A
Jillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMJillllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIii
Štev. 13.
LJUBLJANA, 25. marca 1921
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMTTnnilllfllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllimiMlllllllllllllllllim
Leto II. |
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTi
Glavna skupščina Športne zveze in Jugoslovanskega olimpijskega pododbora.
V soboto 19. marca se je vršila prva redna glavna skupščina Športne zveze in Jugoslov. olimpijskega pododbora v mali dvorani Narodnega doma. Udeležba, žal, ni bila tolika, kakor bi bilo želeti. Zunanjim klubom bi bilo v opravičilo to, da je iz materialnih ozirov potovanje v Ljubljano precej otežkočeno, vse graje vredna je pa abstinenca enega dela ljubljanskih klubov, ki gotovo niso imeli vzroka za neudeležbo. Skupščina je pokazala, kako važno in veliko nalogo je izvršila v pretekli sezoni Sport-
sicer v primeri s svetovnim športnim življenjem pač kratka doba, vendar pa moramo resnici na ljubo izjaviti in dejstvo z veseljem pozdraviti, da je v tem letu na polju sporta poganjalo, brstelo in zelenelo na vseh koncih in krajih, pa ne samo to, še več — nekatere panoge našega sporta so se na neverjeten način razvile, imeli smo v preteku tega prvega leta prireditve, ki delajo tako na obsegu kakor na efektu, na poglobitvi in preobrazbi dotične panoge sporta slovenskemu narodu vso čast. Ni
Vrvenje pred drsalno tekmo na Bohinjskem jezeru.	Fot. J. Kunaver.
na zveza, ki je povzročila, da stojimo danes v sportu vsaj na oni stopnji, ki obeta v bližnji bodočnosti pravega razmaha in športne odgoje naroda.
Skupščino je otvoril podpredsednik Športne zveze, g. ravnatelj Jug, ob pol 10. uri. Po pozdravu se je spomnil prvega predsednika g. dr. Žižka, ki je bil premeščen v Belgrad in čigar glavna zasluga je bila, da se je razvila Športna zveza v tako močno in krepko organizacijo. V otvoritvenem govoru je izvajal:
Eno leto sistematičnega slovenskega športnega dela, četudi sistem, večkrat šele v razvoju, leži za nami. To je
moja naloga, spuščati se v podrobnosti in našteti vse te panoge, navesti njih delo in slikati njih razvoj, to boste slišali iz ust v to poklicanih poročevalcev, moja naloga je morda le ta, da izpregovorim vobče k organizaciji Športne zveze.
G., počasi pa sigurno pronica v celokupnem narodu ideja državnega edinstva. S to zmago nacionalne ideje je vzrasla tako našim voditeljem kot celemu narodu naloga, da svojo jugoslovansko stvar docela razvijemo in dosežemo.
Da je eden pripomoček k temu gotovo tudi sport in
/
telesne vaje, hočem v naslednjem povedati. Energične telesne vaje ne prijajo samo telesnemu razvoju, one okrepijo značaj in voljo, ojačijo nravstveno samozataje-vanje in tvorijo temelj za plemenito duševno in tudi domoljubno mišljenje. Če vidimo, s kako vnemo in strastjo goje danes ravno najbolj izobraženi narodi vse telesne vaje, potem nam mora biti jasno, da ni njih zadnji cilj in smoter le negovanje telesa, le vežbanje moči in spretnosti, temveč jim gre za to, da izpopolnijo vso svojo osebnost. Če smo že pri stvari in občudujemo n. pr. v tem pogledu svetovni pomen Angležev, potem menda ne bo nihče trdil, da obstoja ta iz ozirov na veliko spretnost Angležev pri nogometu ali pa iz ozirov na vztrajnost angleških tekačev itd., temveč vsakdo si lahko izračuna, da so na različnih angleških igriščih odločilni duševni procesi, da se ne izurijo tam samo na mišicah močni atleti, temveč krepostni in energični mladeniči in možje, ki zavzemajo v angleški svetovni državi vodilna mesta in ki imajo dovolj moči, da se kot taki obdržijo na površju ali drugače povedano: Na vseh športnih igriščih se razvijajo in vzgajajo popolne osebnosti.
To je, kar nas sili k misli, da podvzamemo vse korake, da okrepimo tudi potom sporta svoje jugoslovanstvo in da spravimo s tem svoj narod na kolikor možno najvišjo stopnjo svetovne veljave.
Iz tega vidika morda naj bi Športna zveza motrila svoje delo, za izvršitev tega programa skrbeti naj bi bila njena naloga.
Meni se zdi, da v trenutku, ko se je izrekel naš narod za samoodločbo, pomeni zanj močna volja in energično dejanje več kot samo premišljevanje in znanje. Zato mora narod zase zahtevati izdatne telesne vaje, v katerih se izraža, preizkusi in okrepi moč volje. Organizacijo vsega tega dela pa prevzemi Športna zveza.
Skupščina imenuje zapisnikarjem g. Vratariča, ove-rovateljem pa g. dr. Kropivnika in dr. Ciril Pavlina. Preide s k čitanju zapisnika ustanovnega zbora Športne zveze in Jugoslovanskega olimpijskega pododbora, katero poročilo se odobri. Nato poda tajniško poročilo gospod Betetto:
Športno življenje se je omejevalo pred vojno na komaj kake štiri klube, ki se pod takratnimi okolnostmi niso mogli razvijati, še manj pa so mogli imeti kak poseben vpliv na športno življenje naroda. Tudi neposredno po vojni se je to razmerje malo izpremenilo. Izvanreden napredek leta 1920. je ustvaril potrebo po širši organizaciji, ki naj bi nekako regulirala naš športni razvoj in ga vodila v solidnem tiru. Prvi korak v tem oziru je povzročilo povabilo za ustanovno skupščino Olimpijskega odbora v Zagrebu. Povabilo je vzbudilo v Ljubljani prve misli na zvezo športnih klubov, iz katerih sta nastala kasneje poglavitno po zaslugi neumornega g. dr. Žižka današnja Športna zveza in Jugoslovanski olimpijski pododbor, Ljubljana. Glasom razdelitve na glavni skupščini Jugoslov. olimpijskega pododbora v Zagrebu se deli naša država v šest športnih okrožij, ki se imenujejo po centrih. V našem slučaju obsega sedaj športno okrožje Ljubljana ozemlje Slovenije in Prekmurje ter po rešitvi jadranskega vprašanja sporazumno s tamošnjimi klubi even-tuelno še reško ozemlje.
V prvem letu obstoja Športne zveze se za razvoj sporta v Prekmurju ni moglo storiti ničesar. Reško ozemlje je slejkoprej okupirano po Italijanih. Pač pa je z osnovanjem Športne zveze stopilo športno življenje Slovenije v popolnoma novo dobo. Športna zveza je takoj razdelila delo ter se organizirala po športnih panogah v odseke, ki so imeli skrbeti za osnovanje klubov dotične športne panoge in njih razvoj ter pri zadostnem številu klubov osnovati za svojo panogo podzvezo. Najlažje delo je imela
Športna zveza pri nogometnem sportu, kjer se je istočasno s Športno zvezo osnoval Nogometni podsavez, ki se je tekom sezone razvil v močno delavno organizacijo z znatnimi uspehi in šteje danes 20 klubov. Druga najbolj razvita športna panoga je kolesarstvo, ki je med letom znatno napredovalo, žal, pa se ni moglo razviti v krajih izven Ljubljane. Vendar se je deloma osnovalo, deloma oživilo tudi izven Ljubljane toliko klubov, da stoji organizacija odseka v podzvezo tik pred uresničenjem. Obsega štiri klube.
