ion lila rte vsako le to), da bodo zgractlk moJeren 
naftovod, ki bo povewval Trat z Dwrnjem. Grad-
njo samo bodo pre, 2leJe avstrijske družbe. ki bodo 
sodelo rnle z 51 odst.. italija:aske pa z 49 odst. 
\' loženega kapitala. \"e rjetno se bo ,. Alpah raz-
l'epil i.n bo ,en ki:ak rndil v l\fonchoo, dl'lu_gi pa na 
Dunaj. V Schwechat11 p~i Dunaju ie delujejo 
čistilnice. poleg tiega pa gradijo še d ve novi , 
samem g lavnem mestu Avstrije, en o v Grazu, ,· 
Trstu pa sta že eh e (,,Total'- .in ESSO Standard 
Italiana. Ta more predelati ,·sako leto pt·eko 300 
t isoč ton nafte). 
Tudi " Atlantski EHopi j e nekaj mnih \nafto-
' odov. Poznan j e tisti, ki vodi iz \Vilhelmshavna 
do Kolna v do lž..ini 385 km. Dmgi vodi iz Rotte r -
dama do mesta W'iesel blizu Kol.na v Porurju, ki 
je dolg 290 km. Tega nameraYajo podaljšati do 
Frankfurta. Oba ce,·o,·oda pa sta prav posebno 
\'azna, ker bosta razbremenil.!l tankersko plovb" 
po Re.1ru. V Porurju in Po1,cnju imajo Nemci to-
liko rafinerij, da 1.wedelajo nekaj manj kot 20 
milijono,· ton ~1afte vsako leto. Ce bo veliko go-
rim pr,et,eklo po te h ceveh, bo končna cena ben-
<'ina i.:r1 deri\'atov nafte občut,no nižja in p lu lo bo 
;, e liko ma nj rečnih tankerje,·. To pa bo nadalje 
razbremenilo i,e tako pre,·eč prometno reko Ren. 
Pr,ed\'se.m je važen vod Ro tterdam- Wesel. 
V načrtu je naftovod, ki bo potekal po dolini 
Sei1w od Le lftnra do Pariza. Seveda se ta razli-
Mirko Pak 
kuje ·od J;ug!h po svoJi funkciji, zato ioor kdo 
po njem tekli končni 111aftni proizvodi (de rivati), 
Velika Britanija želi pl'ernžati nafto direktno 
iz Kanade in to po naftovodu, ki bi ga speljali iz 
sev;er.nega dela držaYe. Tukaj so kanadski geologi 
odkrili bogata ležišča nafte, za katero trdijo, da 
je najboljša na svetu. Težavo vidijo v tem, da 
leži remeljsko o lje 3600 m globoko (otok Bat-
h ut-st). Cevi l,i položili pod zalede nelim morjem 
od se,·el'a Kanade do \ ~elike Brit:ariije. Verjetno 
še !llekaj let ali pa še d lj e tega objekta ne b(}do 
pričeli graditi. 
IV. 
To je le krajši pr,egle<l najno,'e jših ~rnftovodov, 
ki jih gradijo v So,jetski zvezi (e vropski del) iJ1 
, osta li Evropi. Vključil i smo tudi tiste, ki so v 
načrtih oziroma pred r ealizacijo. Se enkrat pa 
poudarjam, da popolnoma točne slike 01e moremo 
podati, ker j e vieliko naftovodo,· še v uradnji in 
ker se tudi podatki o teh delih med seboj precej 
razlikujejo. Zato sem pri zbinmju gradiva veliko-
krat naletel na razliane podatke o dolžini, pre-
meru, pt'.av posebno pa o tistih mestih, kjer se 
naftovodi cepijo rna posameme krake. ramenoma 
ni govora o številnih sovjetskih naftovodih v Si-
biriji in Evropski Rusiji, saj so bili opisani že na 
raznih drugih mestih. 
Nekaj populacijskih problemov Kidričevega 
2 "-J. oc2'fo 
Osem kilometrov -,,r0l~eM10 od Ptuja Idi ua 
Dravskem polju Kidričevo. Tovarna in naselje sta 
zrastla v skoraj 111enaselje nem podrorju, ,1eodvisno 
od okolice, iz avtogenih potreb. 
