Poštarina ptačena v gotovini. POLITIČKI- GOSPODARSKI I KULTURNI TEDNIK. Prihaja vsako nedeljo. — Cena: «Naši Novim je na leto 40 D. na polleta 20 D. Člani stranke dobijo list za članarino. - Oglasi se tudi spremajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 75 par. Za večkrat popust. Uredništvo i uprava je v Dolnji«Lendavi. - Lastnik lista: ŠOŠTHREC F. ev. duhovnik, HOLSEDL H. r. k. katehet, HERMHN F. r. k. kaplan. Odgovorni urednik: HflRI LEOPOLD ev. p. duhovnik. 1. Leto 2. štev. Dolnja Lendava, 30. maja 1926. Cena edne številke 1 Dinar. Naša pridočnost. šim siromaštvom driigi ravnali, ki nepoznajo naše potrebčine i naše boleče rane. Naša lepa miseo more v Prek-murji zmagati. Naše stranke program vse listo vsebi ma, štero naprepomagalo. Naše stranke pro-1 ni grad, naj bode naša svekloča. _ x~ __________x:i.: „ t_ r i i:i._ • t • j • j v Žalostno si gučijo ljudje: žme-ten i slab je naš stan, velika i teška je naša borba ! Velika množina neprjatelov nas vzeme okoli, - ----- > -------- naši neprjateiov močni valovje de našega prekmurskega kmeta, --------------- .......................- nas na nikoj ščejo spraviti. I tak1 tr§ovca> obrtnika lepo bodočnost naša stranka eden močen kame-se nam vidi, da nikoga nemamo, drenih nm. i m „rcri n.; „oSo ki bi nam pomago. Naši neprja-telje so močni. Mi prekmurci smo pa navekše siromacke i žme-tno nosimo svojega Žitka težave i velike so naše misli, ka bo znami i z našimi. Znamo ka bi mogli včiniti, poznamo svoje potrebčine, ali našim najlepšim načrtom grob kopajo oni, šteri so ne za naš dragi narod, nego za svoje vsebične čile. Zato se pa mi prikapčimo vkuper brezi jezične i verske razlike, naj edna roka svojo moč i topločo dale gram nas šče navčiti, kak mo remo mi živeti, kak moremo delati i kak se moremo veseliti, kak moremo živeti, v našoj državi z vsemi narodnosti. Na to nas opomina, naj zavržemo vsako mržnjo ki ste i ešče potom toga bodete to, da je svojega poposkoga tovariša pred svetom razžalo al njegov tovariš to razžaljenje nemore pred svetsko sodnijo notridati, nego samo pred škofovo sodnijo, gde vse zakrito ostane med štirami stenami, ešče zadoščenje tudi. Ali stem se je gospod Kiekl odnok z celoga pokazo i stem je sam svojoj škrinji slednji cvek zabio notri, ravno tak pred civilnom sveti, kak pred svojimi cerkvenimi priateli. I či je do etoga mao to bilo njegovo vervanje, ka je samo člani te nove stranke, bodite giz davi na to svoje spravišče. Bodite v svojoj diiši močni i stalni. Naj kraljuje v Vašem srci vernost, Ijdsiitva ljubezen, sveklost i ba-trivnost. Naj bode z vami eta I bodite gizdavi na tiste može, šteri so to stranko ustanovili, poštujte je i zaviipajte se vnji, ar oni za to delajo, naj prekmursko ljudstvo nazaj dobi svoje lastne da i naj sto i sto rok pomaga edna drugoj. Delajmo za to, naj - . ------ - se naše moči, štere so do vsega žava- Ne bojte se dragi prekmur-mao raztrošene bile, — združijo, ski bomo zadobili mi ešče arbomo samo tak naprepomagali ^eP° pridočnost. Ali ne smete pozabiti, da vse nas lepa pridočnost od Vas visi, od vaše delavnosti, od vaše ba- •> i » ' j i ---j--- i naj se z Ijiibeznostjov pridru-1 toplo sunce obri Lendavski goric, žimo vkuper vsi pošteno misleči'obri Sobočke ravnine i obri go-prekmurci, vkuper delajoči za se-|ričanski brgov. Naj ednok vsi be, za svoj blagoslov i za svojo'prekmurci, Slovenci, vogri i nem-dobroto. Previditi more naša dr-jci, evangeličanci, katoličanci i