Tretja panoga, ki se bo v kratkem organizirala v lastno podzvezo, je konjsko-sportna panoga, ki se je isto-tako v letošnji sezoni lepo razvila. Njen odsek šteje tri klube.
I enis in lahka atletika sta se poklicala v življenje, vendar se specialni klubi za te dve panogi niso osnovali ter so po večini nogometni klubi prevzeli gojenje teh dveh športov. Od samostojnih odsekov goje tenis danes 3 klubi, lahko atletiko 10 klubov. Podobno je z vodnim sportom. Veslalno panogo goji danes edino Ljubljanski športni klub, ki ima za ta sport prostor in lasten material. Plavanje goje 4 klubi v svojih odsekih. Ta sport je oživila lansko leto Ilirija v zvezi z Ljubljanskim športnim klubom.
Odsek za automobilistiko je ustanovil Jugoslovanski automobilni klub.
Turistika je organizirana, toda ne kot sport, v S. P. D., proti koncu sezone se je osnoval turistovski klub »Skala«, ki si je nadel nalogo, gojiti turistiko kot sport in ki začne svoje delovanje šele letos.
Zimski sport je uspel letos popolnoma, četudi vremenske razmere niso bile najugodnejše. Odsek šteje 1 specialni zimsko-sportni klub, 2 zimsko-sportna odseka (na Bledu in v Bohinju) ter 2 odseka pri klubih druge športne panoge. Odsek je organiziral vse letošnje zimskošportne tekme, ki so bile obenem za prvenstvo Jugoslavije.
Ženski sport je razen svojih običajnih panog, kot tenis, plavanje in slično, vpeljal 1. 1920. rokomet in lahko atletiko. Ženski sport goje 4 klubi, od teh je le 1 klub specialen za ženski sport. Žensko telovadno društvo, ki je edini specialni klub za ženski šport, prične svoje delo šele letos, ko dobi lasten športni prostor.
Delovanje Športne zveze se izraža na zunaj, predvsem v prireditvi Športnega tedna in ustanovitvi »Sporta«. Športni teden je podal točno in jasno sliko našega razvojnega stanja v vseh panogah. Doseženi uspehi ne pomenijo nikakih rekordov, česar si je bila Športna zveza tudi vnaprej na jasnem, nudijo pa vendar sliko prvenstvenega stanja Slovenije. Športni teden sam je bil prvi korak k oživljenju gojenja lahke atletike in dirkališčnih kolesarskih in motociklističnih dirk. V njega okrilje spadajo tudi zimske tekme, od katerih so bile drsalne in smučarske ter smuškoskakalne prve svoje vrste v Sloveniji in deloma v Jugoslaviji.
Izdajanje »Sporta« je bila težka in riskantna naloga, ker ni bilo na razpolago kapitala in ne zadostnega jamstva za podporo in sodelovanje javnosti. Vendar si je bila Športna zveza v svesti velike važnosti športnega glasila za razvoj in propagando sporta. In delo ji je uspelo. Glasilo sicer ni tako, kot bi si ga mi sami želeli; krivda leži pač v tem, da ne moremo vzdrževati lastnega uredništva in smo navezani na prostovoljno sotrudništvo članov. V bodoče bomo skušali tudi v tem oziru »Sport« izboljšati.
Ostalo delo Športne zveze se je nanašalo na organi-zatorični posel. S Športnim tednom so bile razpisane in izvršene prvenstvene tekme za Slovenijo. Za skoro vse športne panoge je izposlovala Športna zveza s pomočjo zdravstvenega odseka znižanje državnega davka od 30 na
10 odstotkov. Udeležila se je koroškega plebiscita z organiziranjem automobilne in kolesarske službe na Koroškem in stala v neprestanih stikih z ostalimi športnimi organizacijami države.
V	načrtu je imela sestavo enotne terminologije za vse športne panoge, sestavo enotnih tekmovalnih določil za vse tekme v Sloveniji, kar se je pa vsled pomanjkanja delavcev moralo deloma odložiti na prihodnje leto. Tež-koče, ki so nastale vsled pomanjkanja Zvezinih uradnih prostorov, smo odstranili s pomočjo francosko-slovenske organizacije oziroma njenega predsednika ing. prof. Meur-villa v drugi polovici sezone. Soba v Narodnem domu našim zahtevam sicer ne odgovarja popolnoma, vendar nam pa jako dobro služi. Prijaznost Tourist Office-a, ki nam je odstopil začasno del svoje pisarne, nam je bilo težko trajno izrabljati.
Ker so na I. občnem zboru izvoljeni funkcionarji Športne zveze precej pogosto odložili svoja mesta, se je Športna zveza morala odločiti, organizirati delo Športne zveze in »Sporta« skupno. Angažirala je tajnika za poldnevno in kontoristko za celodnevno službovanje. Vsi posli so se vršili odslej popolnoma točno.
Tekom sezone so odložili svoja mesta I. in II. tajnik ter III. tajnik, ki je bil pozneje izbran na to mesto, nadalje I. in II. blagajnik, načelnik kolesarskega odseka major Jaklič, načelnik vodno-sportnega odseka sodnik Jančič ter koncem sezone predsednik dr. Ciril Žižek, ki je bil službeno premeščen v Beograd. Da je to nestalno delo organizaciji precej škodovalo, je jasno.
Športna zveza se je udeležila potom enega tekmovalca g. Tavčarja in potom svojega člana ing. Bloudeka olimpijskih iger v Anverzu skupno z našo reprezentanco.
Delovanje Športne zveze v bodoči sezoni je nameravano na izpopolnjevanje vseh panog sporta, osobito šibkejših, na osnovanje športnih podzvez ter na prireditev prvenstvenih tekem.
Nadalje je bil zamišljen skupni športni prostor za manj situirane klube ter prireditev dirkališča. V ta namen je Športna zveza zaprosila za športni prostor, vendar pa prošnja do danes ni rešena. Priredila je Športna zveza kot zaključek Športnega tedna zabavni večer za kritje stroškov Športnega tedna. Pri tem je osobito požrtvovalno delovalo Žensko telovadno društvo, ki je takrat močno zaposleno Športno zvezo precej razbremenilo.
Sestaviti bo treba nadalje v bodoči sezoni tekmovalna določila za vse športne panoge, zlasti pa organizirati intenzivno sport med šolsko mladino in akademiki.
Drugo tajniško poročilo je podal g. Vratarič:
V	okrožju Športne zveze, ki obsega, kakor znano, Slovenijo s Prekmurjem, imamo danes včlanjenih 31 klubov. Od teh se je ustanovijo pred vojno 7, po vojni, v času delovanja Športne zveze, 24, torej čez 70%.
Na okrožnice glede članstva klubov samih je javilo do danes 19 klubov 2480 članov. Članstvo vseh klubov se računa čez 4000. Najmočnejši je športni klub Ilirija s 550 člani, nato slede Rapid (Maribor) in klub kolesarjev in motociklistov Ilirija s 156 člani. Poleg teh članov, ki so vpisani kot delujoči, ima vsak klub še večje ali manjše število podpornih članov, ki so jako številni pri nemških klubih. Naravno je, da so središča športnega gibanja po mestih. Tako ima Ljubljana 50% vseh klubov, Celje 5 klubov, Maribor 5, drugi se razdele na Kranj, Ormož, Ptuj, Ljutomer.