Med drugo svetovno vojno so N1!mci 111amern-
v.ali zgraditi ina tem mestu tovarno gli11ice, 111a sre -
diščni točki za dovoz boksita iz M.adžarske, Bosan-
ske Krup.e. Dmiša .in Labina, ,. bližini dektrionc 
energije, oL dornljni ko lit'i.ni talne vode ju ob 
prisilni delovllli sili. Po vojni pa so se pogoji za 
tovarno spre menili, saj 111a boksit iz Madžarske 111i 
bilo mogoče računati. Kljub IJemu pa so se dela 
na izgradnji tovarne glinice in na J1ovo proj~kti -
ranega obrata za proizrndnjo aluminija nadalj e-
vala že spomladi leta. 1947 te r bila končana leta 
1954. Novembra t.ega J.eta je tovarna začela po-
skn.isno obratovati do marca leta 195.5, od tedaj 
pa tovarna redno obratuje. Leta 1957 so pričel i 
graditi še obrat za izdela\'o anodne mase in ga že 
naslednje leto predali ,· pogon. 
Vzporedno z gradnjo tovame pa je potekala 
tudi gl,";aclnja stanovanjskega ~mselja, v takrat še 
fiziognOlllsko popolnoma agramem prede lu Dra,·-
skega polja. Večja 11.1aselja so bila oddaljena pol 
ure in še več: Njiverce in Kungota 30 minut, 
Cirkov.oe reno uro peš itd. 
Na meslJu današnjega naselja je bil že prej 
grad Stemtal, čigar last j e bila precej velika po-
sest na Dravskem polju, danes pa je v njem 
uprava ekonomske enote Agrokombinata iz Ptuja. 
Gradnja proge Pragersko- Budimpešta na razvuj 
naselja ni vplivala, saj je bila takrat najbližja 
žele~niška postaja šele Cirkovce. Močnejšo toda 
ne trajno spremembo je prinesla kraju prva sve-
tovna vojna. Tukaj so zgradili veliko taborišče 
za vojne 'Ujetnike, kasneje pa okrevališče za k ožne 
bolrnike. Seveda so zgradili zraven tudi raiine pro-
vizorije, naselje pa je tudi dobilo' železniško po-
stajo. Po prvi svetovni "ojni je vojašloo tapo rišoe 
popolnoma propadlo. 
Prav izrazito pa so preoblikovali oremlje se-
danjega Kidriče,ega okupatorji v drugi svetovni 
vojni. bdločili so se, da postavijo južmo od že-
leznice kombinat aluminije ve :industrije velikega 
formata, ki bi verjetno Y njihovih megalomanskih 
težmjah zasedel vse ozemlje, od sedanjega Kidri-
čevega , p1'Cko CirkoYc tja do Pragerskega. Vzpo-
redno z gradnjo tovarnv~ so imislili tudi ~1a ,gradnjo 
naselja m ed današnjinia 7.elezniškima postajama 
Kidričevo in Hajdina. 
Po osvoboditvi srno pričeli z izgr.aclnjo naselja 
istočasno z izgradnjo tovarrne. V 111ačrtu. je bila ,-
51 „ 
l I • L Lj l , 1 1 • 1 ~ l 
12gra'ctn3a manJšega naselja, kjer b1 bila s~ova-
nja le za delavce. Kasneje bi se stanovalnja gradila 
v Pt1uju, saj bi se z dvigom življenjskega stan-
darda zaposlenih časoma razdalja med Ptujem 
in Kidričevim močno zmanjšala. Gradi:ija nase.lja 
je bila zaklju~a leta 1954, s kasnejšo dozidam 
peka1111e, trgovine, ambulante, tr~nice, menze, leta 
1958 pa šole ter nekaj garaž. Tega leta je obse-
galo naselje 13 stanovanjskih blokov, tri blok,e 
za samce in 20 četvorčkov (blokov s •štirimi. 
stanovanji). 
Tako je nastalo leta 1961 v a1eposred1ri bližini 
Yelikega industi·ijsk,ega podjetja Ludi naselje s 
1985 prebivalci. Da je to število prebi,·alst,·a 
priklicala samo Tovarna glinice in aluminija, 
vidimo že po oožnem pregledu rasti prebivalstva 
po posameznih obdobjih. Od leta 1900 pa do 
1961 znaša indeks rasti prebivalstva 11.033. Po 
posam.emi.h obdobjih pa je bila rast prebivalstva 
naslednja: Od leta 1868 do 1910 je znašal indeks 
rasti le 122, od 1910 do 1931 pa 322, od leta 
1931 do 1948 pa že 1528, kar je že posledica 
nadaljevanja Pradnje tovame. Od 1948 do 19.53 
je znašal indeks rasti pnebivalstrn 8039 in do leta 
1961 pa kar 11.033. Tolikšno povečanj e šte\ila 
prebivalstni je zahtevalo razen pospešene gra<l.nje 
stanovanj tudi gradnjo uslužnostnih obratov, kul-
turnih ustaa1ov, povecauje števila avtobuS11rih z,·ez 
z okolico ter dobro r.azvito preskrboYaln-0 mrežo, 
ki bo krila Yech.10 vo,ečj,e zahteve prebivalstva. 