žava, naše države voditelje, daiizraeliti kak pravi bratje držijo nas nesme odvrčti, ar mi tudi za Svetek i naj se veselijo, ka je hasek države ščemo delati z tisti- nazajprišlo ono lepo vremen, Šterni, šteri nas poštiijejo. Fak mi- ro je že tak dugi čas ne najšlo slini, da nas potrebuje našo dr- domovino v Prekmurji. Zato pa pravice, naj ednok pa obsijne par popov tisti, šteri so zdaj v toj novoj stranki za Prekmurje napre- svojo lepo pridočnost. Zato Vam pravim: Ne bojte se! Kelkokrat smo že pretrpeli naj-vekše nevole, kelkokrat smo mogli trpeti za naše pravice, kelko-. krat so nam šteli vzeti vse, i mi!vse ne> ali preveč dosta od nas vkuper naše drago ljudstvo, vku per v eden tabor, pod edno zastavo. Či to včinimo, tak se lejko troštamo, da lepa, rožnata i vesela bode naša pridočnost. prekmurci ešče donok stojimo i sami visi. Či v Vas jeste žitek, V W 1 Cl V i i L/o li J L/Cl V C*ot Ud” P r u « trivnosti. Prekmurja blaženost i 1 isti kfČi, kOlTli lliŽa dobrota od vse nas visi, či bar gUil. živemo. Ka smo do etoga mao ešče ne vesnoli, je ne samo člo-veči rok delo, ne zgodovinsko čudo, nego tudi gospodnoga Boga milošča. Celi svet vodeči Bog je obdržo naše verno prekmursko ljudstvo, kda so nas za eno kolonijo djali i vo so ščeli nas po-cecati do zadnje krvi. jaz tak mislim, da bode naša pridočnost lepa i rožnata, samo se vupajmo, ali da za to lepo pridočnost vsi moremo delati z cele naše moči. To naše vupanje de ešče moč-nejše, či na to mislimo, da mi Po pravoj i pravičnoj poti hodi-rn° i ščemo to lepo bodočnost ^Praviti našemi prekmurskomi Jiidstvi, štero je že tak dosta mvavilo i trpelo. To je na-močno vupanje, da mi more-° zadobiti *akši čas, da mo sami tak dosta lejko napravite za svoj blagor i tak ne samo sebi, nego bližnjim svojim tudi spravite lepše dneve. Adi či se vj nebriga te za svojo bodočnost, tak mi sami v blato sklačimo svoje lepe pri-dočnosti cveteče rožice. Bodimo vsi trdi i močni v svojem vtipanji, bodimo stalni vsi k neodvisnoj prekmurskoj stranki, Či mo mi vsi stalni k toj stranki, tak de ona močna i dosta leiko dosegne za nas na vodilni me-staj. Delajmo za to, naj ta stranka bode naša ljubljena mati, pod štere perotami vsigdar trošt najdemo. Nakraci sem Vam dolipopiso tisto pot, po šteroj hodeči doseg-nemo to, ka de ta Vaša stranka močna, kak najmočneši hrast, šteri hrast nema moči niti te naj SVoii oamijoicn nema moči niti te naj- J gospodje, da ne bodo z na-jmočneši vihar vopodreti. Ivi vsi, List »Nepujsag« je izdajatel i urednik henjo vddavati i to tudi notrizglaso oblasti. Tak te list brezi notrizglašenoga lastnika i urednika po zakoni ne more izhajati. Ali na risalsko soboto je donok pod imenom »Ndpujsag« prišo na ednoj strani, brezi odgovornoga urednika i lastnika i brezi da bi oblast včasi na odgovornost pozvala lastnika tiskarne. Iz članka, šteri je proti niš-ternim osebam napisani i tisto da zakon v nikoj ne zeme, odajo pisatelja članka, Pregovor tak pravi, da tisti krči komi hiža gori. Zato je pa članek samo gospod Klekl Jožef mogo pisati. Klekl pop i Klekl poslanec v ednoj osebi, ali na obe dve strani. V obe dve strani zato, ar samo poslanec lejko prestopi tiskovni zakon, pri šterom je on tildi navzoči bio, kda so ga prinesli i kak pop je včino lejko stopili, zalo naj naznanje vzeme, da so v toj novoj stranki ne samo vsi evangličanski duhovniki i po etom njegovom članki do vsi katolički duhovniki tildi enotni, či je bar do tega mao par dvoječi