AKTUALNO VPRAŠANJE V oktobru in novembru, ko se začne jesensko vreme, nastopijo vedno tudi skrbi za nabavo kurjave, saj se kaj rado zgodi, da je doma in v trgovini prav tedaj zmanjka. Te dni smo se pozanimali, kako so letos založena s kurivom trgovska podjetja na Gorenjskem. Povsod smo dobili razveseljive odgovore. Drv in premoga trenutno nikjer no primanjkuje. Na »Kurivu« v Kranju smo izvedeli, da imajo potrošniki možnost izbire. Cene drv in premoga zavisijo od ka- kovosti. Drva so po 2200 do 3000 din prm., lignit po 1900, tona dobrega rjavega premoga pa po 3500 do 4200 dinarjev. Povpraševanje po kurjavi je letos manjše kot lani. Sodijo, da deloma zaradi tega, ker zima ni bila huda in je ljudem kurivo ostalo, deloma pa zaradi tega, ker poleti ni primanjkovalo električnega toka in ker do sedaj še ni pritisnil mraz. Tudi na Jesenicah potrošnikom na drva in premog ni treba čakati. Na zalogi imajo tri vrste lignita in eno boljšo vrsto premoga. To željam potrošnikov popolnoma zadostuje. Buko- va drva so po 3100, topolova po 2100, smrekova po 1800 dinarjev prm., mešane butare pa po 110 din komad. V Tržiču imajo drv vseskozi dovolj, medtem ko premog prodajo več inomu sproti. Drv zasebni potrošniki tam le malo pokupijo, ker jih dobijo pri oko-lišivih. kmetih. Potrošnja drv tudi v Škofji Loki ni velika. Potrošniki jih prav tako nabavijo v okolici, naročilom za premog pa trgovsko podjetje »Lubnik« sproti ustreže. —ey AKTUALNO VPRAŠANJE S posvetovanja v Poljanah ŠE VEČ SMOTRNOSTI LY ENOTNOSTI Ob letošnji zagati s krompirjem GORENJSKE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO 1LMTO X., ŠT. 90 — CENA DIN 10. Kranj, 18. novembra 1957 Poljane, 17. novembra. — Tu se je danes zbralo neTfaj sto kmetov iz vse Poljanske doline in okolice, da bi se pomenili o važnem aktualnem vprašanju: o bodočnosti pridelovanja krompirja. Pred samim zborovanjem so v prostorih kmetijske zadruge Poljane odprli tudi lepo urejeno razstavo krompirja iz tega okoliša. Vprašanje na njihovem današnjem zborovanju je danes važno ne le za Poljansko dolino in Gorenjsko, marveč za vso Slovenijo. Zagata v prodaji krompirja je letošnjo jesen povzročila mnogo zaskrbljenosti, pa tudi mnogo upravičene in neupravičene kritike, bodisi od samih proizvajalcev, kakor tudi od posameznih odgovornih ljudi in organizacij navzgor. Puščice so v glavnem usmerjene na trgovino, ki je v tem primeru resnično razočarala. Na današnji konferenci je bilo slišati glasove in kritiko iz vseh smeri: od zgoraj in od spodaj. Vsi imajo nekje prav, nekje pa tudi ne. Neposredni povod za letošnjo zagato, je bila seveda izredno dobra letina. Toda v širšem obsegu pridelka nikakor ni preveč, in misel, da bi kazalo opuščati krompirišča v prid drugih kultur, je sploh nesmiselna. Hkrati pa je letošnjo zagato še povečal nepripravljeni trgovski Posvetovanja mladih članov delavskih svetov sestav sveta - I Zaključke kongresa delavskih svetov je treba tudi uresničevati Tudi na objekte za društveno življenje bo treba misliti Kranj, 17. novembra. Danes je bilo v Kranju prvo okrajno posvetovanje mladih članov delavskih svetov gorenjskih podjetij. Posvetovanja se je udeležil tudi organizacijski sekretar OK ZK Kranj Albin Jensterle. Glavni namen današnjega posvetovanja mladih članov delavskih svetov je bil, da bi mladinska organizacija z neposrednim stikom mladih proizvajalcev skušala pomagati mladim, da bi bilo njihovo delo v organih upravljanja čimboljše. »-Delo mladinske orga* nizacije«, kot je poudaril tov. Rožič. ~bo uspešno šele tedaj, ko se bo organizacija začela ukvarjati z vsakdanjimi gospodarskimi in političnimi problemi naše skupnosti.« Tedaj bo mladinska organizacija prav gotovo privabila v svoje vrste mnogo več mladine, ki je pripravljena s svojim delom odpraviti dosedanje vrzeli. Prav sedaj, po kongresu delavskih svetov Jugoslavije, je pred organi upravljanja mnogo novih nalog. Vendar kaže, da samoupravni organi po sprejeti resoluciji ponekod niso kaj prida naredili. Medtem ko lahko trdimo, da so se skoro povsod delavski «veti na svoj kongres temeljito pri- pravili, je po kongresu nastalo mrtvilo. Delno so bili vzrok dopusti. Toda sedaj je sezona dopustov mimo in treba bo z največjim prizadevanjem začeti izpolnjevati zaključke kongresa. Zato so na posvetovanju sklenili, naj bi bili mladi člani med iniciatorji uresničevanja sklepov kongresa v svojih gospodarskih organizacijah. Na posvetovanju so sicer razpravljali o nekaterih pomanjkljivostih dela uprav podjetij in tudi organov upravljanja, vse premalo pa je bilo slišati o tem, kako naj bi te probleme rešili, kako bi delo organov delavskega samoupravljanja lahko izboljšali. Prav gotovo je ena izmed poti, ki vodi k izboljšanju dela skupno delo in skupna prizadevanja vseh. Sestav delavskih svetov je prav gotovo osnova dela in uspeha delavskega samoupravljanja v podjetjih. Kjer upravljalci niso dovolj premislili, kdo jih bo zastopal v organih upravljanja, W sliki in besedi tam se tudi dogaja marsikaj, kar ni v skladu z razvojem in prizadevanji za izboljšanje življenjske ravni našega delavca. Morda je prav sestav delavskega sveta vzrok, da pride do takih sklepov, kot na primer v Verigi v Lescah, kjer je delavski svet sklenil, naj se delavcem ne deli topli obrok. Prav gotovo niso mislili na nešteto delavcev, ki prihajajo na delo od daleč in na take, ki nimajo možnosti, da si v trgovini kupijo izdatno malico. Podobnih primerov je tudi ponekod drugje še vedno nekaj. Mladi upravljavci so na posvetu mnogo razpravljali o življenjskih pogojih mladih delavcev in menili, da bi bilo nujno misliti na to, da bi tem ljudem, ki sedaj komaj zaslužijo za hrano in stanovanje, morali nuditi možnost za večji zaslužek. Mladina je kritizirala vsako tako delo organov upravljanja, ki je odraz zastarelega mišljenja nekaterih posameznikov, ki so jim tuji napori za izboljšanje življenjskih pogojev naših delavcev. Se prav posebno pa ne morejo razumeti potreb mladih ljudi in potrebe po objektih, ki bi posredno vplivali na povečanje proizvodnosti dela. Stik med delavskim svetom in delavci samimi, ponekod še ni najboljši. Delavski sveti ponekod ne seznanjajo dovolj članov kolektiva s svojim delom. Tako so na primer na anketo, ki jo je razpisal OK LMS Kranj o tem, ali so seje delavskih svetov dostopne vsakomur, odgovorili zelo različno. Od 208 je le 35 mladih ljudi odgovorilo, da se seje del. sveta lahko udeleži vsakdo, odgovori ostalih pa so bili zelo dvomljivi, oziroma so odgovorili, da so te seje zaprte. Ludvik Slamnik (Železarna Jesenice) je kritiziral slabo uresničevanje zaključkov kongresa delavskih svetov. Menil je, da je vzgoja v klubih mladih proizvajalcev ena izmed najboljših priprav na delo v organih delavskega samoupravljanja. Dušan Djukanović (Kranj) meni, da je ustanovitev del. sveta v delavnici s samostojnim finan-siranjem v STTS ugodno vplivala na povečanje zanimanja za delo pri dijakih samih. Tov. Kramar (Železarna Jesenice) je med drugim govoril, da neupoštevanje veselja posameznikov za delo pri razmeščanju na delovna mesta slabo vpliva na delavno produktivnost. Tako nerazumevanje kaže uprava podjetja predvsem do mladih delavcev. Jaka Bogataj (OZZ Kranj) je govoril o pogojih delavcev v kmetijstvu in gozdarstvu, ki živijo ponekod v še slabših pogojih, kot ostali delavci. Jože Šolar (ISK Kranj) pravi, da v šolskem odboru ne bi smeli biti taki ljudje, ki gledajo samo na učni uspeh, ne pa na splošno vzgojo učencev. Aleksander Cerčil je govoril, da bi se delo organov upravljanja lahko bolj približalo skupnim