Od leta 1947 do 1954, to je do pričetka po-
slrusnega obratovanja_ tovame, so bili v Kidriče­
vem prebivajoči :nktiv1ni priebivalci zaposleni pre-
težno v graclbenisb u. Bili so to nekva)jficirani 
delavci, priseljeni z Dra,·skega polja, IIaloz, 
Ptuja, Slovenskih goric in iz Maribora. Poklicna 
struktura prebirnloev Kidriče,·ega leta 1933 nam 
izkazuje od 531 aktiv111ih ali 42,20/o od vseh pre-
bivaloev kar 329 ali 61 ,90/o zaposlenih Y gradbe-
ništvu in le 108 ali 20,30/o zaposlenih v industriji. 
Z dograditvijo t<>varn,e se je delež v gradbeništvu 
. zaposlenih zrrumjšal leta 1961 111a GB ali8,20/o , de-
lež v ina1UStriji zaposlenih pa poraste) 111a 476 ali 
57,7 O/o od vseh 825 aktivruh prebivalO'!v Kidri-
čevega. Tako so se ,. gradbeništvu zaposleni de-
lavci prekvalificirali v industrijske delavce, se-
veda zopet kot .nekvalificirani. Ti so si šele v 
naslednjih letih pridobili kvalifikacijo, tako <la 
se je delež kvalificiranih in visokokvalificiranili 
delavce~ moQno pmiečal. Potrebno pa je seveda še 
vedno precej niže kvalificirane delovne sile za 
transport in pomožna dela. Tovama ima še vedno 
svoj gradbeni oddelek za manjša popra..,iln in za 
dozidave. 
Od vseh 531 ~1kli,~nih prebivaloev Kidričevega 
leta 1953 in 825 leta 1961 , pa je bilo zaposlenih 
v Tovarni glinice in a.furninija leta 1962 samo 441 
ali 25,4 0/o od vseh zapoi,le1rih v tiem :industrijskem 
gigantu. Kar 1291 pa· jih je prihajalo na delo iz 
okolice. Tolikšno štedlo zaposlenih, navezanih na 
dnevno vofujo z vlakom, avtobusom ali kolesom, 
fa je glami problem podjetja, obenem pa močan 
cinitelj ~ s_preminiaJnju fiziognomije ter ekonom-
S2 
sire k popU~cijske s~uičture W ~efa ~gom1eg~ 
Driavskega polja, P~jskega polja, pa tudi ob-
robja Slovenskih ,goric in Haloz. V kolikšni meri 
so te spl'emembe v okoliških naseljih posledica 
industrije ,. Kidrioeviem, je odvi$,llo od števila 
zaposlenih v Kidriče'Vlem iz posameznih ~1aselij in 
pa predvsem od oddaljenosti teh od drugih indu-
strijskih središč. Saj je področje ~fari.bora :in še 
posebej oelotno Dravsko polje, kjer so na majhni 
razdalji razporejeni industrijsk'i obrati 111ajrazlič­
nejšega lipa. področje intenzivue migracije de-
lovne sile iz področij poedinih centrov v me11ta, 
kot tudi zamenjm-ie delovne sile med področji 
posameznih centrov. Te migracije so živ.alme zla-
sti med Mariborom, Ptujem in Kidričevim, v 
manjši m eri pa me<i Slov,ensko Bistrico, Račami 
in Hočami, kar je odvis,no od bližine železnice, 
ceslle Marihor- Celje, Maribor- Ptuj, od organi-
zacijske sposobnosti posameznih podjetij pi od 
strukture clelovillih mest. 
Po podatkih Zarnda za statistiko SRS. je bil 
leta 1951 '" Tornmi glinioe in allDiliinija Kidričevo 
601 zaposlenec, od teh se je vozilo irn delo iz 
okolice le 195 ali 32,40/o. Pretežno je Lila to 
rezervna delovna sila z Dravskega polja in le 9 
jih je prihajalo na delo od driugod. Prihajali so ,, 
glarne1n iz Kidriče,·emu 1118jbližjjh 111aselij: Apač, 
Lovrenca, Slonmje vasi in Hajdine. Da je bil 
procent tieh iZ\·en Kidrioevega stanujočih tako 
majhen, je ,'!CČ nrokov. Nedvomno je glavni ta, 
da je bilo štedlo v tovarni zaposlenih leta 195 l 
še majh_no, saj je bila le ta šele v izgradnji .. 
Zaposleni - piietefuo g1·adbeni delavci. so ob 
vzporedni gradnji sta11ornrnjskega naselja dobili 
st,anova111ja v njem, večje število deloViJle sile pa 
tovarni ni bilo potrebno. Dalje so se prebirnlci 
okQliških naselij še intenzh110 ukvarjali s kme-
lijst,·orn. Razslojernnje na vasi je bilo šele v po-
, ·ojih, zlasti še v Mh naseljih, ki 80 bila takrat 
časovno od Maribora še močno oddaljena. Zato 
je prav v tistih letih povprečno najmanj prise-
ljenih z Dravskega polja. In konano je bilo " 
bliinjem Ptuju še dovolj prostih delornih mest 
za nekrnlificirane dielavce. 