bilo, i tak de vkuper z Prekmurskim ljudstvom ednega. pravičnega Boga vsaki aktivni duhovnik, proti ednom vpokoji stoječimi. Stranke svetski člani smo vsi prekmurci, brezi verske razlike i brezi razlike poklica i daje od 10 i 10 jezero prebivalcov samo mene voodebra gospod Klekl i da sem edino samo jaz špica v negovi očaj, noto je moj odgovor, da si je lagvo voodebromedium. Jaz sem dugo tiho bio i da zdaj odgovor dam, to z justičnim premišlenjom i mirno včinim. Korekten sem bio vsigdar i ščem biti z gospodom Kleklom tildi. Jaz sem ne pop, ■ zato pa ne spadam samo pod cerkveno sodnijo, zato je meni gospod Klekl odgovoren pred civilnov so-dnijov i gda sem od miriborshoga škofa slobodno roko dobo proti gospodi Kleklni, zato pa začmimo eden z drugim dojzračunati. Ne sem etak ščeo, ali tak morem vči-mti. Na to me je prisilo gospod Klekl, naj bode njegova vola. Vi to pravite od vjedinjene prekmurske stranke, ka vse jaz finansiram (plačujem) i zato delam to, da ste vi pokvarili moje beltinsko parceliranje i zato je nasta-vlena ta nova stranka. Ne bi bila sramota na edno stranko, čikdo z kakšimkolim namenom da materialno pomoč. Ali Vi se motite, da bi vse. voda-vanje jaz plačilvo. v tom tali gospod Klekl mojo vrednost precenite. Ali prekmurska stranka niti nepotrebuje to finansiranje, ar stranke vsaki primočneši član srca rad pomaga stranki z materialnov pomočjov tildi. To stranko so vse nas potreb-čine nastavile i zato je ta velika navdušenost i ne tisto, ka gosp. Klekl od mene pišejo, ar stem ščejo oslabiti našo stranko i sebe pa okrepiti. Preminočnost ideje strankinega nastavlenja g. Klekl tildi dobro zna, ar sem njemi ja vse povedo. Zna, da sta leta 1922-ga. dva Lendavskiva gospoda hodila v M. Soboto, zna da sta teva dva gospoda: Strauzs Florian ešpereš kanonik i jaz bila zna da sva miiva v Soboti obiskala med drii-gim Dr. Pinter fiškališa i Kovats evangeljskega diihovnika, zna da smo že tistihip govorili, da Prekmurje pri volitvaj naj enotno stopi gori i to tildi zna, da se je te načrt samo zato ne posrečo, ar smo kesno prišli ta, te da so že različne stranke med sebom pak-tune zvezale. Te je naš načrt to bio, či smo se že vsi zglihali, naslednje Vas g. Klekl tildi go-rioprosimo, da se znami zdriižite, naj se niti eden Prkmurec ne čiiti tak, da smo ga vopotisnoli. Ali od tistoga mao šte Vi že tak prek odišli na vode Slovenske autonomije, ka bi edino za prekmurske ‘čile i potrebčine nemogočni bili napreiti, i da zvami vkiiper nemorp iti, zdaj proti Vam more iti, kda mi vsi vkiiper ščemo iti. Kakkoli je to žalostno na Vas gledoč, štero kaže Vaš članak tildi, kda ste vse znali i poznali naše stranke preminočnost, je zato vse tisto laž, ka goriprinesete, da bi našo stranko oslabili. Zdaj so stranke prviglasitelje z Vaše skupine prišli vo iz mla-denosti Prekmurja, ar so ne bili zadovolni z vami i ljudstva edno-razmenje i zdajšni voditelov gorečnost je stvorila zdajšne združenje. Ka se g. Klekla napadanje na moje fiškalsko pozvanje tiče, tisto jaz razložim od etoga strankinega lista. Jaz sem driigi v tiškališkom talari driigi sem v skiipnom živ-lenji, tevi dve stvari ne zmešam vkiiper, kak je to pri g. Kleklni zdriiženo, najmreC z reverendov hodeči poklic i politična delavnost. Zato v posebnom letaki razložim agrarnim interesentom v listi »Novine« i na zborovanjaj g. Kleklena povedane reči, z šterimi je samo zakon vdobračo i lažo, z šterimi je moje fiškalisko delo ščeo notriza-mazati. Zato