interesom, če bi bilo v teh organih več mladine. V razpravi so še sodelovali Zdravko Krvina (Standard Kranj), ki je govoril o sektorskih posvetovanjih mladine, Marlena Polajnar (Peko Tržič) o analitski oceni, Franc Stucin (Peko, Tržič) o življenjskih pogojih mladih delavcev in Vili Lauseger (BPT, Tržič) o skrbi za delavce. Lj. aparat in odgovorna združenja ter zbornice. Nič manj pa ni k temu prispevala tudi zastarela, često konservativna in razdrobljena individualna proizvodnja — se pravi, sami pridelovalci. Današnja konferenca s celotno diskusijo ni bila usmerjena v iskanje in odkrivanje vzrokov, marveč je ubrala pravilno pot k načrtnemu izhodu v bodoče. Poljanska dolina ima izredne pogoje in tudi tradicijo v pridelovanju krompirja. Zlasti semenskega. Te prednosti ne gre zavreči. S tem so se tudi vsi proizvajalci danes strinjali. Oni postajajo tudi vedno večji izvoznik. Letos so že povprečno dosegli 20 metrskih stotov na hek-tar, kar je vsekakor lep uspeh. Njihova semenska služba združuje 250 hektarov zemlje, kjer 389 pridelovalcev prideluje sedem različnih sort krompirja. Po vseh dosedanjih izkušnjah pa se bodo morali odločiti čimprej, vsaj kot izvoznik, za eno sama sorto. Gre za vprašanje, ali naj pridelujejo in izvažajo jedilni, industrijski ali semenski krompir. Danes so se največ ogrevali za semenski krompir. Naslednje najvažnejše vprašanje je pogodbena proizvodnja. Pridelovalec se bo moral preka zadruge obvezati za določena količino in kvaliteto krompirja. S tem pa si bo hkrati zagotovil tudi prodajo. Skrb za prodajo torej v tem primeru ne bo slonela na proizvajalcu. Prav tako so danes precej govorili o možnosti porabe krompirja doma: o siliranju, kisanju ter o krmljenju in pitanju goveje živine, prašičev itd. s krompirjem. Ugotovili so, da je letošnja zagata le posledica nepripravljenosti, nespretnosti in ne-načrtnosti pridelovalca, kakor tudi trgovine. K. M. USPELA KONFERENCA MLADINE ŽELEZARNE JESENICE V Četrtek je bila na Jesenicah letna konferenca mladine Železarne. — V dvorani Delavskega doma na Jesenicah se je zbralo 135 mladincev, ki so poslušali poročilo predsednika Slamnika in sekretarja Nemeca o dosedanjem delu mladinske organizacije ter ju dopolnili z bogato razpravo. Konferenca je ugotovila, da je treba izboljšati delovanje mladinske organizacije, dasiravno je ta dosegla vrsto lepih uspehov. Naredila je korak naprej pri vzgoji mladine z raznimi predavanji in debatnimi urami. Priredila je tudi razne sestanke, kjer so se posvetovali o proizvodnji, delavskem samoupravljanju, o storilnosti dela. o tarifni politiki itd. Na konferenci so govorili tudi o izboljšanju organizacije in o pridobitvi nove mladine v organizacijo. V Železarni je zaposlenih 1666 mladincev, medtem ko je v mladinski organizaciji vključenih le 689 mladincev. U. „P0ŽIVITI HOČEM KULTURNO IX ŠPORTNO ŽIVLJENJE" Pridne gospodinje ki imajo veselje z ročnim delom, tudi za to najdejo čas. Seveda pa imajo s tem še večje veselje, če za takšno delo pade tudi kakšen dinar, kot pravimo. Zato večkrat kar v vrstah čakajo pred gospodinjskimi biroji, ki jim posredujejo takšno delo (levo zgoraj). Brž ko se vsaj za kratek čas pokaže sonce, postane v parkih pravi >*živ-žav« (desno zgoraj). Zdaj ko je že precej hladno, pečen kostanj prav prijetno pogreje. Prav gotovo pa bi še bolj, če bi bil cenejši. »Težko je pri il presenečen, ko sem bil izvoljen,« mi je pripovedoval. Tovariš Šter je eden izmed mi-adincev, ki so bili izvoljeni v nove >cib-činske ljudske odiboire. »Verjetno se boste razen z gospodarskimi problemi ukvarjali tudi s kulturo, prosveto in šolstvom, kajne?« »Moj prvi namen je čimbolj tW.iv'tt-i športno m kulturno življenje v gorenjevaški občini. Lani je Občinski ljudski odbor Gorenje vas predvidel v svojem proračunu 70.000 dinarjev za kulturno-prosvetno delo. To ni veliko — vendar niti teh 70.000 še do danes ni porabljenih. To se pravi, da kulturno življenje pri nas popolnoma spi. Tudi o športu pravzaprav ne moremo govoriti. Predvsem bi morali dobiti vsaj telesnovzgojnega učitelja.« »In družabno življenje?« »Mladina pozna le gostilne in icesto. Ničesar ji ne nudimo, da 'bi jo odvrnili od gostiln. Tudi tu nas čaka obVica dela.* »V Poljanski dolini ,se precej ukvarjate s kmetijstvom. Ali bi pospeševanje te dejavnosti zadoščalo Iza razvoj doline, ali pa nameravale začeti že s čem drugim?« »Vsekakor bo treba poljedelstvo, zlasti gojenje semenskega krompirja, v Prr^an^ki dol!.n-i še nosoe-ševati. Predvsem pa bo treba bolj razvijati živinoreji, Vendar vse to za prebivalce naše doline ne zadošča. V najbližji bodočnosti moramo nujno misliti, da bomo tudi v Poljanski dolini začeli industrijo. Pri nas je v razmerju z ostalimi kraji že vedno veliko brezposelnih. Ljudje pa vse bolj odhajajo v druge kraje in si iščejo zaslužlka. Naj povem samo to, da so v Poljanah od 60 ljudi, rojenih v istem letu, ostali samo Se trije.« »Se vam zdi, da bo ločitev trgovin od kmetijskih zađMJR ugodno vplivala na preskrbo v Poljanski dolini?« »Ločitev trgovin od kmetijskih zadrug se mi zdi zelo koristna.« 893456 ^999999925 2348482353534853482353235323535353535353235353534853235353535323532348535353232348534823234853484848482348532323234848535348895353234853535353 A Na petkovi seji Zveznega izvršnega sveta, ki ji je predsedoval Svetozar Vukmanović, je Zvezni izvršni svet dokončno sprejel osnutek družbenega plana gospodarskega razvoja Jugoslavije od 1957. do 1961. leta. Osnutek plana bodo predložili Zvezni ljudski skupščini, ki bo o njem razpravljala na svojem prihodnjem zasedanju. — Zvezni izvršni svet je med drugim sprejel tudi osnutke zakonov o delovnih odnosih, o izgradnji hidrosistema Donava-Tisa-Donava in o melioracijskih delih v LR Makedoniji. Ratificiranih je bilo tudi več mednarodnih sporazumov. A Tržaški delavci Združenih jadranskih ladjedelnic in tržaškega arzenala so v soboto zjutraj zopet začeli z dvodnevno stavko, s katero hočejo doseči zvišanje plač. Borba tržaških kovinarjev traja že več mesecev. V tem času se je zvrstilo že nekaj stavk, ki pa niso obrodile zaželenega uspeha. V sobotni stavki je prišlo tudi do spopada med delavci in policijo. Na obeh straneh je bilo nekaj ranjencev, ki so jih odpeljali v bolnišnico. Aretiranih je bilo tudi več delavcev. — Vest o napadu policije na stavkajoče kovinarje se je bliskovito razširila po vsem mestu, predvsem po tovarnah in delavnicah. Iz solidarnosti napovedujejo tudi drugi tržaški delavci protestne stavke. Protestna stavka pristaniških delavcev je skoraj docela ohromila pristaniški promet. Ni izključeno, da bo prišlo do splošne stavke vsega tržaškega delavstva. A Prvi ameriški satelit, ki ga bodo izstrelili v začetku prihodnjega leta, bo valjaste oblike, težak okrog 9 kg, dolg okrog 30 cm in bo meril v premeru 12,5 cm. Opremljen bo z aparati za merjenje koz-mičnega sevanja, meteorskih pojavov in temperature v vsemirju. V OBDOBJU SOPOTNIKOV LJUDJE IN DOGODKI ODMEV HAMBURŠKIH VOLITEV »V ponedeljkovi noči so svetile bakle pred sedežem socialne.demokratske stranke v Hamburgu in mladi ljudje so vriskali in vzklikali — v drugače tako mirnem mestu — zmagovalcem pri volitvah v hambur-ško pokrajinsko skupščino.