Mouno se je :r:a21merje med zaposlenimi, ki 1t0 
prebivali v samem Kidrioevem :i;n izven njega 
spremenilo leta 1960. S pričetkom obratovanja 
Tovarne glinice in aluminija se je Število zaposle-
nih močno povečalo i,n doseglo 1960. leta 1672. 
Izgradnja stanovanjskega naselja pa se od leta 
1954 ~1aprej mi 111adaljevala v samem K.idrioe,·em, 
fn!Č pa je tovarna gradila stanovanja v Ptruju. 
fako se je močno poviečala migracija deloV1I1e sile, 
vedno "\'lCČ je imela tovarna v Kidričevem vpliva 
na spr,emembo široke agrarne pokrajine. Večiina 
zaposlenih, 1232 ali 73,1.o/o, se vozi na oielo. 
ajv,eč jih prihaja ina delo z Dravskega polja 
479 ali 38,80;0 vseh migra111tov, iz Ptuja 209 ali 
16,90/o, iz Slovenskih goric 180 ali 14,60/01, s Ptuj-
skega polja 165 ali 13,40/o , iz Haloz 139 ali 11,4.0/o 
ter od drugod 60 ali 4,90/o. Zaradi tolikšne dnev-
ne konoentr.acije delovne sile je prevul ta mladi, 
hitro rastoči industrijski center :funkcij~ prieskr-
/ 
1 , 
1 
I 
., 
· · · · · · · · · 0- l m.igrt:\.~ lo. 
--- - - 2- '=-
___ 6 -il 
--- n-20 
-20-Jo 
O 1i..... "~ 
D1wv11a milraci,ia Mlovnc sile ,, Tovorno gliniee in aluminija ,, Kidril•evem leto 1960 
bovalca, kultur.no funkcijo od manjših pokraj1111-
skih središč in le p:neorientacija graditve stanoval(lj 
TGA v Pruju je pI1eprečila, da ni postalo Kidri-
čevo rudi upramo središče in šolski oonter južne-
ga dela Zgornjega Dravskega polja. 
Kiakor 1118m J:_>Okažejo podatki o <lneV!DJCm do-
toku delovne sile v Kidričevo, prihaja na delo 
največ ljudi iz bližnjih rnase1ij , okolioe Ptuja in 
iz Ptuja samega. Dela\'ci, ki prihajajo z Drav-
skega polja, so naviezani p:retemo pa dovoz s 
kolesi ra:nen iz krajev ob naslednjih avtobusnih 
progah, ki jih vzdržuje tovama: Kidričevo-Le­
skovec, K.idričern - Nova Cerkev, Kidričevo -
Stojnci ter KidriČ-e\ O - Ptruj. Največ delovne sfle 
dajejo Kidričevemu po podatkih iz leta 1960: 
Ptuj J24, Apače 84, Gerečja vas 20, Hajdina 58, 
Zupečja vas 20. Pre polje 13, Bukovci 17, Dra-
~ci 13, Hajdoše 14, Kicar 17, Krčevina pri 
Ptuju l 7, Kungota 16. Pobrežje 25, Lmicova va!I 
18, Njiverce 25, Podlo~~ l 7, Slovenja vas 17 in 
Skorba 18. 
Po podatkih za stanje dne 3 l. XIT. 1962 pa 
je ;tevilo migrantov 1z teh naselij 111asled:nje: Ptuj 
148, Apače 93, Gerečja m s 28, Hajdina 64, 2'll -
pečja vas 24, Prepolje J 6, Bukovci 13, Draženci 
22, Hajdoše 15, Kicar 17, Krčevina 12. Kungota 
J8, Pobrežje 25, Lam.lOYa m s 19, jiveroe 30, 
Podlore 23, SloYe.nja vas 19, Skorba 18. Oe pa 
primerjamo število migrantov v IJ11lštetih naseljih, 
od koder jih je 111aj,'.JeČ, vidimo porast od 531 leta 
1960 n.a 60.5 leta 1962 ali kar za 6,2o;o. Abso1utno 
število migrantov pa ·se je v teh dveh letih pove-
čalo" samo za osem. Tor.ej se je prav močno po-
večalo število mi_grantov iz Wl9elij, ki so bila že 
. - . 