vzemi te naznanje da za razžaljene dele začmem proti Vam tiskovno tožbo vzemite na znanje, da za Vaša dela zakona 60 § od šest do tridesetšest me secov voze piše napre i vzemite naznanje da Vas poslanski immu-nitet samo do razpiiščenja parlamenta zakrije i obdrži od tistoga, da bi Vas osodili i da bi vospu-nili na Vas vopovedani sod. Ka se pa siromakov tiče, tiste niti z politike ne vzemte proti meni na svoje viista, ar mene poznajo, kak takšega, ki aldujem za naše okolice siromake i znajo, da sem za siromake i za njihov kriih stopo na porond politike. Brezi driižine i brezi roda mi je brat vsaki siromak i dete vsako siro-tinsko dete i da delam, mesto da bi manjaro, njim i za nji činim. V rakaj mi je bilo, da bi beltinsko parceliranje lejko prekdo banki, ravno tak, kak sem z Lendavskim včino.I da sem sebi vzeo namesto gviišnoga haska — delavnost, sem to samo zato včino, da hasek banke siromaškomi ljudstvi pustim. Od toga več v lataki, na etom mesti samo teliko, da je takša moja tiškališka politika, štera tiho dela za ljudstvo, jaz ne delam za kroglice, ar neščem poslanec biti, kak Vi. Ali jaz sem meo batrivnost vopovedati proti vsakorni svojega srca čutenje i obrambo siromaštva, povedo sem tiidi, knezi, (hercegi), da sem naprijatel vsakega lati-fundiuma, povedo sem, da sem pri-jatel na socialnem i gospodarskom fundamentumi s'.oječoj modroj ag-rarnomi-reformi i vsigdar sem na-prepomago, da se to izvrši i propagirao sem, da namešto dobro-voljcov naše ljudstvo naselijo esi, kde je preveč zemle i ešče sem materialno podpiro naseljenje, kak zastopnik knezov i grofov i tak sem tudi siromakov dobroto sliižo. I. g. Klekl poslanec, ka ste vi včinili tistoga hipa ? Vi sle pelali veliposestnikov zastopstvo v Bel-grad pred Uzunovič i Gjurišič ministre, vi ste tam govor držati, zavelo rastalanje veleposestv i proti nepravičnoj delavnosti sekvestrov. Vi ste hodili pri gospodi Lukani, pri Ljubljanskom agrarnom direktori zavolo veieposestvov i vsigdar ste to gučali, da prosite za veleposestnike, da se njim da dovoljenje, de lejko prodajo zernlo i gu-čali ste, da agrarno-reformo na strarkarske čile niicajo, tistihip ste to za korteški cil demokratske stranke držali. 'Zdaj pa svoje kruglice ščete pomnožiti stem, da nasprotno z svojim postopanjem z etak-šimi sofizmami agitirate: »Kdo kiipi, tisti lejko zgiibi; — što nekiipi, nemore zgubiti zemlo!» O! sveti siromacke i vi ste to mislili, ka se to vse za Vas dela! Ešče Vam več povem! V listi »No-vme» i »Sloveneo je od driigi veieposestvov ne bilo guCa, nego samo so vedno od ednoga pisali i Sobočko *so ešče malo pohvalili, seveda Martinišče je tam dobilo dva pliiga, či je bar g. Klekl več proso. Istina da je od Esterhazyja tiidi dobo za svoja dela 10.000 koron i sledi je ečše proso za Salezijance 20 plugov zemle. Samo iz Beltinec je ne sijalo nigdar na g. Klekla sunce i tam se je vse brezi njega skončalo. To ga boli i zato je tam vse lagvo, kde on nema reči i na njega nikaj nedajo. Takše so Vaše trde misli na gledoč agrarne-reforme, i v drii-gom tali tiidi. Poglednite ešče dale v to malo gledalo, Vi ste dolfoto-grafirani v paverskoj obleki, kak ste odbežali pred komunisti prek M tire. kda, to Bačič Arpad inženir pravi i z svedoki posvedoči — da je M. Sobočki direktorium kazo od več kak 1000 koron nyugto, štero ste vi vopostavili Obal pred-njemi komunističnomi tovariši stem, da ste to šumo gor vzeli, da svoje zdravje popravite. Ali je ne smeja