Teh 31 klubov je razdeljenih glede na panoge, katere goje, in članstvo, koliko jih goji dotično panogo, sledeče: Nogomet 20 (okrog 876), plavanje 13 (200), veslanje 1 (30), lahka atletika 10 (240), kolesarstvo in motociklistika 14 (200), automobilizem 1 (30), tenis 3 (85), konjski sport 3 (100), hockey 1 (se ustanavlja), zimski sport 6 (100), rokomet 2 (30), turistika kot sport (se ustanavlja), streljanje' 1, sabljanje 1, boks 1 (akad. klub).
Izmed prireditev Športne zveze je najvažnejši Športni teden (od 25. septembra do 3. oktobra), ki je obsegal: plavanje, veslanje, lahko atletiko, nogomet, konjske dirke, kolesarske in motociklistične dirke. Za plavanje je javilo udeležbo 8 klubov.
Ilirija je bila zastopana z 28 člani, Ljubljanski športni klub s 23 člani. Za lahko atletiko je javila Ilirija 69 udeleženčev, na drugem mestu stoji Jadran, nato slede Svoboda, Sparta. Regate se je udeležil edino Ljubljanski športni klub s 30 člani. Pri tenis-tekmah je bila v prvi vrsti zastopana Ilirija. Kolesarskih in motociklističnih tekem se je udeležila kolesarska Ilirija s 36 člani in Primorje z 1 članom. Pri konjskih dirkah je nastopilo dirkalno društvo Ljubljana.
Športnega tedna se je tedaj udeležilo 14 klubov, od teh Iz Ljubljane 9, iz Celja 2, iz Maribora 2 in iz Kranja 1.
Največ članov je javila Ilirija, ki je bila zastopana z nad 100 člani. Iz Ljubljane sc niso udeležili Športnega tedna štirje klubi, ker so se ustanovili tik pred Športnim tednom, deloma pa, ker So se ustanovili pozneje.
O priliki Športnega tedna je priredila Športna zveza lahkoatletični kurz, za katerega je bilo javljenih 31 športnikov.
V okvir Športnega tedna so končno spadale še zimskošportne tekme v sankanju, drsalna tekma in smuška na daljavo in v skokih.
Za sankaško tekmo je bilo 44 udeležencev, od teh odpade na ljubljanske klube 19.
Pri drsalni tekmi je bilo 8 udeležencev, kar je z ozirom na težkoče treninga pri tako milih zimah umljivo.
Smuške tekme na daljavo se je udeležilo 33 športnikov, med temi 3 gostje iz Zagreba in 1 iz Mostara. Ljubljanski klubi so stavili 15 udeležencev.
Tekem v skoku se je udeležilo 5 športnikov.
Za te prireditve je nabavila Športna zveza zmagovalcem kolajne: za lahko atletiko 36, za plavanje 22, za kolesarstvo in motociklistiko 7, za veslanje 6. Kolajne za zmagovalce pri konjskih dirkah in zimskošportnih prireditvah so še v delu. — Kolajn je bilo vsega skupaj 97,
Končno naj omenim, da je rešila Športna zveza 561 dopisov, Olimpijski pododbor 47, poleg tega pa je razposlal številno okrožnic.
Sledila so poročila o delovanju odsekov.
Za Nogometni podsavez se je poročilo opustilo, ker se je isto podalo že na glavni skupščini Nogometnega podsaveza (gl. »Sport« št. 10).
Za lahkoatletični odsek je podal poročilo g. Pretnar Slavko v sledečem:
Lahkoatletični odsek je pričel svoje delovanje pod jako neugodnimi pogoji. Gojenje lahke atletike je bilo pri nas skoro popolnoma nepoznano. Pravo delovanje se je moglo razviti šele pred pričetkom Športnega tedna, in sicer s pritegnitvijo športnega kluba Ilirija. Nabavilo se je potrebno orodje in pričelo s treningom. V Športnem tednu je nastopilo že 7 klubov pri lahkoatletičnih tekmah, obenem pa se je pripravil lahkoatletični kurz za one klube, ki niso bili v stanu, držati si lastnega trenerja. Vendar pa je bil s tem podan početek in prvi korak za gojenje lahke atletike v Sloveniji. Za bodočo sezono namerava odsek lahko atletiko najintenzivneje izpopolniti in prirediti v letošnji sezoni lahkoatletične tekme.
Za tenis-odsek je poročal g. dr. Fr. Pavlin. Glavna težkoča v razvoju tenisa je obstojala v pomanjkanju primernih igrišč. Vsled tega je bil odsek primoran pospeševati razvoj tenis-sporta, predvsem pri klubu, ki je imel na razpolago prostor. To je bil športni klub Ilirija. Razvil se je tenis-sport v toliko, da je bila mogoča v Športnem tednu prva javna tekma, ki pa je bila vsled slabega vremena precej ovirana. V Kranju obstoja Športni zvezi neprijavljeni tenis-klub, ki ima tudi lasten prostor in za katerega delovanje se bo odsek v bodoči sezoni zainteresiral. Za prihodnjo sezono si gradi Žensko telovadno društvo na svojem prostoru tenis-prostor, s čimer bo mogoče razvoj tenis-sporta dvigniti. Nameravan je miting v Športnem tednu in po stanu razvoja eventuelno še ena tekma.
Za automobilni odsek je poročal g. dr. Ciril Pavlin. Automobilni odsek je imel svoje delovanje predvsem z ustanovitvijo Jugoslovanskega automobilnega kluba, ki se je izvršil s prevzetjem nekdanjega Kranjskega automobilnega kluba. Za razvoj automobilnega kluba so v naši pokrajini dani gotovo vsi pogoji, vendar manjka še pravega razumevanja za automobilni sport. Vsled tega se je orne-
jilo delovanje le na ta edini klub, ki je priredil prvi javni skupni izlet v juliju na Koroško ter združil z izletom prvo automobilno vztrajnostno tekmo, ki je sorazmerno jako dobro izpadla. V Športnem tednu je bila nameravana druga automobilna vztrajnostna tekma na 150 km, ki pa se je vsled nezadostnih prijav odpovedala. Velik vzrok je bil takrat neugoden čas, radi pomanjkanja obratnih sredstev in radi pozne sezone. Za bodočo sezono namerava
Skakalna tekma v Bohinju: Lep odskok.
odsek prirediti vztrajnostno tekmo v Športnem tednu ter po možnosti še dve vztrajnostni tekmi v manjšem obsegu. Islotako bo deloval odsek na to, da se ustanove tudi v ostalih pokrajinah države, predvsem v Beogradu, auto-mobilni klubi, ter upa, da bo v tem oziru mogel koristno delovati predsednik Športne zveze dr. Žižek, ki se nahaja sedaj v Beogradu.