58 
do takrat najmočnejši dobavitelj deloV1J1e sile Ki-
driče,·emu. To so kmiečkia llt8.selj,a, v katerih so sc.> 
pod vplivom industrije Maribora, Ptuja in Kidri-
čevega ~e zgodaj pojavili znaki spr,emembe po-
klic.ne strukture, razkroja posesti in preorientacije 
kočarjev in malih kmetov v industrijo. In pra,· 
pod vplivom teh zgodnjih makov prooesov dea-
grarizacije se je število delavoev močno okrepilo 
prav ,. omenjenih naseljih. V fiziognomiji pokra-
ji+ne se to kare v adaptaciji kmečkih hiš in v 
gradnji no,·ih, 111e morda :med samimi kmečkimi, 
ampak na posameznih kompleksih, oddaljenih ,od 
naselja ali na robu 111aselja. Praviloma stoje te 
hiše 11U1 najslabši kmečki zemlji ali ~ta bivši 
skrupni gmajni Med llemi pa so še ostala naselja_, 
katerih ni zajel prooes deagrariz.acije, popolnoma 
agrarna. 
Kot sem k omenil, se že v Kidričevemu naj -
bližjih Janečkih ~1aseljih mešajo Y dinevru migraciji 
delov111e sile vplivi Maribora in Ptuja. Prav moono 
pa se mešajo v bolj oddaljie:nih, ki ležijo ob cesti 
ali želemici. naren v d111ev1nem dotokru <lelovne sile. 
v 111aveclieit1a oontra pa poveča '1jihov vpliv tudi 
obiskovanje šol. V Kidrioevem je Je pet razredov 
osnovne šole, ki jo obiskrujejo učenci iz Kidriče­
vega, jiv,erc, Krungote, Apač in Gerečje vasi. Po 
dokončanem petem razrerlu pa odhajajo v šole v 
Ptuj in'-' Maribor. Kako daleč segajo ,-plivi Kidri-
čevega, ~i.dimo iz pregleda krajev, od koder se 
vozijo ina delo z vlakom. Proti vzhodu je skrajna 
rn.eja dnevnega dotoka deloV1J1e sile Calrovec, od 
koder pa ae v,ozi samo eden. Prav veliko jib vstopi 
na relemis1ci postaji Ormož - 14, od teh pr,ebi-
vata samo dva. v Ormožu, dalje na postaji Oslu-_ 
, . 1:; • • 1 · 1 
ševCI - 45, kje~ vstopi50 izključno tlsti. ki sta-
nujejo na Ptujskem polju. a železniški postaji 
Moškanjci jih Ystopi 39•in konano v Ptuju 88 ter 
še 62, ki se vozijo z .avtobusom. Dokaj ,·dikenrn 
številu migrantov s Ptujskega polja v Kidričevo 
je vzrok v t,em, k~r je to področje ,ostalo najdalj 
časa popolnoma ·agramo in se je javila v večjem 
obsegu potl"eba po :t.aposlit,·i v neagrarnih dejav-
nostih šele takrat, ko so bila delo,·na mesta , 
Ptuju že močno zasedena, zlasti z delovno silo jz 
SloYenskih goric. Zato je na Ptrujsk,em polju še 
sedaj precej sprnščeue delomc sile na rnljo kme-
tijskim or ganizacijam. 
Kako zgodaj j n kako moC:110 e j e širil ']Jli,· 
mariborske industrije v naseljih ob folezniški 
progi proti Ljubljani pa kaže izredno 1m1jhno šte-
vilo dne,·nih migrru1to,· Y K:idričen• iz te smeri. 
Saj jih vstopi na železnii!ki postaji Pragersko le 
sedem, ua postaji Cfrkovci pa še„t. Podatki o 
dnevnem dotoku deloVi11e sile leta 1960 kažejo 
močan dotok iz naselij z .J in JV dela Zgornjega 
Dravskega polja. Tolikšnemu št-e,·ilu migranto,· 
je prirejen v-ozni red 111a železnici. kar pa nikakor 
ne more nadomestiti velike časo,'l1e izgube zlasti 
niže kvalificiranim delavcem, ki so. razen onih iz 
Ptuja, tudi lastniki. mllllljšega kosa zemljišča. , . 
tovarni so sklenili., da iz oddaljenih kraj,ev 111e IHl-
do sprejemali ljudi v službo, k:er je vožnja pre-
naporna. Vendar gracl,nja stanovanj ni tako hitra. 
da bi mogli ta sklep tudi dejansko izvajati. Ca-
sovna razdalja med krajem birnnja in Kidrioev:im 
se zmanjša samo za tiste, ki dobijo sta:novrunja Y 
P1JUju, in za tiste, ki so zamenjali kolo za mo-
tomo prevomo sredstvo. 