vredna ta nyugta po tistoj sliki? Ali trbe tistomi bežati, koga tak ljubijo, ka ga plačajo, naj se da vračiti? Znam to moremo misliti, da so komunisti ljude jeli i zato Podlistek. Bog ne bije z botom. Iz madžarščine. kaste i trde, tak da bi z cigla bile, j Krnet Gabor odgovori nato, prekv-njegov oster pogled okoliopodi celi dvor; zame venec i gori ga obesi na trnaci i išče pred tistoga pšenične table. Da-; k ovim, ar visi že tam ništerni spremi-leč lejko gleda, ar je vse tisto njegovo. | noči let. Pri giimli velike oslice sena, duga giimla, j Žnjeci si dojsedejo okoli mlinskoga štale i za tistimi duge štabie sklane, karala stola i veselo niicajo z različne z lepimi pšeničnimi križi, lepa zelena | hrane. jzemia z repov, cele kukorene gošče ij Tam so med žnjeci gospoda Ga- Dokončali so žetvo. Na gosti so tam 1 stali pšenični križi, blagoslov ednoga leta težkoga dela. Žnjeci so se domo na- na brSat Pa lePe g°ric8 vse 1 vse | b°ra trje sinovje, najlepši dečki v vesi. potlili, notrinesti gospodi venec i spiti šovo- na drtS§°j sirani tista ma!a I Niihova iica 3e na ^ečkasto speklo odomaš *ova §°^a ie njegov last. 1 vse! sunce, njihove roke je trde napravelo ° mGaborŠtevan velikoga kmeta žnjevci toSa niti Poetoino !ene erbo P° svojem | delo, v šferom so ne poznali mere, so to. Prvie bi prišli na Gaborovo sta- oči’ vse si Še on sPravo s trdinl de!om itak 80 delali kak nairadnjl hlaPec’ - --J!— ----------------- ! ri' ' -j Gospodar vino tala med žnjeci, kda k sinom pride, njim eto pravi: za vaš Ali ešče me je izda ne zadOsta, ešče trud že plača zemla tisočkrat, gda de je izda lačen na zemlo. vaš celi hatar. j. am se zeleni Magy Pavla rucer- zgnila moj 0ča, nego dober Bog nab, ravno se tiče njegove zemle, več p]aga tisto, pravi Gabor Števrana štrti je natistom durga kak lucerne, kleti etakšega hipa de tisto tudi njegovo. Žnjeci se z veselov nofov obrnejo notri na vrata za njimi brusita dva cigana, Žiga vozasliiženi primaš i slepi Bodo z klarinetom. v. . . , . . Žnjecov gazda, stari Mlarton napre- vebka vročina si je gonpotegno sivi stopj) dečko gteri je venec neso tiidi kaput, ar tak žele poštenje i tak počaka k njemi stane, malo "se skašla i goripove pri vrataj žnjece. Njegove lice so črn- žnjecov pozdrav. novanje, či bi po polskoj peškoj poti z čednira gospodarstvom i ešti i tam šli, ali doj se obrnejo v ves, po vilici | tudiA z nudov JaSviiovj ido, ar je takša šega, da vesi znati morejo gda nesejo venec k Gabor Steva-novim. Gori pri Gaborovi že od gojdne mau pečeo i kuhajo, dela se gulaš i prekajeno meso i kisilakovi retašje. Lepa Katica svojimi sivimi očami sem-ta hodi v kuhinji, pečti i kuhati pomaga svojoj materi. Veliki kmet Gabor Števan, ar je sin Pavel, šteri je zdaj prišo napre odniklec odmiigla z ednimi knigami v roki, Pavel te najmlajši je sploj načiši, kak starejši bratje. Tisti so močni kak hrast, ete pa deroven bledi, njegova bledost se v kmičnoj gospodskoj obleki ešče bole vidi, samo se njegove črne oči žarijo is z njegovoga vistikoga čela, tak da bi se nikša čista svekloča blis-ketala. Njegov oča se proti njemi obrne: To je tiidi v kigaj, že mo vidli, šteri de nas močneši, ali mi z delom, ali pa I ti z lepimi rečami ? Ali ka sem pravo sem pravo. Iz ete zemle samo tisti dobi, ki je delo za njo. Tistom i ki samovre-men kradne i drage knige brodi ne rodi bogme zemla. Ne sem jaz nigdar proso vaše bogastvo oča, samo mi pomagajte, naj se morem vonavčiti, naj duhovnik morem