Za kolesarski odsek je poročal g. Goreč; Kolesarski odsek je imel za preteklo sezono v načrtu, po možnosti oživeti vse klube Slovenije in ustanoviti, kjer je za to potrebno, nove klube, ter spraviti delujoče na kolikor mogoče visoko športno stališče. Tega dela je bilo preveč in ni se dalo vsega izvesti. Klubi po Sloveniji so se deloma oživili, ali do športnega delovanja, razen pri novo ustanovljenem klubu v Ormožu, ni prišlo. Mnogo bolje pa je bilo delo z obstoječimi klubi. Odsek je posvetil posebno pažnjo na tedaj najbolj razviti klub, t. j. Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija, z namenom, dvigniti njegovo delovanje na čim višjo športno stopnjo. Svoje koristi bo to imelo v toliko, ker bo gojenje kolesarstva in moto-ciklistike v pravem športnem smislu privabilo še druge klube do športnega življenja. Športna zveza je razpisala na krasni progi gorsko prvenstvo Slovenije ter istočasno prvo motorno tekmo na isti progi, ki je sijajno uspela. S tem je bila dana možnost, nastopiti že v Športnem tednu z motorno dirko, 'ki je tvorila najinteresantnejšo točko Športnega tedna. Za oboje, kolesarsko in motorno dirko, si je preskrbel odsek dirkališče Dirkalnega kluba, ki se je po zaslugi g. majorja Jakliča popravilo; prvenstvene tekme so se tedaj vršile na dirkališču, s čimer je podan precejšnji korak naprej. Koncem sezone, ob priliki dirke za jugoslovansko prvenstvo, se je sondiralo vprašanje za ustanovitev Jugoslovanskega kolesarskega saveza, ki je v pripravi in se bo v bodoči sezoni izvedlo. Kot edini športno delujoči klub odseka je prišel v poštev Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija, ki je po. iniciativi in navodilih odseka izvedel vse te kolesarske in
motociklistične tekme. Športni klub Primorje je naznanil dirko v začetku sezone, vendar se ista ni izvršila. Kole-, sarski klub v Ormožu je priredil eno dirko, kolesarski klub v Celju istotako eno dirko.
Za bodoče leto ima odsek v načrtu, kot že omenjeno, osnovanje kolesarskega podsaveza za Slovenijo in saveza za državo, ki bo izdal skupna tekmovalna določila, po katerih se bodo vršile dirke ter bo verificiral tekmovalce. Nadalje: Prireditev gorskega prvenstva za kolesarje in motocikliste, prireditev kolesarskega cestnega prvenstva, prireditev večje motorne vztrajnostne tekme ter prireditev motorne hitrostne dirke za prvenstvo Slovenije.
Prvenstvene tekme se bodo skušale po možnosti izvršiti v okvirju »Športnega tedna«. V slučaju, da se bo z Bledom sklenil ugoden dogovor, se bo dalo na tamošnjem športnem prostoru, katerega si Bled namerava zgraditi, prirediti nekaj dirkališčnih tekem.
Za vodni sport je poročal tehnik Martelanc. Vodni sport v Sloveniji ni našel pravega razvoja. Vsled tega je vodnosportni odsek deloval predvsem na to, da se čim več obstoječih klubov pripravi do ustanovitve vodnosportnih sekcij in do gojenja vodnega sporta. Največ razumevanja je našel odsek pri športnem klubu »Ilirija« in pri Ljubljanskem športnem klubu, ki sta prevzela podrobnejše delovanje, s čimer je bila omogočena poleti prva tekma vodnosportnega odseka na Bledu. Tekma je sorazmerno jako dobro izpadla. V »Športnem tednu« je priredil odsek svojo drugo tekmo na Ljubljanici, ki je kazala napram prvi precejšnji napredek. V veslalnem sportu je bilo klubom vsled pomanjkanja čolnov onemogočeno. Edino Ljubljanski športni klub se je mogel v tem udejstvovati. Za bodočo sezono je nameravana prireditev večjih vodnosportnih tekem ter prvenstvenih tekem v »Športnem tednu«. —
Dirkalni odsek je v pretekli sezoni jako intenzivno deloval. Najdelavnejši klub, Ljubljanski dirkalni klub, si
Skakalna tekma: Odskok s padcem.
je uredil lastno dirkališče. Priredil je več tekem, ki pa financielno, žal, niso uspele. Dirkalni klub je ugodno vplival na razvoj konjskega sporta v Mariboru, Ljutomeru, proti koncu sezone tudi v Št. Jerneju. Vsi imenovani klubi so priredili deloma po eno, deloma po več jako dobro uspelih tekem. Vsled povoljnega razmaha konjskega sporta se je proti koncu sezone pripravila konjskosportna zveza, ki bo v najkrajšem času popolnoma osnovana irt prevzame odsek v bodoči sezoni.
Odsek za rokomet v pretekli sezoni še ni bil osnovan, vendar je športni klub »Ilirija« priredil prvo rokometno tekmo ter organiziral gojenje po Sloveniji; za bodoče se osnuje samostojni odsek, ki bo nadaljeval započeto delo.
Poročilo zimskošportnega odseka je podal g. R. Badjura v sledečem:
V predsezoni se je korenito popravilo bohinjsko športno sankališče, ki je bilo popolnoma devastirano. Nadalje se je zgradila prva smuška umetna skakalnica. To dvoje del je stalo mnogo, vendar smo spravili stvar še poceni pod streho, ker se je posrečilo našemu predsedniku dr. Žižku doseči potom Dravske divizije cenejše delavne moči. Sankališče se je v sezoni sproti urejevalo; uprava je stala mnogo, obisk, rekel bi, neznaten. Vsled tega se stvar sankališča financielno — kakor nam bo mogoče blagajnik pojasnil — niti zdaleka ni obnesla. Najbolj živahno je bilo na sankališču ob tekmi, ki se je izvršila v lepem redu. Še manjše gibanje kot na sankališču je bilo vsled mile zime gibanje na ledu. Razen ene nedelje na Bledu smo ujeli komaj še eno nedeljo, da se je mogla vršiti drsalna tekma, kjer so imeli prisotni redko priliko, opazovati virtuoza na drsalkah, ing. Jaroša iz Zagreba.
Veselejše spomine je zapustil smuški sport, ki je pokazal letos naravnost lep razmah in daje krasno prognozo za prihodnjo in bodoče zime. Športna zveza je nakupila okrog 200 starih smuči, iz katerih se je napravilo okrog 60 parov za uporabo, ostalo pa uporabilo za popravila. Smuči so se razdelile med srednješolce, akademike in druge interesente-začetnike. Smučarska kurza sta bila dva, eden v Ljubljani in eden v Bohinju. Ljubljanskemu je bilo, žal, določeno le par snežnih dni. Udeležilo se ga je nič manj kot 38 novincev, izmed teh 5 dam. — Bohinjski tečaj, žal, ni imel toliko priglašencev, vendar ga je posetilo 28 smučarjev, ki so se prav neradi ločili iz bohinjskih Rovt, Dobrave in Senožeti po 14 dnevnem živahnem športnem gibanju. Letošnji smuški tečaj je rodil vsestransko lepe uspehe, najlepši izmed njih pa je bil ta, da so se seznanili z našo lepo alpsko zimo in smuško-sportnim veseljem tudi naši bratje Hrvatje in Srbi ter smo pridobili med njimi vnete propagatorje, ki bodo oduševljeno podpirali naše stremljenje kot smučarski apostoli po Zagrebu in drugih delih naše Jugoslavije. Na ta način nam bo mogoče ustvariti v dogledni bodočnosti iz Bohinja res nekak jugoslovanski Davos in ustanoviti v naših domačih alpah vsaj eno zimskošportno postojanko, ki bo kos inozemskim in bo odvračala naše jugoslovanske zimske športnike od posečanja tujih, nemških krajev.