Analiza porekla p1iebivalstYa Kidričevega nam 
pokaže resno povezavo z onevillO migracijo de-
lovne sile, z rastjo samega n.aselja in z de'lgrari-
zacijo okolnih agrarnih 111aselij. 
Kidričevo je leta 1931 štelo 71, leta 1948 275, 
leta 1953 1447 in leta 1961 _pa 1985 prebivalce\'. 
Največ dalflašnjega prebivalstva Kidričevega se 
je priselilo z Dravskega polja 249 ali 2O,50/o, iz 
Ptuja 170 ali 140/o, iz Haloz 170 ali H Ojo . iz 
Slovenskih goric 110 ali 9 0/o, iz Maribora 107 ali 
9,0/o. l\1;anj kot 90/o in več kot 5 ~:o od celotin,ega 
števila prebivalstva se je priselilo iz Lj:ubljanske 
kotline, še manj pa jz Pomurja 3,50/o. S Ptujslrega 
polja in Orhio'ke ravnine jih je prišlo -10/o, iz 
Celjske kotline 2,50/o, iz Koroške, celjskega okra-
ja brez Celjske kotline in iz DoleJnjske po 20/o , 
iz Varažd:inske podravme i:n Medžimurja 1,50/o, iz 
ostalih krajev mariborskega okraja 1,40/o, iz Pri-
morske in inozemstva po 1 O/o ter iz ostalih kraje,· 
• Jugoslavije skup;no 7o;o . 
Celotno šrevilo alohtonega prebivalstva v Ki-
dričevem je znašalo 1960. leta 1216. Leta 1946 
se je priselilo 32 ljudi, naslednje lelo pa 65. 
Torej je porast Šte~ prebivalstva v _pr~h letih 
gradnje tovame v Kidrioevem dokaj majhen, saj 
se je vse do leta 1949 priselilo 226 ali 18,60;0 
priselje,neg,a prebivalstva. V tem ob'dobju pa je 
prišlo največ priseljencev z Dr~vskega polja 
M 
., 
25}o;o vseh. Daije iz Haloz 14,60/o, iz Ptuja 8,~o'.,. 
iz SloYenskih goric 8,5o;o, iz Maribora 7,50/o . 
r zredno močan pa je glede na s.kupno število pri-
seljenih iz posameznih enot delež pri~ ljenih iz 
11.riugih republik 6.3 0/o rer iz kraje,· Celjske iJ1 
Ljubljanske kotline preko 4 0/o . V naslednjem 
obpobju od 1950. do 1954. leta, to je do prifotka 
obratornnja tornme. pa je naras_t-el delež prise-
ljenih .na 25,:5 O/o ali 310 ljudi. Sprošoona d,elo,111a 
sila iz Kidriuc, ·,emu bližjih naselij se j e do takrat 
že odselila ,. Jtaselje in je zato dotok priseljenih 
med leti 1950- 1954 iz t-eh na elij up1,1.del. Po,~r.al 
se je dot<>k priseljencev iz bolj ,oddaljenih krajev, 
zlasti pa še iz Maribora tJe1• Ptuja in sioer kvali-
ficirane d,clovne sile. Delež priseljenih iz posa-
meznih pr,e<lelo, je " Lem razdobju nasled11ji: i1 
Oravskega polja 15,8 0/o. iz ostalih republik H.R 
odstotkoY, iz flaloz 1-f.2 0/o, iz Pruja 12.80/o, :iz 
Maribor~ 12.20;0. zelo malo pa iz Slovenskih goric 
1,3 odstotka. 
Pričetek obratovai-1ja tovarne in vzpor,edina do-
gradite,- stanoYaujskega 111aselj1l sta priklicala inaj-
YeČ novo pri eljenih.V obdobju od 1954. do 1957. 
leta se je priselilo v Kidričevo 459 n ovih stm10-
valcev ali 37,70/o od skupnega števila prebivalcev 
le ta 1960. Utiinki procesa 'urbanizacije, ki se je 
pričel krepiti ,. teh letih, so znova sprostili mnogo 
kmečke delovne sile v bližnjih naseljih , zaradi 
česar je delež od tod priseljenih zopet močno 
,rnrastel. Iz Dravskega polja je prišlo v tem ob-
dobju 21.60/o, iz Haloz 14,60/0, iz Ptuj•1 15,80/o, 
iz Slov,enskih goric 1O,70/o, iz Maribor,a 6,30/o, iz 
Pt!Ujskega polja in Ormoške ravnine 5,70/o . 