postanoti i najdnok eti v naše vesi cerkvi morem predgati Božo reč, Jezusa evangeliom. Njegov oča se je ne dosta bi igo ž njim i z očinskim ponosom je pogledao na svoje tri sini i na lepo Katico, štera je z materjov žnjecom dvorila, pa si je v svekloče zahoda na svoje zemle pogiedno i znova se je proti Paveli obrn o: Nigdar sem ne bio vcerkev hodeči človek i donok sem prvi kmet v vesi. Eti je na konci vesi Boža hiža i eti je pa moja hiža v miri smo živeli z go-spodnim Bogom, eden je drugoga ne so šteli Vas zvračiti dati i podkr-miti, da Vas pojejo? I nemoremo misliti, da bi to nači moglo biti, či omenimo, da je g. Klekl v Martjanci pred skojom te reči pravo: »Kristuš je tildi komunist bio». Vidite g. Klekl, jaz Vas v osebi ne bantiijem, samo Vaša miš-lenja posvetim pred javnostjov. Te misli Vaše pa sliko Dorian Gray-a kažejo, nasprotno proti ednakim dobrim, optinističnim mišlenjam ! [ mi smo že to dugo znali, ali vu-pali smo se ešče, da je to samo odzviina tak, ali zdaj vidimo da da je istina. Previdli smo vse to i zato smo povedati mogli volilcom, kak vidi vd S. L, S. i njenoga poslanca autonomistični program v praksi. Jaz poznam, poštiijem i naslednjem naprepisanje zakona i kak pravdeni človek razmim tildi. Znam, da me neobdrži imunitet, i ne re-verenda. Či je zato kaj nepravičnoga v etom članki, zato mene strogo pokaštigajo. Zvolte zato g. Klekl, či sem ne povedo pravico, tožite me, kak jaz Vas. V moji mišlenjaj sem dojspiso tildi tisti zrok, zakaj nemore na-slediivati Vas Prekmurje, i zakaj pravimo, naj Vi nazaj idete k svo-jemi prvešemi poklici. Ar ste tak rano otišli vpokoj, odšteroga mao vas poznam, jeste skorom 25 let, i ste vpokoji. Zdaj pa, či ste bar kak politik i pisatelj zadrženi, do-nok čas mate predgati, spovedavati i mešiivati. To nemore doprinesti eden vpokojeni! Verte mi zato, ka vam večne ideje predganje vekšo i diko i veselje spravi, kak vaše korteširanje i vaše autonomistične misli i senja. Amen! Dr. Nemethy Vilmoš. \ Politični glasi. Y Polskom je mii\ Pilsudski ma većino v polskom parlamenti. Polske desničarske stranke se pogajajo na gledoč volitev za predsednika. Po te volitvaj bi se naj parlament razpiisto i naj bi se vospisale nove državne volitve. Za državnega predsednika je dosta kandidatov, imenuje se: maršal Rataj i prveši minister Skrzynski. Pilsudski pravi, da on nešče biti, ne predsednik države i ne je tildi za diktature, nego za mir i red. Bomo že vidli ka bo prinesla ešče bodočnost na Polskom? Boj med radičevci i med radikali. V političnem živlenji je preveč velika tihoča. Samo med radikali i radičevci vlada velika ne-zadovolnost. Radič je na risalski pondeljek shod držo v Stari-Pa-zovi, od toga soda so se radikali bojali i nagovarjali so svoje Ijiidi, naj kak v najvekšem račun pridejo na te shod i či bi Radič kaj takšega povedo na radikale, naj shod razbijejo. Razorožitvena konferencija. V Genfi se je držala razorožitvena konferencija, na šteroj konferenciji so šteli dogotoviti, naj se velike vojske nedržijo več. To bi preveč potrebno bilo, či bi se samo telko vojske držalo, štera bi v državi red gordržala, i tak bi dosta i dosta lepi penez lejko prišlo na bogše namene. Ali tak se vidi da od toga niti guča nega na toj konferenciji, da bi se vojska znižala. Našo državo zastopa dr. Laza Markovič. Nova Belgijska vlada. V Belgiji s3 tildi goste vladne krize, z toga se vidi da so tam tildi ne tak dobre razmere, kak to pišejo, tak se vidi da je tam