vsake vrste, ki ga na zahtevo pošljem takoj 6« ta kr. tvorni dobavitelj JAN KOKSsS, Most st 4S4 (Ceiks). 34 Kupi se zaraščen smrt kov gozd kakor tudi pil parcele sa izsekanje. — Plača po dogovoru. P uud'" pod K.*' na uic »Slov. Naroda«. 921 Dobile «e bodo sveže doma izdelane klobase. lilttft afe S. zvefzr. fstap mil K obilnt udeležbi vabi Valentin Sitar 247 fsstileicar. umetni in trg. vrtnar fjnbljana, JColezijske nI. 16 se priporoča za naaadltev vrtov, parkov ?n balkonov. — Velika izbira cvetočih in listnatih rastlin, vrtnic, prezimujočiai cvetlic (perone), krasna cvetlična grmovja, konilere, cvetlice za okna in balkone. Izvršuje šopke, vence in bukete za razne prilike. Delo umetniško okusno In po solidnih čanak. 1542 naročila na deielo nltro in vestno. "r rrr, nrn Znpnlka Seb. Knelppa •dino pristna koprivno vodo za lose. Najboljše, tisočkrat preizkušeno t ilerno sredstvo proti Upadanju las, prhljaju itd. V Steklenicah po 1 K 20 in. in 2 K Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumenjah. 4.510 POKORNEGA t Najboljši želodčni liker sveta. Od zdravniških avtoritet priporočen kot ugoden, tečen in Želodec jačujoč čisti biljni destilat. Ekairtin se na ne krije neti. OdUkoTu . M ilaaad, tormtmt trn «m.l«l l««p—« Dob va se povsoi. Opomba 11 Izvrsten jjlas našega elizira Pelinkovca je dal povoda da naša konkurenca prodaja pod istim in slišnim imenom stah*e - oesto sdrav|n ikodlfive — pijače. Rad. tet'a pazite na naAo z xa- konoaa zavaravana vini oto m rahie air iziecoo Pelinkovac Men. Vse ostale na| ae kot Ed ni proizvajalec: Krali. povL iisa trarilui likera preje 153 FRANJO POKORNV, Ustafiajvljutis Ista IMS. klavir ae radi poman (kan ta prostora takoj Kje, pove upravnifitvo »Slovenskega Nan-daa. 229 Fino domače ■m kislo zelje proda]« in razpošilja v sodčkih od 50 kg naprej tvrdHfl i. Kušati v Eranfn (Gorenjsko). Pozor! Ker s 1. februarjem popolnoma opustim svojo glavno trgovino v Izbijam, Mestni \rg ste v. 19 ter jo preselim v Gorico, šolska ulica st. 6, nraSaiD vso trgovsko opravo po jako ugodni ceni. Reflektante prosim, naj ne zamude te redke, prilike. Cenjenim odjemalcem pa vljudno sporočam, da prodajam do 1. februarja blago pod naknpno ceno ter opozarjam, da bom imel od 1. februarja naprej svo|o trgovino v Ljubljani le „pri Planinki" na Jurčičevem trgu, katero bom znatno povečal. 161 Engelbert Skušek, Ljubljana. Startaafi m trgovci z oblekami doke obleka iz starega komisnegt blaga in volnenega lodns, nadalje temnosive hlače tramvajskih uslužbencev in predelane vojaSke zimske in poletne koce, kakor tudi stare vojaške čevlje in škornje po najnižji ceni pri In Fresabnrger In sin Dunal XX I. P se takoj sprejme pri Fr. P. Zajca, optiku in urarju v Ljubljani. 22> Hiša z gostilno m sedmimi sobami za tujce, na sproti i><> odvora v Št. Petru na Krasu, SO proda ia proste roke pod zelo ugodnimi pogoji. V hiši je zelo ugoden prostor za novo anal o kavarn o, ki bi se tu zelo dobro obnesla. V«e podrobnosti izvedo v „Narodni gostilni" v Št. Petru na Krasa. 190 Ceno posteljno perje zajamčeno novo ia brez p raba, kilo sivega perja, puljenega K i 4o in boljšega K 2 40; kilo pol bt le-a perja, p« i je nega K 4* , kilo boljšega be ej a perja puljenega K 6'—9 prima belega p* rja, kakor puh K 8—, kile elepnn a nape I puha belega K 10 — ; kilo napo! maha, sivega K 3 2 , kilo puha sivega K 6 — in K I — kilo puha sivega K 10 —, kiio prsnega puha K lar—. ar Narejene posteljen Iz g ost oni tega rdečega, višnjevega, rumenega ali belega mleta (nankinga), pernica, velikost i70xllb cm a t zglavncaTa, te dve 80x58 cm zadosti napolnjeno, z novim, sivim, oč ^čenirr, košatim in stanovitn m perjem K 16—, napol maha K 20 —, maha K 24—, pern ca sama K 9—, )2—, 14 16 — zglavnica K S —, 3 50, 4 — razpošilja po povzetju, zavomina posebej, tvornica za posteljno perje 1594 ^a.nto .i MTeedlnaik Graz, Marlanilfstraaso 11 E. ve priporoča 249 Anton Globočnlg Stražtšče pri Kranju. Za dobro in pristno blago se jamči. C. kr avstrijske ify državne železnice. Izvleček iz voznega reda Odbod is LJabiiaao (j ni, tsL) f*OS zjutraj. Osebni vlak v ameri: Triic, Jesenice, Trbii, Beljak, jui žel., Gorico, dri. tel.. Trat, e. kr. dri. že!.. Beljak (čes Podroičico), Celovec fSS z(utra). Osebni vlak v aaieri: Grosuplje, Rndolfovo, Straio-Toplice, KočeTJe. S*SO a^poiin*. Osebni vlak ▼ smeri: |ese-mm, Beljak, (čet Podroič:co). Celovec, Prago, Ortsosne, Berlin i