K tej veri nas povsem nagiba letošnji zimskošportni dan 20. februarja, dan smučarske tekme v Bohinju, ki je bila izmed vseh prireditev v zimski sezoni gotovo najlepša in najpomembnejša, ko so nastopile prvikrat jugoslovanske smučarske vrste v obeh panogah na daljavo in na skok, dame kot gospodje. Ako pomislimo, da sta pred 10 leti (in 5 let vmes je bilo vojno mrtvilo) strašila po Ljubljani jedva dva rogovileža, ako pomislimo, koliko predsodkov je ravno temu sportu dosedaj nasprotovalo, a ta dan pa je t e k m o v a 1 o že 35 smučarjev s 4 damami, je to zelo razveseljiv dokaz, ki ga doprinaša Športna zveza s svojo vzgojo in s svojim stremljenjem in na drugi strani razveseljivo športno disciplino njenih članov — športnih klubov zveze. Za bodočo sezono je nameravano pomnoženo delovanje v zimskih športih. Priredili se bodo zopet smuški tečaji in tekme v vseh športnih panogah.
Blagajniško poročilo je podal nato g. Goreč in izjavil sledeče:
Blagajniško mesto Športne zveze je prevzel na ustanovnem občnem zboru g. Valašek, ki pa je svoje mesto
po končanem Športnem tednu odložil. Vsled tega moram podati le sledeče blagajniško poročilo:
Športna zveza je imela v preteklem letu K 85.559'87 dohodkov, brez uprave lista. Dohodki se dele: na darila K 6000-—, na Športni teden K 63.051-37 in na članarino K 964-—. Izmed daril odpade K 5000-— na poseben tiskovni sklad. Stroške Športne zveze tvorijo v glavnem, stroški Športnega tedna v znesku K 64.475-50, nadalje stroški zimsko-sportne organizacije v znesku K 22.324-50, dalje poslovni stroški K 7528-10 in nakup inventarja v znesku K 5167-—. Pri upravi lista je imela Športna zveza od 1. julija 1. 1. do 9. marca t. 1. K 169.082-38 dohodkov in stroškov K 201.618-80. — Primanjkljaj Športne zveze znaša tedaj z zaključkom 1. marca poslovnega leta sledeče: iz Športnega tedna K 1424-13, iz poslovanja 6435 K 10 vin., iz zimsko-sportne organizacije K 5448-70, skupno K 13.307-93.
Terjatev ima Športna zveza na članarini in prijavnini še K 7309-80. Primanjkljaj bo skušala Športna zveza kriti na ta način, da bo predložila današnjemu občnemu zboru poziv na klube, da prirede vsaj eno prireditev v korist Športni zvezi ter z morebitno lastno prireditvijo. Skušala bo tudi dobiti podporo v ta namen.
Potrebno bi bilo izpopolniti to poročilo v toliko, da se morajo klubi zavedati dolžnosti, da jim le tedaj more centralna organizacija nuditi koristi in pomoči k razvoju sporta, ako ji priznajo klubi materialna sredstva ter ji
Iz športnega življenja univerze Cambridge: Skok E. S. Burnea (5 čevljev, 8 palcev).
ista tudi naklonijo. Le tedaj bo Športni zvezi možno, uspešno delovati v korist svojim klubom. Brez centralne organizacije bi pa športno gibanje izgubilo vsako pravo orientacijo.
Naslednje poročilo je bilo poročilo gospodarja. Glasi se:
Športna zveza je primorana, da pospešuje čim hitrejši razvoj sporta v Sloveniji. Pripomoči mora sama aktivno pri izvajanju posameznih športnih panog s tem, da pripomore športnikom z materialom. Prva taka potreba
je nastala o priliki Športnega tedna, kjer je bilo treba raznega orodja za lahkoateltične tekme, druga za izvajanje tenisa, kjer je nakupila Športna zveza partijo tenis-žog in jih odstopila klubom, in tretja za zimski sport, kjer je Športna zveza nakupila okrog 200 komadov rabljenih smuči, jih v lastni režiji popravila in oddala športnikom za izvežbanje.
Kar je inventarja samega za njeno pisarno, je dobila Športna zveza po večini naklonjenega. Vrhu tega ima obljubljeno od g. barona Borna ves potrebni les za napravo posvetovalnice brezplačno, v slučaju, da bi dobila prostor, ki bi odgovarjal zahtevam razvoja Športne zveze.
Sedaj ima Športna zveza sledeči inventar:	Smučke
60 parov (ostanek za izpopolnjevanje), krivilnica za smuči, obešanka, ključ, 1 miza za pisalni stroj, 1 črna hrastova miza, 1 stara pisalna miza, 1 omara, 1 papirni koš, 2 žarnici, 1 poštni nabiralnik, pisalno orodje in tiskovine. Pri tej priliki omenjam, da nam je naš predsednik g. dr. Žižek storil veliko dobroto s tem, da nam je prepustil pisalni stroj v brezplačno uporabo. — Skupna vrednost inventarja znaša 9867 K.
Naslednje poročilo o upravi in izdajanju Zvezinega glasila je podal g. Goreč v sledečem:
Z ustanovitvijo Športne zveze in z omejitvijo dnevnikov za priobčevanje športnih vesti do skrajnosti, je postalo vprašanje lastnega glasila nadvse važno. Športna zveza se je tedaj takoj v prvih sejah počela resno baviti z možnostjo izdajanja lista. Bila pa je brez vsakih sredstev in sklep za izdajo lista je bil nadvse riskanten. Po sklepu z Narodno tiskarno in po pridobitvi inseratov je izšla prva številka »Sporta« dne 26. junija 1920. Važen, ali težak posel uredništva je iz prijaznosti prevzel gospod Stanko Virant brezplačno. S preselitvijo v Jugoslovansko tiskarno smo lahko list izboljšali na današnje stanje. Število naročnikov je bilo v začetku jako majhno, vendar smo mnogim v svrho propagande pošiljali list brezplačno. Pozneje se je naredila korektura in pokazalo se je 174 naročnikov, ki so se pa s propagando zvišali do 540. Pa tudi to število bi se dalo ob ceni lista, ki je v resnici za marsikoga možna in ne predraga, primerno zvišati. List se nam je kljub tem težkočam rentiral z inserati, vsaj toliko, da smo pokrili njega stroške za tisk in klišeje Nastala pa je kriza z Novim letom, ko nam je večina trgovskih in bančnih oglasov odpovedala in moramo izdajati vse le.tošnje številke z izgubo. Trajno to seveda ne bo šlo. Najti bo treba pota in možnosti, kako kriti nastalo izgubo in kako vzdrževati list nadalje. Ako se odločimo, da napravimo iz tednika mesečnik, ali da ga sploh ustavimo, smo po mojem prepričanju še veliko na slabšem. Edini športni list med Slovenci je naš »Sport«. Tedaj neovrgljiv važen kulturni faktor ter bi njega ustavitev pomenila velik korak nazaj v našem kulturnem razvoju. Dolžnost vseh športnikov bo, da se s čim podrobnejšim in intenzivnim delom odločijo za propagando vsaj toliko, da omogočijo nadaljnje izdajanje lista.