« — Tako je opisal znani neodvisni nemški dnevnik »Die Welt« trenutek, ko so razglasili rezultate nedeljskih volitev. Hamburg poleg Frankfurta in Berlina sicer prištevajo med stare socialno-tlemokratske trdnjave, toda v hamburški pokrajinski skupščini so zadnja leta imeli večino Adenauerjevi demokristjani in ni kazalo, da bi jo radi izpustili iz rok. Vendar pa se je to zgodilo. Zakaj? Podoba je, da so hamburški volilni rezultati odmev splošnega razpoloženja v Nemčiji. Nedavni Adenauerjev govor o vladnem programu za prihodnja 1 leta z napovedmi o dosledni politiki »trde roke« in z oborožitvijo z atomskim orožjem je 'naletel na ostro kritiko v javnosti. Zunanjepolitična linija je doživela tudi v »Bundestagu«, to je v zahodnonemškem parlamentu, hude napade, veliko nevoljo pa je povzročilo še ravnanje z Jugoslavijo, ko je priznala Vzhodno Nemčijo. Prav tako je vzbudila odpor Adenauerjeva »spni-niška« izjava, ki je govorila o izključni politiki sile v Atlantskem paktu. S tem v zvezi je šel dosti odobravanja predsednik socialnodem. stranke Ollenhau-er, ko je v parlamentu napadel Adenauerjevo politiko in ji prerokoval, da »se mora nujno končati s katastrofo«. — Tako je dane?; na notranjepolitičnem področju, a tudi v gospodarstvu ni vse mirno, kakor bi kdo pričakoval po toliko opevanem gospodarskem čudežu. Nedavna bitka za zvišanje cen premoga in jekla, glasnejše zahteve zahodno-nemškega kapitala in družb po svobodnejših gospodarskih odnosih z drugimi deželami, zlasti z vzhodnimi, dušitev sindikalnih prizadevanj za zvišanje mezd, napovedi za »huda leta« na račun atomske oborožitve — vse to vnaša nemir in nezadovoljstvo med zahodnonemške delovno množice. Medtem ko je dovolj sredstev za izvajanje politike s postojank sile, pa vladni časopisi pridigajo o varčevanju »pri malem«, to je pri ljudstvu. Vse več zaskrbljenosti dan za dnem povzročajo tudi članki s podobnimi naslovi, kakor ga je nedavno objavil dnevnik »Die Welt«: »Napačna podoba o našem bogastvu«. Nedvomno je vse to prispevalo k zmagi socialnih demokratov v Hamburgu. Marsikdo bi morda sodil, da pač glasovi ene same pokrajine niso važni za celoto, to je za Zahodno Nemčijo, a se moti. Po nemški ustavi so si socialni demokrati s tem pridobili tudi 3 sedeže v »Bundestagu«, to je v zahodnonemškem zveznem senatu, in tu podrli doslej trdno Adenauerjevo dvetretjinsko večino. Tako so volitve v hamburško skupščino neprijetno posegle v račune bonnske vlade: prisilile so jo, da je začela trezneje presojati nekatera vprašanja. Prvo, kar je prišlo na vrsto, je po vsej verjetnosti najbolj pereči problem današnje Nemčije — združitev obeh nemških držav. V Bonnu sicer še naprej vztrajajo pri trditvi, da bi nemško vprašanje rešili le z razgovori med štirimi velikimi silami, to je med Sovjetsko zvezo, Združenimi državami, Veliko Britanijo in Francijo, a so morali priti do praktičnega zaključka, da samo od sebe ne bo šlo. Uvideli so tudi najbrž, da Nemčijo danes povsod odrivajo iz dnevnih redov na mednarodnih konferencah in sestankih. Hru-ščovljev predlog za razgovore na najvišji ravni med kapitalističnimi in socialističnimi deželami in pripombo, da bi tudi nemško vprašanje obravnavali na taki konferenci, je Adenauerjeva vlada sprejela hladno, vendar jo v uradni izjavi poudarila, da bo podpirala vse predloge, ki bi utegnili zmanjšati mednarodno napetost. Na kratko povedano, v Bonnu so se menda le odločili za pametnejšo ukrepe, ker so uvideli, da je edina pot za združitev v boljših odnosih in v sporazumevanju s Sovjetsko zvezo. Dokaz, da so se Nemci vkljub satelitski histeriji in pozivom na novo in intenzivno združevanje zahodnih sil v zadnjih tednih, le odločili za to pot, je nadaljevanje sovjetsko - nemških razgovorov v Moskvi. Začeli so se letos konec julija, a so se po enem mesecu formalno razbili pri eni izmed točk dnevnega reda, namreč pri vprašanju vrnitve nemških državljanov iz Sovjetske zveze. (Glavni vzrok pa je bil seveda ta, da se je Adenauer poslužil razgovorov le za predvolilni manever, da bi tako ugodil gospodarskim krogom in tistim volivcem iz vrst svoje stranke, ki so zahtevali izboljšanje odnosov s Sovjetsko zvezo in vzhodnimi državami. Ko je menil, da je v tej smeri naredil dovolj, so pogajanja v Moskvi naenkrat prišla do mrtve točke in prekinitve). Zdaj nemško odposlanstvo spet razpravlja v Moskvi o trgovinski izmenjavi in konzularnih odnosih ter o vrnitvi nemških državljanov iz Sovjetske zveze, toda le o posameznih primerih. Odločitev nemške vlade, da je obnovila razgovore v Moskvi, je sicer v protislovju z Adenau-erjevim trdovratnim blokovskim stališčem in še posebej z najnovejšimi potezami v okviru Atlantskega pakta, vendar pa sloni na realnem ocenjevanju položaja. Morda je kancler osebno nasprotnik sedanjih pogajanj v Moskvi, toda kaže, da je moral pod pritiskom razmer in javnosti v svoji deželi ravnati drugače. JELO TURK Striček Sam: ►Pa še mi poskusimo, kako visoko bo šlo'.-k v nedeljo smo zabeležili IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJŠEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ŠT. 475 / TEKOCl RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV Se nadalje hladno in suho vreme. Megla bo zlasti gosta v nižinah. Okoli 24. novembra pa je pričakovati rahlih snežnih padavin. PRAZNOVANJE V PODNARTU Sinoči, na večer pred II. krajevnim praznikom je bila v Pod-nartu slavnostna seja Krajevnega odbora, ki se je poleg številnih borcev iz NOB udeležil tudi predsednik Okrajnega odbora ZB Kranj Ivan Bertoncelj-Johan. Ob 17. uri pa je bila svečanost ob spomeniku padlih borcev v NOB na Ovsišah. Grob padlih so okrasili z venci, po slavnostnem govoru in recitacijah pa je zapel pevski zbor "France Prešeren« iz Kranja nekaj pesmi. R. OBČNI ZBOR SINDIKALNE PODRUŽNICE »-PLAMEN« Danes je bil v Kropi redni letni občni zbor sindikalne po- družnice podjetja »Plamen«. Člani so razen drugih številnih vprašanj precej razpravljali tudi o proizvodnji, rekonstrukciji tovarne, izobrazbi strokovnih kadrov, komunalnih vprašanjih itd. Sklenili so, da je potrebno tem vprašanjem v prihodnosti posvetiti več pozornosti kot doslej. ŽELEZNIŠKA MLADINA: POPESTRITI DRUŠTVENO ŽIVLJENJE Železniki, 17. novembra. — Včeraj zvečer je bila v Železnikih občinska konferenca LMS. Mladina je razpravljala o komunalni izgradnji, predvsem o gradnji cest in objektov za društveno in družabno življenje mladine. Delo v društvih do »Zlil sedaj ni bilo najboljše, predvsem zato, ker nimajo potrebnih pripomočkov. Kritizirali so tudi togost pri sprejemanju mladine v ZK. V »ISKRI« TOPLI OBROK Zvedeli smo, da bodo danes v ponedeljek delavci v »Iskri« v Kranju začeli dobivati topli obrok. Delavci bodo tega prav gotovo veseli, saj bodo topli obrok med delom lahko dobili za 40 dinarjev. Upamo, da bo tudi kvaliteten. Temu zgledu naj bi sledilo tudi ostala podjetja. SPORT r 42. P O N E D E L J E K PSU NJEGOVO, MENI PA... S Kontorjem, psom Kontorjem, sva se spet srečala. Tokrat na ulici. Stopical je poleg svoje .gospodarice in se ozirail po ljudeh. 