Nagrade Ljubljane najzaslužnejšim
Na slovesnosti ob prazniku mesta Ljubljane so v Slovenski filharmoniji podelili najbolj zaslužnim posa-meznlkom In organlzacijam zlate plakete llegalca in nagrade mesta Ljubljane.
Med dobitniki teh visokih priznanjso bili tudidelavct in občani Centra.
Zlato plaketo llegalca so podelili družini Franje Bernotin organizacijam Zveze rezervnih vojaških stare-šin v Ljubljani, ter Francu Stadlerju - Pepetu. Družino Franje Bernot so predlagali Krajevna kon-ferenca SZDL Gradlšče, OKSZDL Ljubljana Centerter medvojni aktiv OF Ljubljane.
Franja Bernot je lani dopol-nila 90 let trdega delovnega in požrtvovalnega življenja. Vdova s petimi doraščajočimi otroki je sama poskrbela za njihovo šolanje in vzgojo. Ko so otroci, zlasti hčerka Vida z možem Tonetom Tomšičem, začeli z revolucionarnim delo-vanjem, jim je bila zvesta opo-ra in jim je dolga leta požr-tvovalno pomagala. Ze več let pred vojno so se v njenem domu pogosto zbirali vodilni predvojni komunisti, spreje-mala in posredovala je številna zaupna sporočila, povezovala se je s svojci zaprtih revolucio-narjev, pošiljala v zapore pomoč, pisala protestna pisma. Med NOB je tudi skrbela za vnuka in se skrivala z njim pred preganjalci v raznih krajih. Kljub hudim udarcem je ostala vedra in do poznih let zavzeto povezana z družbenopolitičnim dogaja-njem svoje sredine.
V NOB je delovala vsa njena družina, posebno še:
hčerka Vida Tomšič, naro-dni heroj, članica KP od leta 1934, ki je med najpomemb-nejšimi osebnostmi naše revo-lucije;
zet Tone Tomšič, narodni heroj, leta 1942 ustreljen vGra-mozni jami v Ljubljani kot or-ganizacijski sekretar CK KP Slovenije;
Živko Bernot, nosilec »Pa-rtizanske spomenice 1941«, ki je kot pomemben družbeno-politični in strokovni delavec na področju kmetijstva in za-družništva umrl leta 1977 in
najmlajši sin Branko, ki je kot komunist, partizan in mla-dinski organizator komaj dvaj-setleten padel na pragu svobo-de v vzhodni Sloveniji.
Organizacijezveze rezervnih vojaških starešin v Ljubljani
Predlagatelj: Predsedstvo Mestne konference SZDL Ljubljane
Organizacije ZRVS v Ljub-ljani so v minulih letih kot ne-pogrešljiv dejavnik opravile obsežno delo pri podružb-ljanju ljudske obrambe in uve-ljavljanju  družbene samoza-
ščite: z usmerjanjem svojih-članov v konkretno delo, v kra-jevnih skupnostih, organizaci-jah združenega dela, šolah, sa-moupravnih interesnih skup-nostih itn. Z vsakoletnimi preizkusi znanja so organizaci-je ZRVS stopnjevale usposob-ljenost svojih članov za voja-ško strokovne naloge in druž-benopolitično delo. Spredava-nji redno usposabljajo tudi člane odborov za LO in DSZ, v orientacijsko taktične vaje in strelska tekmovanja pa vklju-čujejo tudi mladino.
V šolah so organizacije in člani ZRVS prevzeli pobude za organizacijo obrambnih dni in pohodov, hkrati z vključeva-njem raznovrstnih oblik obu-janja tradicij NOB; pri tem se tesno povezujejo z osnovnimi organizacijami ZSMS, pionir-skimi odredi in organizacijami ZZB NOV v krajevnih skup-nostih. VLjubljani npr. deluje preko 70 pohodnih enot.
Franc Stadler-Pepe
Predlagal ga je Odbor domicil-ne enote VOS OF za Ljubljano
Je član ZKodleta 1941, naro-dni heroj, nosilec »Partizanske spomenice 1941« in mnogih drugih visokih odlikovanj.