Enako važno vprašanje je uredništvo. Tehnično uredništvo vodi iz prijaznosti začasno še g. Virant, vendar mu njegova zaposlenost tega dolgo časa ne bo več pripuščala. Tudi rabimo poleg tehničnega uredništva še pravo strokovno uredništvo, ki bo moralo skrbeti za to, da postane list čimbolj skupno glasilo vseh športnih klubov Slovenije v pravem pomenu besede, tedaj da bo kazal ves razvoj in napredek sporta, da bo navajal na nova pota in da bo posvečal posebno pažnjo na športno vzgojo mladine. Kakor je že pri nas Slovencih v navadi, smo za vse tako delo po večini brez plačila, vsaj brez materialnega plačila. Treba bo tedaj najti ljudi, ki bi se hoteli posvetiti temu v svojem prostem času, z namenom, koristiti stvari sami radi sporta ter s tem radi širjenja moderne telesne
vzgoje naroda. Tako bi postal »Sport« vseskozi slovenski in jugoslovanski športni list.
Športni list je imel v svojem poslovnem letu 169.082 K 38 vin. dohodkov. Pri tem omenjam z zahvalo s strani poverjeništva za javna dela in zdravstvenega odseka za Slovenijo nam došli podpori za vzdrževanje lista. Terjatev ima uprava lista še 55.371 K 38 vin., od katerih je prilično nekaj nad polovico sigurno izterljivih. Dolga ima uprava pri Kreditnem zavodu 29.980 K in v tiskarni 17.203 K 20 vin. Celotni stroški za izdajo lista so znašali do 9. marca 201.618 K 80 vin. Pri polnih inseratih je podana možnost izdajati list brez izgube.
V kritje tekočih izdatkov predlagam, da se dovoli zaprositi Kreditni zavod za zvišanje dovoljenega kredita na 50.000 K, ki se sme uporabiti le v toliko, v kolikor je kritja zanj.
Po odobrenju poročila se predlog soglasno sprejme. *
Prihodnja točka dnevnega reda je bilo poročilo Jugoslovanskega olimpijskega pododbora, katero je podal g. Goreč v sledečem:
O osnovanju Jugoslovanskega olimpijskega pododbora je bil že v tajniškem poročilu govor. Odbor je imel pretežko nalogo, zbrati članstvo in denarna sredstva za udeležbo na olimpiadi v Anverzu. Kljub večkrat započetim, celo obširno zasnovanim akcijam ni bilo mogoče dobiti niti članstva, niti materialnih prispevkov. Velik vzrok je tičal tudi v delitvi delavcev, katerih, žal, ni bilo toliko, da bi se lahko razdelili na posamezne organizacije, temveč so eni in isti bili preokupirani na najrazličnejših straneh. Pododbor svoje akcije tedaj ni mogel izvršiti. Prijavila sta se v celem dva ustanovna člana, vsled česar je pristal na pozneje podan predlog glede združenja Olimpijskega pododbora.
O udeležbi Jugoslavije na olimpiadi je znano. Ljubljansko okrožje je poslalo v tekmovalno vrsto enega tekmovalca ter kot svojega zastopnika ing. Bloudeka.
Bodoča olimpiada se vrši leta 1924. Uverjeni smo, da bo stališče sporta takrat povsem drugačno, kot je bilo letos v popolnoma nanovo organiziranem športnem razvoju, vsled česar bo pomen in namen Olimpijskega pododbora vse drugače utemeljen in podprt nego danes.
Z združenjem je podana možnost, da se izvršijo vse predpriprave za osnovanje močnega in delavnega pododbora za bodoče državno tekmovanje v svetu.
Olimpijski pododbor je imel v preteklem letu 2000 K dohodkov ter 200 K upravnih stroškov. Denarno stanje znaša 1800 K.
Glavni skupščini se predlaga:
Za športno okrožje Ljubljana tvori Jugoslovanski olimpijski pododbor odbor Športne zveze Ljubljana, pomnožen v ta namen z nevoljenimi člani, ki pripadajo Olimpijskemu pododboru glasom pravil Jugoslovanskega olimpijskega odbora. Športna zveza vodi vsa denarna sredstva J. O. P. deljeno in skuša intenzivno organizirati J. O. P. do prihodnje olimpiade. Takrat naj se pravočasno izvoli zopet J. O. P. posebej, ki naj svojemu namenu zadosti.
Po odobritvi poročila se ta predlog enoglasno sprejme. Vsa podana poročila so se odobrila enoglasno. Predsednik skupščine je prešel nato na volitve ter predložil skupščini kandidatno listo, ki se je na predskupščini izdelala in odobrila. Volilo se je z vzklikom in je bila kandidatna lista enoglasno sprejeta. Izvoljeni so:
Predsednik:	podpolkovnik Etbin Ravnikar,
prvi podpredsednik: Joso Goreč,
di'ugi podpredsednik: poručnik Vladimir Š u p u t, Maribor, prvi tajnik: Slavko Pretnar, drugi tajnik: Vlado Vratarič, prvi blagajnik: Stane Stojan,
drugi blagajnik: Stanko Kmet, gospodar: Ivo Kavšek,
odborniki: ga. K r o f t o v a , dr. Ciril Žižek, dr. Hubert Souvan, major Anton Lokar,
preglednika računov: Josip Malenšek, ravn. K r o f t a. Razsodišče: predsednik: dr. Alojzij Praunseis, člani: dr. Janko Berce, dr. Ciril Pavlin, dr. Jernej Demšar, ing. Matko Prelovšek.
Odseki:
Nogometni podsavez: ravn. Jug, načelnik.
Lahka atletika: ing. Stanko Bloudek, načelnik, Slavko Pretnar, J. Černe.
Tenis: dr. Fr. Pavlin, načelnik, Stanko Pelan, eno mesto računano za Žensko telovadno društvo.
Automobilni odsek: dr. Ciril Pavlin, načelnik, ing. J. T o r n a g o , Avgust P e r t o t.
Dirkalni odsek: podpolkovnik Etbin Ravnikar, načelnik, dve mesti se nominirata pozneje.
Hockey-odsek: ga. Žirovnikova, ga. Bogadyjeva. Kolesarski in motociklistični odsek: Joso Goreč, načelnik, J. Gorjanc, A. Šiškovič, Fr, Ogrin.
Vodni odsek: dr. Fran Zupanc, načelnik, Vlado Krama ršič, Vinko Kramaršič.
Zimsko-sportni odsek: Ing. Leo Mencinger, načelnik, J. Pogačar, R. Badjura.
Rokomet: dr. Kropivnik, načelnik, Marša Petrič, eno mesto rezervirano za Žensko telovadno društvo.
Pri raznoterostih je sklenil občni zbor sledeče: Na predlog g. dr. Cirila Pavlina odposlati regentu kot pokrovitelju Olimpijskega odbora in vnetemu podpiratelju sporta vdanostno brzojavko, na predlog g. Gorca poslati brzojavni pozdrav ustanovitelju in prvemu predsedniku Športne zveze dr. Cirilu Žižku.
Na predlog g. Badjure:
Športna zveza naj stopi v dogovor s prireditelji ljubljanskega velesejma za prireditev razstave za propagando sporta v splošnem, prav posebno pa še za zimski sport, za naš Bohinj in naše Alpe. Skušalo naj bi se dobiti skupni prostor s SPD in Tourist Office-om.