Po letu 1957 se je zaradi močno zmrunjša.ne 
gradnje stanovanjskega 1naselja v Kidri<'.,evem kar 
moč.no zmanjšal trudi dotok prebivalstv-a. Od ta-
krat pa ·do leta 1960 se je priselilo 221 ljudi, kar 
znaša 18,2 0/o vseh priseljenih. Posebno močnih 
razlik v dotoku med posame2ttlimi pr.edeli ni 
opaziti, razen močnega deleža priseljencev iz Po-
murja, ki je znašal kar 8,1 O/o. V tem obclobju se 
je priselilo z Dravskega polja 19,50/o, iz Ptuja 
17.20/o, iz Maribora 10,5 O/o, iz Haloz 10,,50·0, iz 
Slovenskih goric 9,60/o rvseh priseljenih v obdobju 
1957- 1960 v Kidričevo. Pooseneča močan delež 
priseljenih skozi vsa štiri ob'dobja iz Ptuja pa tudi 
iz 1aribora. Iz Ptuja se seli ctelovna sila mešane 
){valif-ikacije, iz Maribora pa v glavnem , ·isolco-
kval.ificirana. Se leta 1966 so se vozili ina delo '" 
KiclričeYo tudi iz Maribora, od rega leta naprej 
pa J1ihče .,.,eč. Potovanje z vlakom je dokaj 111e-
udobno in zelo zamudno zaradi daljšega postanka 
na križišču v Pragerskiem . 
Splošen pregfod dnevnega dotoka <lelO\'!lle sile 
in poreklo prebivalstva Kiddoevega sta pokazala 
na 11ekatere probleme, ki jih srečujemo v vseli 
naših industrijskih središčih, zlasti pa še v mla-
dih. po \'.Ojll'.li uastal'ih ali močno povečanih. aj-
L>olj pereč problem je pomanjkanje stanovanj z.a 
zaposlene v 111eposredni blilini delovnega mesta, 
s čimer je tesno povezan problem migracije de-
lome sile. Izgradnja naselja za okrog 2000 prebi-
,·aloev je bila končana leta 1954, od takrat pa se 
naselje 111.i bistvieno povečalo. Ptujska občilna, ki 
je imiestirala v izgradnjo tovarne ogromna sred-
st,·a, je ~eJela YCS 1a indus1rijski komplekcs čim 
tesneje združi.ti s Ptujem samim ter z jzgradnjo 
ceste jn vzpostavitvijo avtobusne proge Ptuj-
Kidričevo ustvariti obširno naselje, ki bi se <>b 
tej cesti razvijalo in bilo fonkcijsko tesno pove-
zano. To je tudi eden od vzrok<>v. <la gradi to-
' arna tanovanjska poslopja v Ptuju. Delno so 
z:ivrli m1dalj111jo rast naselja KidričeYO škodljivi 
fluo.ro,·i hlapi iz elektrolize, ki škodujejo igla-
stemu gozdu vzhodno. sev,er,ovzhod.no in jugo-
vzhodno od tovarne. 
Dnevna migracija dclo,1ne sile ima mpog,o 
učinkov in je v toYarni sami 111aj,·ečji problem. a 
eni strani vpliva to ogromno število ,·,ozačev prav 
močno 111a spreminja.nje agrarne pokrajine v kra-
jih njihovega bivanja, dalje poYzroča prometne 
prohleme in pa &eveda nujno padec delovne sto-
ril1110 ti posamewikov. Pri tem ni 11101:>ene razlike 
meti migranti iz blifojih a li bolj oddaljenih kra-
jev. koraj vsi imajo doma zemljo. Iz bližnjih 
naselij zaposleni v Kidričevem. obdelujejo to 
zemljo sami. zemljo bolj oddaljenih mi~rantov pa 
njiho, e družine. TorlP.j je nekako potrosena ener-
~rija tistega, ki jo porabi za potoYanje na delo i.n 
nazaj. enaka potrošeni ,energiji ti tega. ki pre-
maga razdaljo do hivališča nmogo hitreje. a se 
nato izčrpa v cklu na polju. Rešite,· tega proble-
ma hi se,·eda bi la zgradit,ev stanovanj za vse 
;,,aposlenc v Ki<lriče,·em. kjer kmečkega prebh·al-
strn ni. rnzen zaposl,enih na ekOJ1omiji. S tem bi 
hila možna obnova pri delu potrošene energije, 
mo:1J10 t za r ckr,eacijo in kultur.in izži,·ljanj,c. 
r,idriče , o pa bi postalo ne samo pre krbova lni 
ampak tudi 11pra\11i in kulturni center južnega 
dela 11ravske~a polja. Drugi proh!em. ki ga pa 
TC.\ uspešno l'diuje, je problem kvalifikacije 
zap(lslenih. Preusmeritev dela,·ce,· iz gradbe11ih v 
indust ri:jskc je 1..antJCvala popolno preorientacijo. 