'Tu in tam je roka njegove gospodarice nežno zdrsela po njegovi negovani dlaki. Okoli vratu je imel lepo, dokaj bogato ovratnico. Kadarkoli! smo ise srečali, je Kontorja njegova gospodarica peljala na vrvici. Verjetno sta šla vsak dan na sprehod... Kdajpakdaj sta se peljala celo z avtom. Videti je bilo, da je Kontor najbolj čislano živo bitje na svetu. Gorje onemu, ki bi mu storili najmanjšo nevšečnost, ki Ibi mu samo stopil na nogo, čeprav se to lahko vsakomur zgodi. Vendar Kontor ne bi smel doživeti kaj takega. Revež ubogi, oVilil bi in njegovi gospodarici bi pritekle debele solze. Čeprav je bila ugledna dama, .verjetno tudi s psovkami ne bi štedila. Skratka, -Kontor, naš preljubi Kontor je najbolj inteligentna žival in inajimilejše živo bitje na svetu! Vendar — itu se zgodba šele prične. Zgodilo se mi je, kot verjetno iže marsikomu, da sem bil brez stanovanja. Vsaj sobo bi nujno rabiil. Na stanovanjski upravi mi niso mogli pomagati. Stanovanj ni — čakaj, čakaj . . . morda 'boš nekoč vendarle prišel na vrsto. Kako naj čakam, zima je bila pred durmi. In čeprav sem skoro vsak dan stal na ista no vanjski upravi, čeprav so mi cto-ljubovali, da bo stanovanje kmalu, sem vedel, da so to le praizne obljube, zato, da bi se me čimprej znebili. Potem sem začel sam vrtati. Ustavljal vsem znance, jih prosil za nasvete, pomoč, jim celo obljuboval nagrade — pa vse skupaj ni bilo nič. Tudi časopisni oglasi, najbolj blesteče oblikovani, z mamljivimi obljubami, niso prav nič pomagali. Odločil sem se za zadnjo možnost, v katero sem vsaj še malo upal. Sam sem hodil po hišah, trkal na vrata in zdi se mi, da sem (pritisnil že skoro na vsako (kljuko, dokler . . . ■Dokler se nisem spomnil, da je še nekaj takih, ki sem jih sprva spustil, ker sem bil prepričan, da ne ;bo uspeha. Kar bo, bo. Poskusiti sem hotel še pri teh. Bolj zaradi tega, da si ne bi cčital, da nisem vse povprašal, kot zato, da bi upal na srečo. Tedaj sem spet srečal Kontorja. »Želite?« me je .začudeno nič kaj prijazno vprašala njegova (gospodarica. Sprva se je že hotela nasmehniti, potem pa, ko me je premerila od tnog do glave in videla mojo nič kaj lepo obleko, se je njen nasmešek spremenil v začudeni podcenjujoči poigled. »Oprostite, morda imate kakšno sobo zame? Brez stanovanja isem. Saj nisem veliko doma, sitnosti ne boste imeli z menoj. Morda bi me sprejeli vsaj za nekaj časa.« Kontor je stal poleg nje in radovedno duha! okoli mojih čevljev, i Potem je sedel med njo in mene ter ponižno čakal. Čakal je njene zapovedi, kot sem jaz čakal njenega odgovora. Se enkrat me je premerila od nog do glave, petem pa — »Človek božji, kaj vendar mislite. Ze res, da imam tri večje iin eno manjšo sobo. Toda moži imam in tudi sina. Trije smo. Kdo si vas je pre-drznil poslati Je meni. Kje maj prebiva potem naš Kontor, če vam oddam manjšo sobo. Kako si vendar predstavljate, da bi mogli potem še živeti v miru. Kontor mora imeti, ikar mu pripada . . .« Kontor je zadovoljno zmignil z repom, ko ji zaslišal svoje ime. »Samo poglejte ga, kako je prijazen. Samo poglejte ga...« sem islišal še, Iko sem odhajal brez besed po stopnicah navzdol. Nisem slišal, kaj je še govorila. Pred seboj sem videl maio sobico in Kontorja, Ikako prijetno leži na mehkem pregrinjalu in sebe, ki me je izuma j sprejela mrala noč. Kaj bi še govoril. Povem le, da živi tudi precej ljudi, .ki nimajo svojih sob in takih ljudi, ki so celo 'brez soib .-. . TRZlC : IZOLA 1:1 (0:1) Tržič, 17. novembra. V prvenstveni tekmi Ljubljansko - primorske lige je enajstorica Tržiča danes v borbeni tekmi z Izolo igrala neodločeno. PRVENSTVO GORENJSKE V KEGLJANJU POSAMEZNIKOV ZAKLJUČENO Jesenice, 17. novembra. — Minulo nedeljo odigranemu prvemu delu je sledil danes na Jesenicah drug; del prvenstva Gorenjske v kegljanju posameznikov, v katerem so se pomerili najboljši gorenjski kegljači. Rezultati: 1. Stare (Triglav, Kranj) 1731 kegljev; 2. Miro Am-brožič (Triglav, Kranj) 1684; 3. Martelanc (Triglav, Kranj) 1681; 4. Vehovec (Triglav, Kranj) 1653; 5. Pečar (Kranjska gora) 1646; 6. Kelih (Jesenice) 1645; 7. Korošec (Jesenice) 1640; 8. Sli-bar (Jesenice) 1640. U. ŠD KRANJ : ŽELEZNIČAR (LJUBLJANA) 5,5:2,5 Ljubljana, 17. novembra. — Danes dopoldan je bil v Ljubljani v Šahovskem domu odigran polfinalni dvoboj med Železničarjem in kranjskimi šahisti. Kranjčani so odločili srečanje v svojo korist z rezultatom 5,5: 2,5 in se tako plasirali med prva štiri moštva v Sloveniji, ki se bodo 30. novembra in 1. decembra v Ljubljani pomerila za" naslov republiškega prvaka. NAMIZNOTENIŠKI TURNIR Kranj, 17. novembra. — Dan; s je mladinski aktiv Gorenjskega tiska organiziral v počastitev 29. novembra in 15. obletnice USAOJ-a namiznoteniški četve-roboj. Zmagalo je moštvo »Gorenjskega tiska«. TRIGLAV B : JESENICE B 3:0 (1:0) naša kromikm OBČINSKI ZBORI SINDIKALNIH PODODBOROV ŽELEZARNI-: V POLNEM RAZMAHU Jesenice, 16. novembra. — V Železarni Jesenice hočejo čimprej zaključiti z občnimi zbori sindikalnih pododborov, zato organizirajo dnevno tudi po več občnih zborov. Danes so bili kar trije občni zbori, in sicer: osrednje pisarne, komunalnega oddelka in metalurško - industrijske šole. Na vseh občnih zborih, ki so bili polnoštevilno obiskani, so razpravljali o tekočih problemih sindikalne organizacije podjetja. U. JESENIŠKI ZELEZARJI NA OTVORITVI HLADNE VA-LJARNE V NIKŠICU Jesenice, 17. novembra. — Ker je Železarna Jesenice vzgojila nekaj sto kvalificiranih delavcev za novo železarno »Boris Kidrič« v Nikšiču, med temi tudi valjavce za novo hladno valjamo, so povabili železarji iz Nikšiča jeseniške železarje na otvoritev nove valjarne. Ti so odpotovali v Nikšič danes. U. RAZPRAVA SVETA ZA ŠOLSTVO OLO KRANJ O STROKOVNEM ŠOLSTVU V torek, 12. novembra je imel Svet za šolstvo OLO Kranj redno sejo-. Člani so razpravljali o nekaterih problemih strokovnega šolstva, predvsem o potrebi po večjem številu nameščenih predavateljev, o občasnem prirejanju seminarjev iz pedagogike in psihologije, o sodobnejši inšpekcijski službi, ter o možnostih za bolj življenjska predavanja o naši socialistični zakonodaji. ZA BOLJŠE DELO PODJETIJ BLEJSKE OBČINE Spričo problemov, ki spremljajo delo podjetij v blejski občini, so sindikalne podružnice nekaterih podjetij vključile v program občnih zborov tudi razpravo o raznih perečih vprašanjih, ki zavirajo še plodnejše delo teh gospodarskih teles. Izkušnje so namreč pokazale, da bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti kadrom v gospodarstvu, katerih delovna intenziteta se bo dvignila predvsem s smotrno vzgojo in s strokovnim usposabljanjem. Zlasti ne gre zanemarjati izpopolnjevanje mladih delavcev in vajencev v obrti ter članov upravnih odborov in delavskih svetov. GLEDALIŠČE IZ SEŽANE GOSTOVALO V KRANJU V soboto je gostovalo v Prešernovem gledališču v Kranju gledališče iz Sežane. Gostje so se predstavili kranjskemu gledališkemu občinstvu z Goldoni-jevo komedijo »Ribiške zdrahe«, v priredbi prof. Mirka Ruplja. Na sporedu sta bili dve predstavi. Medtem ko je popoldanska predstava zaradi nezadostnega obiska odpadla, je bila večerna predstava zelo dobro obiskana. Gostje so to zahtevno komedijo, ki jo je zrežiral Miro Kranjec, prav uspešno zaigrali. Glavna privlačnost te uprizoritve pa je bila prav gotovo v tem, da so igralci govorili v primorskem narečju, ki je vdihnilo delu podobo pristnosti in neposrednosti. Občinstvo je nagradilo prizadevne igralce z viharnimi aplavzi. S. VEČER MIMSKE IGRE V RADOVLJICI V četrtek, 21. novembra ob 16.30. in 20. uri bosta nastopili v kinodvorani v Radovljici v sklopu turneje po Jugoslaviji Kristina in Tina Piccoli s predstavo »MIM«. — O tem svojevrstnem načinu odrskega izražanja, ki je hkrati sestavni in bistveni element gledališkega in filmskoga poustvarjanja, smo poročali v našem listu letos aprila, in sicer pred Večerom mimske igre v Prešernovem gledališču v Kranju, ki je vzbudil pri ljubiteljih gledališke umetnosti Izredno pozornost in vrsto -komentarjev. Vse kaže, da bo predstava -MIM« posredovala Radovijičanom svojevrsten užitek, hkrati pa vnesla v tamkajšnje kulturno življenje zanimivo poživitev. Kraaj, 18. novembra 1957 Glas Gorenjske 3 Dne 13. t. m. sem izgubil od Tržiča do Pristave nove moške suknene čevlje. Najditelja naprošam, naj jih proti nagradi nrne. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam nova vrata za 7500 dinarjev. Naslov v oglasnem oddelku. Ugodno prodam suhe 30 mm in 20 mm smrekove ter 30 mm in 50 mm macesnove deske. Naslov v oglasnem oddelku. Iščem gospodinjsko pomočnico. Plača po dogovoru. Naslov t oglasnem oddelku. V službo sprejmemo 2 nekvalificirana delavca, mlada, vojaščine prosta in zdrava. Plača po dogovoru. — Mestna klavnica, Kranj. Preklicujem št. bloka 32906 izdanega v Komisijski trgovini Kranj dne 28. januarja 1957. — Prevodnik Janez, Zminec, Škof-ja Loka. OBJAVE ZAHVALA Najprisrčneje se zahvaljujem dr. Trtniku Aleksandru za uspeš-■o izvršene tri operacije v glavi »a Otološkem oddelku v Kranju, kakor tudi vsemu osebju na tem oddelku. Enako se zahvaljujem za nasvet in pozornost pri zdravljenju dr. Bajžlju Janezu. Prane Šenk z družino. Primsko-vo, 14. novembra 1957. »STORŽlC« KRANJ, 18. nov. ob 16., 18. in 20. uri jugosl. film »VELIKI IN MALI«; 19. novembra ob 16., 18. in 20. uri sov- ZAHVALA Vsem znancem in prijateljem, ki so ob smrti našega dragega •četa JANCA PETRA «z Nomenja pri Bohinjski Bistrici, sočustvovali z nami, darovali vence in ga spremili na zadnji poti, prisrčna hvala. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Hriberju za zdravljenje in lajšanje bolezni ter bratoma Egidiju. in Alojziju. Žalujoči: Žena Julijana, sinova Slavko in Peter ter družina Kozjek jetski film »OD CARJA DO LENINA«; 20. in 21. novembra ob 16., 18. in 20. uri francoski barvni film »BEL AMI« (Lepi striček). »TRIGLAV« PRIMSKOVO, — 19. novembra ob 19. uri sov j. film »OD CARJA DO LENINA«. »SVOBODA« STRAŽIŠCE — 20. novembra ob 19. uri sov j. fiilm »OD CARJA DO LENINA«. NAKLO, 21. novembra ob 19. uri SOV j. film »OD CARJA DO LENINA«. »RADIO« JESENICE, 18. in 19. novembra mehiški film »UMIRAM SREČNA«. Od 20. do 22. novemibra ameriški barvni film »BEAU BRUMMELL«. »PLAVŽ« JESENICE, 10. novembra francoski film »HEROJI SO UTRUJENI«. 21. in 22. novembra mehiški film »UMIRAM SREČNA«. ŽIROVNICA, 20. novembra .francoski film »HEROJI SO UTRUJENI«. DOVJE MOJSTRANA, 20. novembra mehiški film »UMIRAM SREČNA«. RADOVLJICA, 19. in 20. novembra italijanski film »HCl POLKA«. V torek oib 20. /uri, v sredo ob 17.30 in 20. uri BLED, 18. novembra amer. barv. glasbeni film »TO JE LJUBEZEN«. Od W. do 21. novembra amer. film — drama »NE BODO MI VERJELI«. Predstave: v ponedeljek, torek in četrtek ob 20. uri, v sredo oib 17. in 20. uri. Poročila poslušajte vsak delavnik oib 5.05, 6.00, 8.00, 10.10, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00 in 22.55 uri ter Radijski dnevnik ob 19.30 uri. PONEDELJEK, 18. NOVEMBRA 6.40 Naš jedilnik. 8.05 Jutranji divertimento, 9.00 Radijski roman — Tarasov- Rcdionov: Čokolada - XI. 9.40 Mali glasbeni notes. 10.10 Dopoldanski komorni koncert. 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Tonček, naš najmlajši muzikant. 11.35 »Luštno je biti planšar (domače nape ve izvajajo Veseli planšarji, Janko Smolnikar in Janez Jer-šinovec). 12.00 Opoldanski koncertni spored. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Jakob Ferjan: Kako spita-mo prašiča za mast. 14.05 Radijska šola za višjo stop- izhajati je začela zbirka žepnih romano* ljudska knjiga V letu 1957 dve knjigi za 370 om Klaus Eigk DAN 0 MflLA * let. 1958 pet knjig za 800 din PAPEŽINJA IVANA VIII. H. de Balzac ŽENA TRIDESETIH LET Moberg JEZDI ŠE NOCOJ Olbracht NAJTEMNEJŠA JECA HORA NA MNHATTAM1 Maupassant POROtNO POTOVANJE Kdoi naroči vseh 7 knjig, jih dobi za 1100 din plačljivo tudi na obroke Vsak roman bo ime 150 — 200 sirani, opremljen pa bo z lepim barvnim ovitkom. V polpfatno vezana knjiga bc itala vsaka 100 din več Postani stalni naročnik 'rešernova družba. Ljubljana. Erjavčeva 14; njo — Drago Kralj: Padec Carigrada. 15.40 Listi iz domače književnosti — Ivan Bralko: Pomlad V februarju. 17.15 Srečno vožnjo! (šoferjem na poti). 18.00 Mladinska oddaja. 18.45 Radijska univerza — prof. dr. Svetozar Ilešič: Geografsko proučevanje Slovenskega Pomurja. 20.00 Simfonični koncert Orkestra Slovenske filharmonijo solist Julius Katchen, dirigent Samo Hubad. TOREK, 10. NOVEMBRA 6.40 Naš jedilnik. 8.05 V domačem tonu. 9.00 Zabavni mozaik. 9.30 Virtuozne skladbe za razne instrumente. 11.30 Za dom in žene. 12.30 Kmečka univerza — ing. Vilko Masten: Novi načini zatiranja voluharja. 13.15 Klavir v ritmu. 13.30 Pester spored opernih melodij. 15.40 Potopisi in spomini Pearl S. Buok: Spomini na mladost na Kitajskem. 16.00 Popoldanski simfonični koncert. 17.40 Ciganski napevi (Igra Toki Horvat s ciganskim ansamblom). 18.00 Športni tednik. 18.30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov. 18.50 Domače aktualnosti. 20.30 Radijska igra — Vsevolod Ivanov: Oklopni vlak. Režija: Fran Žižek. V glavnih vilcigah: Boris Kralj, Janez Presetnik, Jože Zupan. SREDA, 20. NOVEMBRA 9.00 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori. 9.15 Za ljubitelje narodnih in domačih viž. 10.10 Hector Berlioz: Fantastična simfonija. 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo — Drago Kralj: Padec Carigrada. 12.30 Kmetijski nasveti — Pavla Zakonjšek: Za kmečke gospodinje. 13.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Tonček, naš najmlajši muzikant. 15.40 Pri klasičnih mojstrih — Heinrich Heine: Dvogovor s kuščarjem-. 16.00 Koncert po željah. 17.50 Borut Lesjak: Melodije iz filma »Ne čakaj na maj«. 18.50 Razgovori o mednorodnih vprašanjih. 21.20 »Z lokom po strunah«. ČETRTEK, 21. NOVEMBRA 8.05 Folklorni zapiski Tončke Marcltove z gorenjskega kota. 9.00 V glasbi po svetu. 10.40 In sedaj . . .? 11.00 Štiri operne uverture. 11.30 Cicibanom — dober dan! (Oustav Strniša: Koruza). 11.45 Pesmi za naše male. 12.30 Kmečka univerza — Vet. Franc Skušek: Vitamini in avitaminoza. 12.40 Poje Ljubljanski vokalni oktet. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.40 Humoreska tega tedna —-Žarko Petan: Idealna žena. 16.00 Z našimi in inozemskimi solisti in skladatelji. 18.00 Radijska univerza — Anton Nosan: Kako je nastal premog. 18.45 Četrtkova reportaža. 19.50 Tedenski notranjepoilitlič-ni pregled. 20.05 Javni četrtkov večer narodnih pesmi in napevov. V TRŽIČU Rojen: Marijan Toporiš. Poročila sta se: Franc Pod-lipnik, vodni instalater in Ljudmili a Jezeršek, piredilka. V KRANJU Poročili so se: Janez Pišljar, rudar in iMarija-Stefanija Pin-tarič, trg. pomočnica; Anton Rajgelj, osebni upokojenec in Valentina perne, osebna upokojenka; Albin Podobnik, čevljar in Marina Berdon, tkalka; Emil Vencelj, kopist. in Gabrijela Brešar, gosp. pomočnica, NA JESENICAH Poročili so se: Kaiol Vuk, tovarniški delavec in Fenja Orel, tov. delavka; Viktor Vončina, delavec in Terezija Kovačič, delavka. mmm i GORENJCI SO DOBRO IGRALI Jesenski del tekmovanja v Ljubljansko-primorski nogometni ligi je končan 14. dni je minilo, odkar so se ligaši Ljuibljansko-primorske lige zadnjikrat spoprijeli za točke. Kot v prejšnji tekmovalni sezoni, so tudi to pot zastopali Gorenjsko v tej nogometni ligi trije predstavniki. Moramo reči, da so v celoti zaigrali kar dobro, čeprav niso poskrbeli za kakšna večja presenečenja, da pa so večkrat najbolj vnete navijače razočarali. Kranjska enajstorica si je s solidno igro zasluženo osvojila drugo mesto, čeprav lahko trdimo, da bi za nogometne strokovnjake ne bilo nikakršnega presenečenja, če hi šla na zimski »počitek« kot prvak. Vzrok, da ni tako, je treba iskati v tem, da nogometaši iz Kranja niso na nekaterih tekmah zaigrali tako kot bi lahko in morda je kljub dokaj scilidni igri malo pomagala tudi sreča, da so zapustili igrišče le dvakrat poraženi, NK »Triglav« manjka zanesljivega in izkušenega vratarja. Sicer ne moremo trditi, da Brezar III. nima teh lastnosti, vendar pa je bila