Športna zveza naj skliče anketo interesentov v Bohinju, da se z materialno pomočjo njih samih, vlade in deloma Športne zveze ter pod njenim strokovnim vodstvom popravijo skakalnica in sankališče ter smuški teren, dalje da se nabavi za goste nekaj športnega orodja, predvsem smuči, in da se preskrbi za zadostno in pravočasno reklamo po vsej državi. Športna zveza je v letošnjem letu pokazala vso možnost, da postane Bohinj prava zimskošportna postojanka, treba le započeto delo vztrajno nadaljevati. Po možnosti naj se izdajo posebne brošure propagandne vsebine. Nadalje so bili soglasno sprejeti sledeči predlogi odbora:
I.	1. Članarina se pobira za leto 1921. po 1 dinar za vsakega izvršujočega člana klubov. Prijavnina posameznikov se črta, pač pa plačajo na novo ustanovljeni klubi po 20 dinarjev prijavnine za klub, članarino pa šele z drugim poslovnim letom. — 2. Člani klubov, včlanjenih v podsavezih, plačajo članarino in prijavnino potom istih in izterja podsavez odpadajoči znesek za Športno zvezo.
II.	Poslovni jezik Športne zveze je jugoslovanski.
III.	V svrho vzdrževanja in omogočanja izdajanja športnega lista ima ustanoviti vsak klub poseben propagandni odsek, ki bo imel nalogo, zbirati naročnike listu, širiti list in preskrbeti mu oglasov. Klubi so dolžni, poslati v ta odsek le res delavne člane. Odsek mora vposlati na vsaka dva meseca poročilo o svojem delovanju in svojih uspehih Športni zvezi. Ker je Športni zvezi nemogoče vsled pomanjkanja sredstev vzdržavati si stalnega urednika, naj osnuje vsak klub v svojem območju redakcijski odsek, najmanj iz dveh članov, ki skrbita za redno pošiljanje slik in poročil o vseh tekmah, o delovanju kluba v splošnem, in skušala vpošiljati za list primerne članke oziroma pridobiti listu primernih sotrudnikov, predvsem profesorjev, zdravnikov in starejših športnikov.
IV.	Klubi, včlanjeni v Športni zvezi, so dolžni prirediti po možnosti letno vsaj eno prireditev v korist Športni zvezi in športnemu listu »Sport«, da se krije v prvem letu poslovanja pri Zvezi nastali deficit.
V.	Športna zveza priredi v pregled športnega razvoja in razmaha v njenem okrožju zopet Športni teden na podlagi lanskoletnih izkušenj. V tem tednu naj se prirede prvenstvene tekme za Slovenijo po možnosti za vse športne panoge. Čas prireditve naj se uravna tako, da bo nudil Športni zvezi čim več dohodkov, in se mora vsaj tri mesece prej objaviti.
Z ozirom na razvojno stanje sporta v Sloveniji izda Športna zveza sledeče direktive:
1.	Sport tvori danes eno najvažnejših in najuspešnejših sredstev za povzdigo telesne vzgoje naroda. Da se razvoj sporta čimbolj pospeši, naj se po možnosti v vseh krajih s srednješolskimi zavodi uredi gojenje sporta med srednješolsko mladino in se prirejajo poučna predavanja o pomenu in bistvu sporta.
2.	Sport odgaja s svojim načinom telesnega vzgajanja mladino k delu, vztrajnosti in disciplini. To disciplino mora občutiti vsak športnik v vsem svojem življenju, biti mu mora vzpodbuda v delu, disciplina v moralnem življenju, dajati mu mora možnosti, ogibati se uživanja vsakega alkohola ali vsaj vsakega prekomernega uživanja in zdrževati se razuzdanega spolnega življenja. Športnik, ki mu ta načela niso lastna, ne more biti športnik. Klubi naj v svojem lastnem delokrogu skrbe, da se njih člani vseskozi ravnajo po teh načelih.
3.	Pri izvajanju sporta je polagati vso važnost na pravilnost izvajanja. Vsako izvajanje zase naj pokaže značaj športnika samega in disciplino ter kvaliteto kluba. V izvajanjih samih mora biti vsaka surovost absolutno nemogoča. Klubi naj smatrajo pod svojo častjo, dopuščati moštvu surovo igro.
4.	Športniki, predvsem športni klubi, naj se zavedajo pomena tudi v nacionalnodržavnem smislu in naj si bodo vedno v svesti predvsem pri tekmovanjih z inozemskimi klubi, da je njih sport del jugoslovanskega sporta, katerega vtis poneso inozemski tekmovalci s seboj. Pri gostovanjih naših klubov v tujini si morajo predočiti športniki, da zastopajo takrat državo kot tako, ter polagati vso važnost na to, da napravi njih bivanje v tujini v vsakem oziru vtis, ki more ugled naše države varovati in dvigniti.
5.	V vseh mestih, kjer obstojajo športni klubi, naj poskrbe isti v lastnem delokrogu za predavanja o moderni telesni vzgoji, o pomenu sporta, o vplivu sporta na zdravje in duševni razvoj, dalje diskusijske večere o vseh športnih vprašanjih. Ta predavanja in večeri naj bodo vedno vstopnine prosti. Za predavatelje naj se skušajo pritegniti predvsem zdravniki, profesorji ter ugledni športniki. V mestu Ljubljana bo vršila to delo Športna zveza.
Občnega zbora so se med drugimi udeležile tudi zastopnice ženskega telovadnega društva, ki si je nadelo hvaležno nalogo, širiti športno vzgojo predvsem med mladino in ki si gradi v ta namen svoj lastni prostor.
Skupščino je zaključil g. podpredsednik Goreč ob pol 12. uri z željo, da nam bodoče leto prinese športnega razmaha vsaj v enaki meri kot letos ter da bomo mogli v bodočem letu zreti na trdno in močno razvito organizacijo.
Reprezentančno nogometno moštvo proti Švedom.
Tik pred zaključkom lista zaznavamo, da postavlja Jugoslov. nogometni savez proti Švedom sledečo reprezentanco: Vrdjuka — Ferderber, Šifer — Golner, Vra-govič, Rupec (vsi Gradj. Š. K.) — Červeny (Cone.), Hein-
lein, Perška, Granec (vsi Gradj.). Zoubek (Croatia). Hein-lein, Červeny ,in Zoubek niso ne jugoslovanski državljani, ne Jugoslovani. Sestava tega moštva je v protislovju s pravilnikom J. N. S. Izzvala bo v Jugoslaviji sigurno ostro kritiko, v tujini pa pomilovanje in nadaljnje omalovaževanje. Odobravanje bo našla kvečjemu v izvestnih zagrebških krogih. Imena Jugoslovanska reprezentanca ta team nikakor ne more nositi.
19.	3. Ilirija : Rapid, Maribor 8:0 (4:0), Rapid nastopi v novi postavi; v moštvu ima več igralcev nekdanje Hermes, ki pomenijo zanj ojačenje. Postava Ilirije: Pelan - Pogačar, Pretnar I. - Deržaj, Zupančič II., Vrančič - Zupančič L, Bregar, Baline, Oman, Vidmajer. Igra je bila živahna in v splošnem otvorjena, Rapid je v drugi polovici kazal znake utrujenosti. Najboljša igralca v Rapidovem moštvu sta bila Dolinšek v golu in Pernat na desnem krilu. — Ilirija ima že dobro vigran team, posamezni igralci se zde boljši kot preteklo sezono. V izvanredni formi je Vidmajer, prav dober je tudi Oman. Centerhalf Zupančič, namestnik Tavčarjev, je eden najboljših tehničarjev v moštvu.
Igro je počel v ostrem tempu Rapid. Prvi gol je padel v 10 minutah po Omanu, 2. po Balincu iz cornerja, 3. po Omanu in 4. zopet po Balincu. V drugi polovici je dosegel krasen, 5. gol Vidmajer z glavo, 6. gol po izvrstni kombinaciji notranjega tria Bregar, 7. gol je padel iz 11 m, 8. zopet po Bregarju. Koti 7 : 2.