tildi dosta boleči ran, štere na vra^tvo čakajo, zdaj je pa nova vlada sestavlena, štera stoji iz 4 katoličanov, 4 socialistov, iz enoga liberalca i onoga ministra, ki kednoj stranki ne spada. Pogodba z Albanijov je gotova. Med našov i Albanskov vladov se že dugo vlečejo pogajanja, ali zdaj so se že definitivno končana. Pogodba se tiče na vekše na gledoč trgovino i na izmenjavanje hiido-delcov. Naj naš zunanji minister domo pride iz Genfa, se ta pogodba podpiše. GLASI. Elektriko dobi Beltince. Kako nam pišejo, so se že beltin-čarje pogodili za eletriko, štera bo vpeljana iz Fale in v kratkem se pogodba tudi podpiše. Po takšem bo prle razsVetlena z letriko beltinska občina, ka*< pa dve prekmurski vi mesti: Murska Sobota i Dolnja Lendava. Kobile so se zosagale motora. Pavel Horvat iz Žitkovec je vozo duhovnike na sprevodizDo-| brovnika.. Nazaj grede je nasproti jprišeo motor. Kočiš je skočo pred kobile in je tak šteo zadržati je, a kobile so ga pogazile i so vdir-jale naprej. Sreča je bila, da je g. kaplan LejSco zgrabo za cugle i j je telko zadrzao, da so ne prišli v grabo. Kočiš pa je ostao spotreli na česti, šterega je motor gori zveo i ga je pelao k doktori, šteri mu je rane zvezao. Kočijaš je izven nevarnosti, liki par mesecov de mogeo ležati. Dolnjo-Iendavska dekliška Marijina družba sida delati zastavo, štera šče 15. augusta t. 1. zegnjati. Ker pa še nema za-dosta pejnez, se tem potom obrača na dobra serca, da bi ii pomogli. Pejnezi se lejko pošlejo na zavod častitih šolskih sester v D. Lendavo, ali na farov. i V radikalnoj stranki či dale se bole vre. Tak se čiije da ešče 11 poslancev vostopi z Pašičovoga radikalnoga kluba i notri stopi v Jovanovičev klub. Stranke ožje opozicije so mele razgovor i na tom razgovori so dokončale, da ne henjajo z bojom proti korupciji, nego še z vekšov močjov do se boriti proli. bantiivo. Jaz sem ne proso i nikaj sem de veliki kmet, vsakomi posebno hižo tildi nigdar ne dobo od gospodnoga da zazidati, njigov depomali celi hatar, Boga. Vse ka mam svojim rokam i zemli nam zahvaliti. — Nevete oča ka gučite. Brezi Bo-žega blagoslova nebi zemla i ne vašivi dve roki delo nikaj vredno bilo. Ej, ka moški nigdar nemrejo v miri kak v sosednoj vesi Bogardy grofa. Ne bi se meno niti z Bogardy grofom. Njegovi trle sinovje, to so bogme dečki. Samo te Strti, te strti! Pavel je pa sedo na trnaci, odtistec je gledo lepi zahod, zahajajoče sunce, ostati, je pravia vertinja i k svojemi | kak se je za brge skrilo i veseli kep sini je stopila. Ka pa vam fali vert, da j plesajoče žnjece. vam je 500 križov čiste pšenice zraslo. ! IgraIi so dale) staroga žjga gosl ‘I paiđi svojim i knigami Pavei, negučiltak da bi mlade gratale, gda je lep£ od nji i pogladila je svojega sina Katica z Šari Imrejom tak veselo pie-aOspodsko obleko. i sa]a- Ne je {ajcgega lepoga para v Znjeci so dokončali odomaš, stareši' celoj vesi več. Pa je Šari Imre siro-so si na pipo nažgali, mladi so pa ple-! maski dečko bio i donoksta se tak lepo sati začnoli v velikom dvori po dugoj i: vkiiper glijala z kmeta hčerjov, tak da ezkoi žetvi, gda so po noči komaj par; bi njiva Bog eden drugomo stvoro. v6r^ spali. Tak so veselo plesali, či bi! Katica je tak rdeča, kak risalska rožica že par kednov na to pripravlali. ! cd plesa, i ona biti od driigoga tildi, ^ a lepa Katica je plesala najbole; Imre jo je pa edno za drugim obračo, je Sel°Lv,asje 30 se n^ei v5odPleli> obraz : Med plesom je ne občutila, da