njegova igra v nekaterih srečanjih nesigurna in često usodna za moštvo. Napadalci so pokazali dokaj smiselno igro, vendar pa so nekateri zaradi premajhne borbenosti večkrat zamudili lepe priložnosti, da bi zatresli nasprotnikovo mrežo. Zlasti igra preko kril se je v zadnjem času pokazala kot zelo uspešna. Vsekakor pa bi moralo pri nogometaših »Triglava« odpasti prerekanje, ki je zlasti »na višini« med napadalci. To napako sicer nimajo le kranjski nogometaši. Nič boljši niso Jeseničani, prav gotovo pa so v tem pogledu še slabši Tr-žičani. Resno delo in stalni treningi tudi čez zimo lahko nogometašem »Triglava« v spomladanskem delu tekmovanja pomagajo k osvojitvi prvega mesta v Ljubljansko-primorski ligi, saj so oni in ljubljanski Krim edina favorita za to mesto. Ce bodo krilci »Triglava« s svojo igro še bolje povezovali napad in obrambo in če bo vsaj eden od njih tudi dober napadalec, uspeh ne bo izostal in prvi med svojimi sovrstniki bo NK »Triglav« iz Kranja. Tržičani še nimajo odmora. Odigrati morajo še tekmi z Izo- lo in Grafičar jem. Trenutno so na predzadnjem mestu in ni pričakovati, da bi v ostalih tekmah prišli do kakšnega večjega izkupička. Torej, njihovo mesto na prvenstveni lestvici ne bo preveč razveseljivo. Temu dej- LESTV1CA Krim Triglav Nova Gorica Jesenice Grafičar Slovan Izola Rudar Tržič Ilirija 7 7 5 4 4 4 8 3 9 2 7 2 9 1 23:8 16 30:10 14 12:18 11 23:16 9 18:18 19:21 14:20 14:20 11:19 12:27 metaši skoraj nepremagljivi od svojih sovrstnikov. Prav dobro so se odrezali Jeseničani. V prvih tekmah so sicer le s težavo odščipnili kakšno točko, toda čim bolj se je bližal konec prvega dela tekmovanja, toliko bolje so zaigrali in se končno v najslabšem primeru utrdili na petem mestu. Njihovo moštvo je zelo borbeno in če se bodo igralci čez zimo še tehnično izpopolnili, lahko v spomladanskem delu pričakujemo še večjih uspehov. Za dosedanje uspehe v srečanjih z enaj-storicami v Ljubljansko-primorski ligi pa ima največje zasluge solidna obramba, čeprav so tudi napadlaci dokaj učinkoviti. stvu je krivda njihova igra, ki se spreminja kot vreme. Kdo bi pričakoval, da bodo po katastrofi v Kranju (0:9) takoj naslednjo nedeljo premagali Novo Gorico (4:2) in teden kasneje proti Krimu prejeli spet 5 golov. Morda je tej spremenljivosti vzrok dejstvo, da v Tržiču nimajo dovolj mladega naraščaja, ki bi poživil najboljšo enaj-storico. Da z mladinci ne delajo najbolj resno, pa se je zlasti pokazalo, ker s prepovedjo, da nogometaši, ki služijo vojaški rok, ne smejo igrati za klub, ki je v tem mestu, niso imeli zanje nadomestila. In ker mladine ni, se bo zdaj dokaj težko boriti za obstoj v tej ligi, Omeniti pa moramo še tržiške obiskovalce nogometnih tekem, ki so se pokazali v zelo slabi luči. Večina nogometnih moštev in sodnikov, ki gostujejo v Tržiču, se zaradi prenapetih in neobjektivnih gledalcev, zelo slabo počuti. Sicer se temu ni čuditi, saj nikomur ne 'bi bilo ljubo, če bi moral uro in pol poslušati razne grožnje z Bistrico (ta teče poleg igrišča), »špiritom«, fizičnim obračunavanjem in podobno. Gledalci negmetnih tekem naj se zavedajo, da s takim bodrenjem ne škodujejo io svojemu ugledu, temveč tudi igri svojih nogometašev. Na tak način pa mladine sploh nii mogoče vzgojiti v dobre nogometaše in športnike sploh. Zlasti pa je takšno navijanje v Tržiču odveč, ker dobro vemo, da so na njihovem igrišču domači nogo- Atletika §§§ S SODIŠČA GRDA ZLORABA ZAUPANJA Z lažnimi obljubami, da ji bo v Železarni na Jesenicah pre-skrbel dobro službo, je Mirko Kukloča iz Bosanske Gradiške pripravil vdovo Radoslavo Momčilo iz Demirovca do tega, da je prodala svojo hišo za 60.000 din in skupno z njim ter osemletnim sinom odpotovala proti Jesenicam. Ko sta potovala dne 2. 9. 1957 v večernih urah s potniškim vlakom iz Ljubljane proti Jesenicam, jih je med vožnjo legitimiral službojoči miličnik. To je izrabil Kukloča in ji svetoval, da je bolje če izstopita in prenočita na kakšni postaji pred Jesenicami, ker jih bo sicer osumil, da nameravajo pobegniti čez mejo. Spremljevalka ga je nič hudega sluteč ubogala in skupno z njim izstopila na železniški postaji v Otočah. Ker je bila že noč, so se dogovorili, da bodo prespali v čakalnici. V čakalnici jo je nagovoril, naj mu da čez noč v hrambo znesek 44.000 din, ki ga ima pri sebi, ker bi bilo sicer sumljivo, če bi jih ponoči ponovno legitimiral miličnik in našel pri njej tako veliko vsoto denarja. Zaradi utrujenosti je kmalu zaspala. Na veliko začudenje pa zjutraj, ko se je prebudila, njenega spremljevalca, ki jo je medtem popihal z denarjem, ni bilo nikjer več. IK sreči je pravočasno spoznala nakane svojega spremljevalca in stvar takoj javila postajnemu načelniku, ki je o tem obvestil organe LM, ki so spretnega goljufa še pravočasno prijeli na železniški postaji v Pcd-nartu, ravno ko je kupoval ivoz-ni listek za Zagreb. Organi LM so mu zasegli 34.360 din gotovine in vrnili oškodovanki, medtem ko je ostanek že zapravil . .. Okrajno sodišče v Radovljici ga je za grdo zlorabo oško-dovankinega zaupanja obsodilo na 3 mesece zapora. NEPOŠTENA USLUŽBENKA Nežka Oblak, bivša blagajni-čarka pri Splošnem gradbenem podjetju »Gorenje« v Radovljici, si je na zelo rafiniran način prilastila 'večjo vsoto denarja na škodo podjetja. Meseca aprila 1957 je knjigovodkinja podjetja ugotovila večjo razliko med izplačanimi in dvignjenimi plačami v banki. Z naknadnim pregledom je bilo /ugotovljeno, da je Oblakova meseca februarja letos dvignila v Podružnici Komunalne banke v Radovljici z namernimi napakami, ki jih je napravila pri seštevkih sutmar-nih zneskov na plačilnih listah za 20.306 din več gotovine, kot bi morala po plačilnih listah in si to razliko prilastila. Čeprav je gotovino sama dvignila in preštela, sama sestavila plačilne liste in kuvertirala plače, dejanja ni hotela priznati, je pa škodo podjetju takoj povrnila. Na sodišču se je zagovarjala, da si je znesek morda prilastil kdo dragi, čeprav razen nje ni nihče vedel, da je s svojimi mahina-cijami dvignila točno 20.306 več kot bi smela, zmanjkala pa je samo preveč dvignjena gotovina. Sodišče jo je z ozirom na to, da je škodo takoj povrnila, obsodilo na 4 mesece zapora pogojno za dobo 2 let in plačilo stroškov kazenskega postopka 3000 din. 65 TEKMOVALCEV NA JESENSKEM TEKU Kranj, 17. novembra. V Kranju je bilo danes dopoldne pri Mestnem kopališču I. prvenstvo Gorenjske atletske podzveze v jesenskem crossu za leto 1957. Teka so se udeležili člani atletskih klubov, smučarskih društev, srednjih šol in JLA. Tekmovali so v šestih disciplinah. ČLANI 2000 m (14 tekmovalcev): 1. Gašper Kordež 7:30,4, 2. Franc Florjančič, 3. Roman Seljak (vsi »-Triglav« Kranj). ČLANI 1500 m 6 (tekmovalcev): 1. Peter Keše 6:06,7, 2. Ljubo Rakovič (oba »Triglav« — Kranj), 3. Radovan Danilovič (Garnizon JLA Sk. Loka). MLADINCI 1500 m (7 tekmovalcev): 1 .Anton Tomažič 5:43,2 (Vaj. šola Kranj). MLADINCI 1000 m (28 tekmovalcev): 1. Janez Jenko (AK Jesenice) 3:17,2. ČLANICE 800 m: 1. Metka Polko (»Triglav« Kranj) 2:33,1. MLADINKE 600 m (6 tekmovalk): 1. Kali Naglic 1:54,8. S tem tekmovanjem je Gorenjska atletska podzveza zaključila letošnjo tekmovalno sezono na prostem. Prvoplasirani tekmovalci so prejeli praktična darila. Mali rokomet »PARTIZAN« TRŽIČ : »SAVA« KRANJ 12:13 (7:8). Kranj, 17. novembra. — V zadnjem kolu Gorenjske lige, je bila danes v Stražišču odigrana tekma med rokometaši Tržiča in »Save« iz Kranja. Skoraj ves prvi polčas so Tržičani igrali podrejeno vlogo, medtem ko so bili v drugem polčasu enakovredni gumarjem. Na tekmo so