Natančnejše mnenje o posameznikih se bo dalo izreči po prihodnjih tekmah, ko dobe stalnejšo formo.
Sodnik g. Vodišek je bil energičen in popolnoma na mestu.
Ilirija rez. : Jadran 6 : 0. Tudi ta igra se je vršila v ostrem tempu, ki začetkoma ni podal jasnega razmerja o moči obeh tekmecev. Kasneje se je pokazala premoč Ilirije in Jadran se je moral omejiti v glavnem na defenzivo. Ugajala sta v Jadranu posebno levi back Kristan in levi half Jamnik. Vratar je imel očitno najboljšo voljo, manjka mu pa tehnike. Težišče rezerve Ilirije je krilska vrsta, obramba in vratar so le poredkoma stopili v akcijo. — Sodnik g. Kramaršič.	Dr. R. K.
20.	3, Ilirija : Rapid 13 : 0 (4 : 0). Javnost k tekmi ni imela dostopa, ker so nekateri vročekrvneži iz dobroveljskega društva pretiravali po nepotrebnem svojo gorečnost tako daleč, da so zagrozili z demonstracijami, če se tekma ne odpove, Ker bi demonstracije lahko pokvarile vtis žalnih manifestacij, se je vršila tekma kot interna prireditev brez publike. V tem slučaju, ko se ni šlo za kako zabavno prireditev in ko bi šel prebitek tekme v korist Jugoslovanske matice, nastop teh neodgovornih dobrovoljcev sigurno ni bil umesten.
Okoliščine so vplivale na igro, da se niti približno ni povzpela do kakovosti prvega dne. V drugi polovici je postala igra enostranska, sodnik je moral 1 Rapidovca vsled nedisci pline nekako v 20. min. druge polovice izključiti.
Zagreb, 22. 3. Simmering, Wien : Concordia 2 : 2, surova, nešportna igra.
Hermes : Ilirija rez. 1:0. V predigri je zmagal proti pričakovanju Hermes. Igra se je pričela s precejšnjo zakasnitvijo in se je morala z ozirom na drugo tekmo predčasno zaključiti.
Maribor: Atletiki, Celje : Maribor 2:1, Maribor rez. : S. K. Ptuj 5 : 1.
Zagreb: Gradjanski : Simmering, Wien 5 : 1. Igro je odločila boljša napadalna vrsta domačih. Goli: Vragovič 2, Hein-lein, Granec, Perška. Halftime 2 : 1.
Praga: Zanimivost dneva je tvorila tekma Teplitzer FK : Slavija. Rezultat 1:1; Teplitzer FK je igral od 37. min. prve polovice le z 10 ljudmi. Slavia : Union Ž. 4:1, Viktoria Ž. : Meteor V. 2:0.
Dunaj: Rapid : Waf 3:1, Sportklub : Germania 3:1, Her-
tha : Hakoah 3 : 1, Wacker : Vienna 2 : 2. Stanje prvenstva 14. t. m.: Rapid 24 točk, Amateure 21, Rudolfshiigel 19, Hakoah 17, Waf, Floridsdorf 15, Wacker, Hertha 14, Sportklub, Wac 13, Admira, Simmering 11, Vienna 9.
Brno: Moravska Slavia : Rudolfshiigel, Dunaj 1 : 1.
Velikonočne tekme. V nedeljo in ponedeljek igrajo proti Iliriji celjski Atletiki. Lansko jesen so dosegli proti Iliriji rezultat 2 ; 2. Nahajajo se letos v enaki formi; nogometni trening Atletikov vodi tudi letos znani bivši dunajski igralec Diir-schmied.
Izbirna tekma za sestavo reprezentance proti Švedom se
je vršila v sredo med dvema zagrebškima moštvoma. Zdi se nam nekoliko pozno, sestavljati reprezentanco šele par dni pred tekmo. Načrta, ki ga zastopajo deloma v Zagrebu, da bi se postavila proti Švedom reprezentanca Zagreba in ne reprezentanca Jugoslavije, nikakor ne odobravamo. Neprimerno in proti vsem športnim običajem se nam zdi nadalje, da bi zastopali Jugoslavijo igralci, ki nimajo našega državljanstva in ki niso naše narodnosti.
Tekma kombiniranega moštva L. N. P. proti Iliriji se vrši 10. aprila.
Ljubljanski nogometni podsavez.
Glavna skupščina J. N. S. se vrši v nedeljo, 3. aprila v Zagrebu. Pododbora v Celju in Mariboru naj poskrbita za svoja okrožja, da se zedinijo klubi na enega ali dva skupna delegata, ki naj se udeležita skupščine. Delegatom ima izstaviti vsak klub posebej predpisano pooblastilo. Imena delegatov je pravočasno javiti podsavezu.
Klubom se naroča rezervirati na svojih prostorih za pod-savezne funkcionarje primerne prostore.
Pernat Emil se v smislu spl. pravilnika § 11. verificira za SV. Rapid.
Prijavljeni so: za S. K. Sparta, Ljubljana: 316. Pobeška Stane; za S. K. Maribor: 427. Jankovič Miloš, 434. Tominc Franc.	Tajnik.
S. K. Ilirija.
Sestanek nogometne sekcije se vrši v nedeljo, 27. t, m. ob pol 10. uri v restavraciji Novi svet. Udeležiti se morajo sestanka vsi nogometaši.
Sestanek lahkoatletične sekcije se vrši v ponedeljek, 28. t. m. ob 10. uri v sobi Športne zveze v Narodnem domu.
Sestanek lawn-tenis-sekcije S. K. Ilirije se vrši v nedeljo, dne 27. t. m. ob 11. uri dopoldne v sobi Športne zveze, Narodni dom. Dnevni red: Razdelitev ur. V prvi vrsti pridejo v poštev igralci, ki so že lansko leto igrali. Partijam, ki se ne udeleže vsaj po enem zastopniku, se ne more garantirati, da bodo tudi letos sprejete. Člani naj napišejo na listek partijo in čas, na katerega reflektirajo.
Klubovi znaki so došli. Dobe se pri blagajniku gosp. K. Valašku pri blagajni na igrišču.
RAZNO
J
Vožnja automobilov po mestu Ljubljana. Ker se je pripetilo v zadnjem času več nesreč po mestu, ki so jih povzročili šoferji z automobili in motociklisti vsled premajhne pazljive ‘i pri vožnji, odredi policijsko ravnateljstvo, da morajo šoferji ua križišču cest vedno označiti z roko smer, v kateri vozijo, in sicer na ta način, da zamahnejo z dvigneno roko naravnost oziroma desno ali levo, v kateri smeri pač vozijo. Prestopki te odredbe se bodo policijsko kaznovali po naredbi z dne 20. apr. 1854, drž. list 96.
Šahovski klub v Spodnji Šiški sporoča svojim članom, da se vsled sklepa odborove seje z dne 2. sušca t. 1. razveljavijo stare članske izkaznice s 1. aprilom t. 1. ter je dolžnost vsakega člana, da si pravočasno preskrbi novo člansko izkaznico, katero dobi pri tajništvu. — Odbor.
SPORT izhaja vsak petek. OSgOEa Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K. Inserati po tarifu. I2JE) Uredništvo in upravništvo: Ljubljana. Narodni dom. EUEj Izdaja Športna zveza Ljubljana. @)@j Urejuje Stanko Virant. EBElBi Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani, ga