čeprav takrat še pretewo nek,·aHfkirane delovne 
sile. Od takrat se je delež 111ekvalificiranih ~e prav 
močno zmanjšal. Tako nam izkazujejo podatki za 
1961. leto 59,5<>/o kvalificiranih, visokokva lificira-
nih in priučenih ter le 28.50/o tt1ekv,alificir.anih 
cklavoev, ki stanujejo , , Kidriče,·em. Večji pa je 
še viedno prooont nekvalificiranih pri migrantih. 
katerih kvalifikacija je zaradi dne,nega potovanja 
teže izvedljiva. 
aselje Kidriče,·o je nastalo iz a, togenih po-
treb in se 111jegov vpliv na okolico dolgo časa ni 
poznal. V nekaj zadnjih letih pa je industrija " 
Kidriče,,em sk11.1p,'.lj z Mariborom in Ptujt~m vpli-
rnla na spremembo Številfi prebivalstva. števila 
hiš, poklfone stn1kture prebivalstva in pa same 
fiziognomije širok,e agrarne okolice. Kako močno 
se taja izolacija KidrioeYega pa nam najbolj 
nazorno pove podatek, da je bilo leta 1961 o <l 
677 .aktirnih pr.ebivaloev KidričeYega 103 a li 1.5.2 
odstotka zaposle.irib izven Kidrii:,e,·ega. največ , 
Ptuju in Mariboru. aselje Kidrioern torej .ni več 
samo bivališče zaposlenih ,. TGA. tiem,·eč se 
vključuje v dinamiko svoj,e ,okolice. podobno k<>t 
druga ostala urba.nska 111aselja 111a <Obrobju Ora,·-
skega polja. 
LITERATCHA: 
ho Hubič: Geografsko odreclivrunje okolice grada. 
Geografski .glasnik 1949- 1950, št. 11 - 12; 
Zagr,eb J 950. 
\ 'ladimfr Klemenčič : Ceografskj problemi in me-
tode pr-OUČanmja svakodne,inog puto,·anja 
radne snagic o<l .i:nesta stanovanja na rad j 
obratno. - Zbornik 6. kO'llgresa geogra fo, 
SFRJ. Ljubljana 1962. 
\rile na Kin.afdc: Kidr ičevo in ~1jeg,o,· raz,·oj (di-
plomska na loga). 
Gospodarstvo Izraela 
PrelJiutlst, o r zraeui. ki j t! staro že vet tisoč 
lcL žh i ,. :belo mladi državi. saj j e bila ustano,·-
IJena komaj leta J 948. Tega leta je 111amret pre-
nehal britanski miu1<lal ~,ad Palesti110 in ta se je 
razdelila na arabsko ,Jortlanijo in na fzrael. kamor 
so se re od leta 1920 priselje, a li Zidjc iz ,seh 
kraje,· s,·eta in kupornli :bem lj-0 od Arahoe,·. Ob 
ustall(l\ it, i drža ve j e bi lo , Izraelu 650.000 pre-
hh-.alccv. Ze , trinaj tih letih. do lcla 1962. se je 
; te,ilo piiebi, a lstY.a skoraj potrojilo 111a 2.232.000. 
Poušina clrza,c meri 20.700 km:!. od tega pa več 
kot polo,ic.a. l<> je 12.500 km 2 odpade o,a pušča,·o 
e~ev. Ta je , se, ernem delu primerna ;,,a obde-
lovanje le s !>omočjo umetnega namakanja. ,. 
juznem pa j e pra, a pu~čava. ki se nadaljuje se 
naprej na Sinajski polotok. Zato je gostota pre-
55 
Li,·alsl\a 1ui ,sem puclr,>čju p11eoej različna. i\"aj-
bolj je naseljena o kolica mest: okrog Tei .\ vi,a 
(3 l 71 pr,eu. na I km2) . IIaife (420.2 pr'ICb. na 1 
b ·adra1J1i kilometer) in Jeruzalema (32 1.7 prcb.), 
" G.alilejsk,em in J_11diejskem ,-išavju se znifa že ·na 
96.3. ,. podrr>čju Neg,en pa oelo m1 10.,3 preh. 
na I km~. Torej 11am povprečna gostota 508 ljudi 
na 1 km2 ne pokaže l'ealnc slike. Slarostma struk-
tura pnebi,al trn j e :oelo ug,udna. saj je kar ,)80;o 
prebfralsl\a pod 30 let starosti. kar p !t istočasno 
opozarja tudi na mlad kolonizacijski lip d rŽ:l\"e . 
Specifično u 1 Izrael je prisclje,anjc ljudi iz 
70-tih drfa, , ki s11 ~e morali najpr<!j ,zr.a„ti, ~HI\ 
narod. se 11aul'iti m"·,cga jezika in si ustTariti 
s,·ojo kulturo. Pra,· tako so doseljenci različni 
tudi po srnjem p<>klicu, p<> s,·oji sposobnosti in