Tržičani vložili protest, menda zaradi tega, ker je bil sodnik slab. 9. REPREZENTANCA GORENJSKE : MLADOST 30:7 Stražišče, 17. novembra. — V zelo lepi tekmi, za kar imajo predvsem zaslugo igralci reprezentance Gorenjske, je morala precej slabša »Mladost« kloniti z visokim rezultatom. S. MLADOST : SLOVAN 10:4 (5:0) prijateljska tekma članic DIJAKI ŠKOFJE LOKE IN KRANJA SO SE SREČALI Kranj, 17. novembra. V soboto so odbojkaši in košarkaši kranjske gimnazije vrnili obisk dijakom iz Škofje Loke. Prvi in drugi so odločili srečanje v svojo korist. V košarki so zmagali z rezultatom 69:61 (36:29), v odbojki pa s 3:1. Tako se Ločanom tudi v povratnem srečanju ni uspelo revanžirati, čeprav so igrali na svojem igrišču. Š. Zadnji šoortni rezultati JUGOSLAVIJA : ROMUNIJA 2:0 — kvalifikacijska nogometna tekma za svetovno prvenstvo JUGOSLAVIJA B : ROMUNIJA B 2:1 Mladinci: JUGOSLAVIJA : ROMUNIJA 3:2 I CONSKA NOGOMETNA LIGA ODRED : ULJANIK 1:0 BRANIK : SEGESTA 3:0 TEKSTILAC : LJUBLJANA 1:0 REKA : JADRAN 3:0 TRESNJEVKA : ŠIBENIK 2:1 METALAC : ORIENT 5:4 LOKOMOTIVA : ELEKTRO-STROJ 1:2 Vse je prenašala z radostjo, ker se ji je izpolnjevala davna želja, katere se doslej niti sama ni prav zavedala. Toda Dominik . . . zaradi njega ji je bilo pogosto hudo. Ni mu še povedala, kako je z njo, da, icelo bala se mu je povedati. Zdelo se ji je, da se je po prvih nočeh, polnih strastnega ljubkovanja spremenil. Še je prihajal k njej v kamro, toda nič več ni bil tak kakor jeseni. Ana ki je postala bolestno občutljiva, se je vila v užaljanosti, kadar se ji je zdelo, da je preveč hladen do nje. Toda zdaj mu ni hotela več (prikrivati. Hotela, morala je govoriti z njim! Nobene ovire ni več, da bi se ne mogla poročiti. Dominik je plačali njene'dolgove, zemljemerec je razdelil zemljo in tako je postala lastnik svoje dediščine. Nihče več ji ni imel pravice zapovedovati ali kaj prepovedati. V novembru je na radovljiški sodniji plačala dolg. Gospod Filip je biil zraven, klicali so ga, ker je bil še zmeraj njen varuh. Po obravnavi jo je na hodniku vprašal, kje je dobila denar, ali si ga je morebiti izposodila. Videla je, da je zaskrbljen, celo nekoliko potrt — morebiti mu je bilo žal, ker ji je odbil svojo pomoč. Toda Ana je bila jezna nanj in v žilah ji je še gorel ogenj, ki ga je užgal Dominik tisto noč, ko ji je prinesel denar, zato je visoko dvignila glavo in ga mrzlo zavrnila: „Rekli ste mi, naj si sama pomagam. Kakor vidite, sem si pomagala." Nato je stari duhovnik zmajal z glavo, jo pozorno pogledal in najbrž uganil, odkod je vzela denar, ker ji je preteče dejal: „Nič ne misli, da ti tega denarja ne bo treba vrniti! Vsak dolg je treba plačati in tudi ti ga boš plačevala, morebiti težko plačevala!" Ana mu ni vedela nič odgovoriti, toda bila je drzna, ker se je odtrgala od vsega, kar ji je včasih mnogo pomenilo in šla svojo pot zato je samo rekla: „Zahvalim se za vašo skrb, toda poslej bom že sama skrbela zase." Nato je stric udaril z nogo ob tla in zavpil: „Ne želim, da bi se morala svojih prevzetnih besed kesati, toda kesala se jih boš in zdi se mi, da kmalu!" Razšla sta se skoro kot sovražnika in zvečer je Ana smeje pripovedovala Dominiku, kako je ibil stric osupel. To je bilo pred dobrima dvema mesecema in Ana takrat še ni vedela, kako je z njo. Zdaj se je njena oholost unesla in čutila se je ponižano, ko je tako zapuščena sedela v hiši in ji ni preostalo drugega kot čakati, kdaj 'bo Dominik nehal računati. Iskala je besedi, s katerimi bi mu povedala, da se morata hitro poročiti, ker bodo sicer ljudje opazili, kako je z njo in zraven plaho ugibala, kako jo bo pogledal, kaj bo rekel, ko mu bo razodela skrivnost. Ali se bo razveselil, kakor se je ona? Ne, ne, niti dneva ne sme več odložiti! 2e pred tednom ji je rekla Urša: „Ana, ti si pa postala tako bleda in črna pod očmi, ali si morebiti bolna?" Domin:'k je pospravil svoje papirje in pogledal k njej. »Dolgčas ti je, kaj?" je rekel. „Ni mi dolgčas," je rekla Ana in krčevito iskala besedo, tisto besedo, s katero bi se mu razodela. Čutila je, kako težko mu bo povedala, skoro se je bala, kako fbo skrivnost spravila čez ustnice. NASLEDNJI KORAK: Človek v sateliti Prvi poizkus, da potuje v vesolje lahko tudi živo bitje, je uspel kot pravijo sovjetski znanstveniki. Zdaj lahko pričakujemo, da bo v tretjem satelitu poletel v vesolje tudi človek. Danes to ni več bujna fantazija, saj so zadnji uspehi v tem pogledu tolikšni, da pravizaprav drugega ni pričakovati. Sovjetski znanstveniki so v tem smislu v Moskvi objavili že več člankov z raznimi slikami in načrti. Eno omenjenih slik objavljamo danes. Skica prikazuje satelit, ki je sestavljen iz več cilindričnih delov, ki skupaj tvorijo velik obroč. Vsak od teh delov ima svoj poseben namen. V tem obroču pa je prostor za gorivo, laboratorij in kabino za »posadko«. Satelit razpolaga tudi s teleskopom (6), helio-električnimi postajami (5), ki bodo spremljale satelit, da se bo le-ta lahko dvignil v vesolje itd. Rakete so poznali že pred 700 leti Danes, ko toliko beremo o raketah, ki jih pošiljajo v vsemirje, mislimo, da so izključno novejšega izvora. To m.Sšljenjo pa je nekoliko 'zgrešeno. Prvi primer uporabe raket v zgodovini jo namreč znan že iz leta 1232. Tedaj so branilci mesta Ka'ifenga .na Kitajskem obstreljevali napadalce s prvimi reaktivnimi izstrelki. Kitajci so kasneje rakete izpopolnili, uporabljali so jih pa samo še .za razne slavnostne priliko — ognjemeto ipd. V Evropi so jih spoznali leta 1250. V naslednjih 500 let.ih so jih večkrat uporabili z manjšim uspehom v vojne namene, mnogo bolj pa so jilh uporabljali za ognjemete ob svečanostih. Bojne raketo so postalo pomembnejše 1790. leta, ko so vojščaki minerskega princa v bitki ipri iSeringapatumu v Indiji obstreljevali angleško vojsko z raketami, okon'ičeniml z železom. iZnano je tudi obstreljevanje Kopenhagena z za-žiigalnimi raketami. Zares je .uvedla v vojsko rakete šele druga svetovna vojna. Nesiluten razvoj pa se jim od-piira sedaj, ko so že dosegle izredno pcpo'lsnost v v/odenih izstlrelka, ki dosegajo nadzvočno hitrost in se po-vzpenjajo v iizredine višine. Njihove 'lastmonti pa no izkorišča več samo vojaka, temveč tudi iznanost, predvsem meteorologi i. dr. Pripisujejo jim še velik pomen v bodočnosti. ALI 2E VESTE... ... da velja Radio Cety Music Hali za največje gledaLišče na svetu. Ima nekaj nad 6200 sedežev, predstave pa si ogleda v tej dvorani na leto okoli osem milijonov ljudi. Hi Trije posnetki iz sovjetskega dokumentarnega filma o izstrelitvi prvega umetneg?, satelita v vesolje. Slika prikazuje tri faze vzleta rakete, ki nosi satelit. Zanimivosti 60 LET V ZAKONU Pred nekaj dnevi sta praznovala 60-letnico poroke Marija in Franc Malovašič iz Hobovš pri Stari Oselici. Redek jubilej, ki sta ga zakonca dočakala kljub temu, da sta v zakonu imela devet otrok. Danes pa imata tudi že pet pravnukov. Njuno življenje je bilo vseskozi dokaj težavno. Z obdelovanjem hribovitega koščka svoje zemlje sta se trudila, da sta v težkih socialnih razmerah lahko preživljala sebe in svoje otroke. 