Pred vojno je bil aktiven član naprednih kulturnih in športnih organizacij. Leta 1941 se je vključil že v prve borbene grupe v Šiški, po ustanovitvi
Varnostnoobveščevalne službe pa je deloval v tej bor-beni organizaciji OF. Sodelo-val je skoraj pri vseh njenih pomembnih akcijah v Ljub-ljani kot neposreden udeleže-nec ali organizator. Hkrati je bil pred odhodom v partizane 1943 tudi komandant Narodne zaščite v Ljubljani, tam pa je opravljal pomembne naloge pri organiziranju Vojske državne varnosti Slovenije in OZNE.
Po osvoboditvi je ostal na pomembnih položajih v OZNI in Sekretariatu notranjih zadev SR Slovenije. Hrati je bil zelo aktiven družbenopolitič-ni delavec v borčevskih or-ganizacijah. Še posebej po-membno pa je njegovo dol-goletno delo v odboru Pohoda
po poteh partizanske Ljub-ljane, kjer je tudi predsednik. Kot zaslužni borec je bil pred kratkim izvoljen za predsedni-ka odbora domicilne enote VOS OF za Ljubljano.
Nagrade mesta Ljubljane pa so dobili:
Slavko Korbar: sekretar ko-miteja OK ZKS občine Center, za prizadevanje in ohranjeva-nje tradicij NOV, za samo-upravno preobrazbo Ljub-ljane, za krepitev bratstva in enotnosti in akcijsko učin-kovitost ZK, kar vse je pri-spevalo svoj delež k osvešča-nju delovnih ljudi in občanov, s tem pa tudihkrepitviljudske obrambe in družbene samoza-ščite. Kot člana sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito pri Skupščini mesta Ljubljane, deluje neprekinjeno že 13 let na področju urejanja zadev ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Osem let že opravlja dolžnost predsednika Repu-bliškega odbora ZRVS, že tretje leto pa opravlja tudi dolžnost sekretarja vojnega komiteja ZKS ljubljanske po-krajine. Več kot štiri leta je član Republiškega sveta zaljudsko obrambo, dve leti pa je bil član Konference ZKJ za ljub-Ijansko armadno področje. To-variš Korbar je zlasti mnogo prispeval k opredelitvi aktual-nih idejnopolitičnih nalog ZK pri njenem angažiranju v zvezi s krepitvijo ter podružb-ljanjem ljudske obrambe in družbene samozaščite, pa tudi pri normativnem urejanju obrambnih zadev. Franc Plevnik:je kot dol-goletni učitelj f izike najprej na gimnaziji in nato na pedagoški akademiji Ljubljana, kotpeda-goški svetovalec veliko pri-speval k razvoju ter posodab-ljanju vsebine in metod pouka fizike v osnovni šoli in usmer-jenem izobraževanju. Mnogo je prispeval kusposabljanju in strokovnemu izpopolnjevanju učiteljev tega predmeta.
Aktivno sodeluje v samo-upravnih organih, strokovnih in družbenopolitičnih organi-zacijah na pedagoški akademi-ji in izven nje. Je predsednik gradbenega odbpra za izgrad-njo novega Pedagoškega centra v Ljubljani.
Celotna pedagoška, strokov-na in širša družbena dejavnost označujetovarišaPlevnikakot sodobnega in nadvse priza-devnega učitelja, ki s svojim delom veliko prispeva k na-predku vzgojnoizobraževal-nega dela v Ljubljani in širšem slovenskem prostoru. Beno  Zupančič:  kniiževnik,
publicist in politik je v svojem literarnem ustvarjanju po-svetil posebno mesto Ljub-ljani, zlasti obdobju odpora prebivalcev našega mesta faši-stičnim zavojevalcem.
Njegovi romani »Sedmina« 1957, »Grmada« 1974inzadnji »Noč in dan« 1977 predstavlja-jo vidne umetniške dosežke v našem literarnem ustvarjanju.
Beno Zupančič pa se je uve-ljavil tudi s svojo bogato pu-blicistično dejavnostjo kot eden od pomembnih vodilnih mislecev pri teoretičnem ute-
meljevanju socialističnega sa-moupravnega          koncepta
kulture.
Njegov publicistični opus s tega področja predstavljajo zlasti knjige, izdane po letu 1970 - Politični zapiski (1975), Za kulturno življenje (1975), Delavci in kultura (1975), Po meri našega človeka (1977).
Poudariti pa je treba tudi vsestransko družbenopolitič-no angažiranje Bena Zupan-čiča tako v Ljubljani kot v Slo-veniji, za uveljavljanje samo-upravnega položaja in vloge kulture v socialistični družbi.