je od rdeči grato, i dčnok je ne počivala, j brgov hladen veter zavleko, šteri veter m vert se je med plesce zmešo, tak je stroso topole stroso je orehovo za- tiidi °bre V°le bi° ’ Z Žen0V SV0^0V ^e;Spano bstje. Ena črna megla se je po-sda* .P'e^°' ^ak ki ne bio dobre vole, mali bližala, zaprva samo, edna mala q .. Je že takse žetve dugo ne bilo.; krP'ca pomali prt postane žnje i na .. lbno, da njegbva bau zaduženoga | za£fnie se razširi na celom zraki. Sam je a§ya zemla. Iz ysakoga njegova sina Dale. Piesna veselica. 3,-ga junija na telovo popoldnevi D Lendavsko evang. žensko društvo plesno veselico priredi v gostilni Ritupera. Začetek popodnevi ob 3. viiri. Vstopnina za ose 9 Din., za družino 15 Din. Preplačila se hvaležno sprejmajo. Prekmurskomi ljudstvi. Nede dugo za papirnate peneze po i dinari, po Va i V* dinara finančna uprava vorzeme z prometa. Za to pa ne stiskavajte te peneze v kakši štrunfaj, ali pa pod zglavniki, nego je kak najhitre vodajte. Seniorsko zborovanje. Prekmurska evangeličanska senio-rija bode svoje letno zborovanje v etom leti na Hodoši držala, 29,-ga junija, na Petrovo. Sestanek Radikalne stranke v Prekmurji. Na risalski pondeljek, 24.-ga maja je Prekmurska radikalna stranka pod predsestvom g. Strasser-ja v Dolnji Lendavi sestanek držala, ali preveč je malo bilo zanimanje za te sestanek, ar je komaj 12 ljudi prišlo vkiiper. To tak znamo da je Prekmurje ne mogoče dobiti za radikale. Komunistični občinski mandati v Dalmaciji razveljavljeni. V Splitu so po zakoni razveljavili 10 občinski komunistični mandatov i v driigi krajaj Dalmacije pa ešče 20. Moč Ijiibezni. V Beograd! Je vojak kraljevske garde Cvetko Mitrovič dolsmekno svojo ljubico Milico Milosavljevičevo. On se je že zaročo žnjov, ali ona ga je pa tam nihala i odišla je od njega i začela nemoralno živlenje. Mitroviči se je to ne dopadnolo i zato jo je na vulici na odgovornost pozvao, naj se nazaj vrne na bogšo pot i naj nazaj pride knjemi, ona je pa to ne štela včiniti zdaj je Mitrovič vopotegno nož i jo dojsmekno. GOSPODARSTVO. Tržne cene. Dolnja-Lendava, 26. maja. 100 kg. pšenice .... 300 Din V žita . . .... 160 n ft ovsa .... 175 n kukorce .... 145 f} >» hajdine .... 170 tt )7 Prosa . .... 150 Živina. MESO. 1 kg. govedine.............13 Din. „ „ teletine................18 „ „ „ svinskega .... 18 „ „ „ špeja...................24 „ „ „ masti...................30 „ Edno jajce 75 par. PENEZ f. Zagreb 26. maja 1 Dolar ..... 56 Din. 1 Schiling .... 8 „ ' 1 Češka K.............. 1.67 „ 20 zlati K..........210— „ 1 francoski fr. . . 1.60 „ 1000 madžarski K . 079 „ 1 Šveicki fr. . . . 1Q'95 ,, 1 italijanska lira . 2i0 „ 100 dinarov v Zurichi 9.12 Fr. DOBER TflNflČ Dobro Vam Bog daj Števan sosed, ali ste že čiili za nas vse ni kaj novoga i dobroga? Nika j sem že elio, ali Janoš vi ste eednejši elovek, raz« tolmačte mi malo to delo. Znate Števan kiipte si i naroete si ešee dnes NAŠE NOVINE i razmili te eelo delo, I ni kaj ne odlašajte, nego notristopte v neodvisno prekmursko stranko, či to šeste, ka bi v svojo] biži sami bili gospod. Nebojte se, tisti gospodje, šteti so to novo stranko nastavili, so vsi pošteni možje i vsi so z naše krvi i najbole poznajo naše krvave tane i naše težave. I mi Vam tildi to priporočamo, ka Janoš sosed, naročte si vsi z nami čuteči pošteni prekmurci NAŠE NOVINE i stopte vsi v novo stranko, vsi pod edno zastavo i tak pomagajmo eden drugomi. :S; Tiskara V. TAKŠIĆ, ČAKOVEC