89-letni Franc (žena je 6 let mlajša) je moral iskati delo in zaslužek tudi v Ameriki in ko se je od tam po šestih letih vrnil, si je družina s prihranki zgradila stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem. Razen tega, pa je Franc prestal tudi vse grozote na bojiščih I. svetovne voje. K njunemu visokemu jubileju jima čestitajo vsi vaščani, čestitkam pa se pridružujemo tudi mi. ZAKLONIŠČE PROTI ATOMSKIM BOMBAM Pod nekim pariškim živilskim trgom so pred kratkim dokončali prvo zaklonišče proti atomskim bombam. To zaklonišče jo baje tako trdno zgrajeno, da prenese sunek sto ton na kvadratni meter. Kaj je napornejše za srce - delo ali počitek Rudar porahi v eni minuti 5 kalorij, športnik pa 26 kalorij. Fizični napori v prostem času so pri ogromni večini ljudi neprimerno večji od tistega, ki ga zahteva vsakdanje delo. Kaj je napornejše za srce — delo ali počitek? Vsekakor delo — bd takoj odgovorili laiki. Vendarle pa se zdi, da po najnovejših raziskovanjih kardiologov ta odgovor ni povsem točen. Vprašanje dela in počitka v zvezi z boleznimi srca so pred kratkim proučevali na posebni mednarodni konferenci strokovnjakov za srčne bolezni iz raznih držav. Na konferenci so poročali o nekaterih pomembnih rezultatih znanstvenih raziskovanj, ki so pritegnile nase pozornost ne le strokovnjakov, ampak tudi širše javnosti. Precejšen sloves si je pridobil dr. Dock, kardiolog iz Palo Alta v Kaliforniji. Svoja raziskovanja je opiral na podatke dveh zdravnikov iz umiverze v Glevelandu. Ta dva zdravnika sta z opazovanjem in meritvami ugotovila, da je »igranje«, in ne de'o, najnapornejša človeška dejavnost. Zlasti, kadar to »igranje« dobi obliko športnega tekmovanja. Ce merimo na p. potrošnjo energije s ko-lično potrošenih kalorij, tedaj moramo ugotoviti, da tekač ali smučar moreta potrošiti v svojem organizmu tudi do 26.5 kalorij na minuto, medtem ko mladina, ki se peča s športom amatersko, bo porabila do 18 kalorij na minuto. Ko sta iomeriila, koliko kalorij na minuto potroši na primer .rudar, ki dela v premogovniku (katerega delo spada med najtežje vrste dela), pa sta ugotovila, da potroši od 4,5 do 5 kalorij na minuto. Upoštevajoč taka dejstva, je dr. Wil-lii^m Dook .raziskoval ivaroke ismirti nekaterih pacientov, bolnih na srcu, in je prišel do presenetljivih zaključkov. Tako navaja dr. Dock naslednji primer. Nek elekrtirotehniik je umrl dve leti po prvem srčnem napadu. Smrt ga je doletela takoj po opoldanskem kosilu, ko je poleg drugega popil tudi dve steklenici piva. Zdravnik, ki so ga v tem primeru poklicali, je pripisal smrt naporu, ki ga je elektrotehnik moral premagati, ko je eno uro pred kosilom prehodil neko visoko stopnišče. Dr. Dook pa zatrjuje, da smrti ni povzročil ta napor, ker je želodec poln ledenega piva vsekakor večji napor za srce. Poleg tega je elektrotehnik n. pr. igral rokomet najmanj enkrat v tednu, medtem ko je z ženo občeval najmanj štirikrat v tednu. Zaradi tega je po mnenju dr. Do-eka napačno pripisovati smrt najmanjšemu naporu. Kardiolog dr. Dock zlasti opozarja na napore, ki jih bolniki na srcu morajo premagati izven dela. Najnevarnejša je pot do doma kot ves dan dela. »Odhod na delo in vrnitev z dela zahtevata včasih naj intenzivnejše fizične napore« — pravi ta zdravnik. Pomislimo na napor, ki ga ljudje premagujejo, ko se vozijo v prenatrpanih tramvajih, železnicah, avtobusih, ali ko vozijo avto ob gostem prometu. Zanimivo je pri tem še naslednje: dr. Dock je preiskoval napore skupine svojb pacientov, ki imajo motnje na dihalniih organih, angino itd. »Prišel sem do zaključka, da so fizični napori, ki jih zahteva delo, večji kot vsi ostali dnevni napori samo pri zelo majhnem kot 35O0 kalorij na dan, da ohranijo svojo moč. Skratka, tak je primer samo pri delavcih, ki opravljajo najtežja fizična dela. Pri vseh ostalih je energija, potrebna za delo, manjša od one, ki jo potrošijo pri drugih dejavnostih.« »Vzrok srčnih napadov« — zaključuje dr. Dock — »ni povsem tem iskati v gljavnem v naporih, ki jih zahteva običajno delo. Starejši ljudje, ki delajo po pisarnah in ki so bolni na srcu, se morajo varovati pred razbuirenjem izven delovnih ur na vsakodnevni poti od doma na delo in naizaj, pri igri, pri počitku itd.« Mod napore, ki so za srce nevarni, prišteva dr. Dock tudi seksualno dejavnost, potovanja itd., za žene, ki so starejše od 50 let pa tudi porivanje in premikanje pohištva v stanovanju. Med ljudmi, ki niso težki fizični delavci, je moč le 10% primerov nevšečnosti s srcem pripisati delu. Mnenje dr. Docka je na omenjeni konferenci podprl še neki drugi zdravnik dr. Stewart z univerze v Oklaho-mi, ki je opozoril: »Ni treba, da človek migne s prstom, pa mu vseeno srce dela hitreje, pulz nevarno poskoči. Zadošča, da pomisli na to, kako bo odšel na igrišče za golf in kako bo zamahnil, da bo dosegel dober rezultat« — pravi Stewart. Učinek takega razmišljanja more biti nevaren boln:.kom na 9rcu. Za take ljudi zdravniki priporočajo: delati smete, toda pazite se v prostem času! Straž išče je gotovo ena izmed najstarejših vasi v okolici Kranja. Svoje ime je naselbina dobila po gradu Wartenberg, ki so ga v začetku 12. stoletja zgradili Ortenburški grofje na najbolj zapadnem obronku tSmarjetne gore. Od leta 1145 je gospodoval na njem ortenburški grof Henrik L, ki si je nadel priimek "VVartenberški. Grad je tedaj mejil na loško gospostvo brižinsklh škofov in so se gospodarji gradu in loški večkrat spopadli. Stra-žiški gospodje so namreč radi prirejali vojne pohode po okolici ter po njej plenili in poži-gali. Da bi se izneb.li inelj.nbe soseščine, je brižinski škof v dobi tretjo križarske vojne (1192 do 1897) odkupil grad od Otona II. Orteraburškega, ki je odhajal na vojno in rabil denar. Grad je škof dal porušiti, pozneje pa so ga Ortenburžani obnovili in ropali po Okroglem in Stražišču vse do leta 1263, ko so se odpovedali vsem pravicam do gradu in so ga brižinski škofje temeljito porušili. Ostanki razvalin so danes le še slabo vidni, dočim je pristava na Kucni pod Sv. Joštom vse do potresa 1895 imela podobo dvorca s stolpičem in letnico 1653. Zgodovinsko znamenit je tudi venozni grad (Schrottentburm), ki so ga 1. 1537 zgradili brižinski škofje za svoje obrtnike. Prvotni dvorec, ki je stal nad današnjo kapelico, je bil uničen, današnja, niže stoječa graščina je še danes ohranjena in nosi na portalu grb z letnico 1574. Kapelica sv. Petra v bližini gradu je bila zgrajena leta 1500 in je v protestantski dobi služila 'luteranom kot shajališče in za grobnico protestantskih Sie- Z GORENJSKE gersdorfov. Na severni strani kapelice je visela tabla z opisom lakote leta 1817 in korcem, s katerim so prebivalstvu delili hrano. Oboje je danes shranjeno v kranjskem muzeju. Z darilno il'i9tino iz 1. 1002 je Henrik II. podaril iStražišče in svet med Lipnico, Savo in Soro brižinskemu Škofu Gottschalku, ki ga je priključil loškemu gospostvu. Leta 1291 je vas pripadala županstvu Bavarcev in je štela 17 kmetij. Odkod ^in kdaj je prišla v Sražišče sitarska obrt, ni znano. Najbrž so jo prinesli s seboj nemški naseljenci. Izdelovalci sit so bili znani že v 16. stoletju. Sita so razpečavali .po Italiji, Franciji, Holandiji, Belgiji, Nemčiji, Ogrskem, Hrvaškem in Grčiji. Zimo za sita so uvažali domala iz vseh evropskih držav, največ iz lOgrske in Rusije, zadnje čase celo iz Kanade in Združenih držav Amerike. Industrializacijo sitarstva je sredi 18. stoletja začel Jožef Demšar, staro-loški graščak, v družbi z Jenkom pl. Jenkheimom. Dočim so se do prve svetovne vojne prebivalci Stražišča po veliki večini preživljali od zaslužka pri sitar-ski obrti, je po vojni mlajši rod odšel na delo v tovarne, kjer je imel boljši zaslužek. Hudo konkurenco so že takrat delala tej obrti strojno izdelana sita iz svile in žice, tako da je ročno izdelovanje sit po drugi svetovni vojni popolnoma prenehalo. Obdržala in razvila pa se je žimo-preja, ki izdeluje žimo za zimnice iz konjske grive in govejih repov, slabše vrste pa iz prašičevih ščetin, kozje dlake in morske trave.