57. številka. V Ljubljani, v ponedeljek, 10. marca 1913. XLV1. lelo. J .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.....• . K 24 — pol leta • •••••• p, 12 — četrt leta......6 — na mesec •••••• » 2"— v upravniStvu prejeman: celo leto . ...... K 22 — pol leta , 11*— četrt leta •.......5*50 na mesec .*«••• • 1'90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Rnaflova alf ca št. 5 (v pritličja levo,) telefon št 34. izhaja vsak dan zvečer lzvtemii nedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat uli večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t. d., to je administrativne stvari. ———- Posameiia številka velja 10 vinarjev. ——— Na pisrrsna naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. .Slovenski Narod' velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25- pol leta .*••••• • 13*— četrt leta.......6'50 na mesec......• 2 30 za Nemčijo: celo leio ... . - K 30-■ za Ameriko in vse druge dežele: celo leto...... . K 35.■ Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlštvo (spodaj, dvorišče levo), Kcaflova v.lica št 5, telefon št 85. Razmerje med itostro-Ogrsko in Rusijo. Oficijozni, skoraj uradni organ •osanske vlade: »Bosnische Post« je j nobčila v svoji 53. štev. z dne 5. marca 1913 članek, ki zasiuži, da se i njim seznani tudi naša javnost. Uanek je pisan na Dunaju >od posebne strani-: in se glasi preveden tako-le: Ob priliki aneksije I3osne in Hercegovine smo živeli v* izredno kritičnih trenutkih. Avstro - Ogrska fe bila primorana zbrati močno arkado na mejah kraljevine »Srbije« i it je sporočila vsemu svetu, da hoče nasprotstvo majhnega sosediča zlo-^ iti z vojaško silo! V zadnjih dneh meseca marca 1909. leta bi naj avstro - ogrske čete prekoračile Do-ravo, Savo in Drino. Bili smo na predvečeru svetovne vojne, vsaj tako se je splošno mislilo, zakaj nihče .i dvomi! o tem, da bo mogočna Ru-f'ia prihitela na pomoč svojemu malemu varovancu in s tem povzročila akcijo celega dogovornega sistema c\ ropskih velesil za splošno vzajemno podpiranje! — Tu je svetoval ruski vojaški ataše na Dunaju polkovnik Marčenko, izboren izvedenec in strateg, srbskemu poslaniku na ! >unaju dr. Sitnicu, naj svoji vladi ujno priporoča, da odneha, zaka: Rusija ne more v danem momentu mobilizirati niti par zborov! Skoraj - h istem času je zagrozil nemški veleposlanik v Peterburgu, grof Pour-taies z nemško intervencijo, kar je Rusijo priličilo, da je pristala na člen XXV. berlinske pogodbe. Tudi ruski minister zunanjih del pl. Izvolskij in ! a c. in kr. veleposlanik na carskem .ivoru grof Berchtold sta se poga-Pi. Izvolskij je bil takrat tega Ako Avstro - Ogrska Srbiji napove vojno in jo vojaško zasede. — bi sicer Rusija ne posegia vmes: — toda razmerje med obema velesilama bi se pa v taki meri poslabšalo, da bi se bilo bati v bodoč-:m>ti ronega spopada med obema Mogočnima sosedoma!« Voina takrat res ni izbruhnila, a »dnošaji med Avstrijo in Rusijo so obrali tako napeti in slabi, da je bilo več mesecev prekinjeno vsako diplo-matično "občevanje. Ruski veleposlanik knez Urusov se sploh ni več vini! z ,Rivičre< na Dunaj in grot berchtold, takrat v Petrogradu se je ogibal poslopja ruskega ministrstva zunanjih del. — Car sam je napravil o priliki svojega ob:ska v Ri-iiiu na svojem potovanju velik ovinek, samo, da se mu ni bilo treba voziti preko Avstro - Ogrske. Leta i v 10. so se diplomatične razmere nekoliko ublažile; grofu Berchtoldu sta celo poslala, ko je 1912. leta postal minister zunanjih del, pozdravne brzojavke Kokovcev in Sazonov, a nasprotja so ostala permanentna in se dosegla na jesen 1912. leta tako grozečo obliko, da sta poč~h najprej Rusija in na to Avstrija zbirati ob mejah Galicije in Bukovine svoje armade. Pred nekaj tedni pa je posla' cesar Fran Josip svojeročno pismo carju Nikolaju II. Po stanju razmer, k! smo jih prav kar označili, je moralo pismo cesarjevo napraviti največji učinek na vso javnost. Razni komentarji so se pisali o uspehu ali neuspehu kneza Hohen-loheja v Petrogradu. Tehtni glasovi so celo vedeli povedati, da se je ta cesarjeva akcija ponesrečila. Zadnje 14 dni se govori, da napetost med Avstrijo in Rusijo glede Albanije nekoliko popušča in to popuščanje s^ pripisuje direktno kot učinek cesarjevega pisma! Na večini teh glasov pa se da spoznati, da niso dobro poučeni o ciiju in vsebini cesarske poslanice! Pisec tega članka pa je na podlagi zanesljivih informacij v položaju, o tej stvari podati važna pojasnila: Svojeročno pismo cesarjevo ni moglo, niti hotelo vplivati na tok dogodkov, ki se morajo doigrati v najbližji bodočnosti! Pismo naj bi samo pričalo vsemu svetu o miroljubnosti našega vladarja! — Ako bi kljub temu vendar nastala vojna Od nikoder.« *Kako si zašel sem? Kako si zašel ti?« ga je topo vpraša! Pavle. Ha, tako! se je zasmejal Ivan. o, prav, prav, prav. Bolje še ved-. kakor pa tičati v sobi in piti žganje dan in noč. Sedi!« Pavle je sede!, tovariši so ga rožili, mu ponujali pijače, vpili /prek, kako mu ugaja hram devetih muz, in ga imenovali častnega člana, in se mu priklanjali do tal. »Norci !< je zavpil Ivan. »Pustite ga, to je še otrok, v šolo mora še, v mojo šolo!^ Specijalista bo dobil!« je zavpil nekdo, in vsi so se hrupno zasme-jali. Ivan je prijel Pavleta pod pozdu-ho, ga vlekel k ženskam, ki so se bile spet zbrale na odru in mu dejal: »Najprej ti predstavim naše muze. Hej, slavne muze in umetnice naše, pripeljal sem vam novega prijatelja in oboževatelia vaše umetnosti!« Vse so se zasmejale, plosknile z rokami in povpraševale: »Kdo je ta, kdo je? Odkod?« Ivan se je globoko priklonil in dejal: »To je knez, grof, minister ali kar hočete, predvsem kavalir Pavle. Prikloni se vender, ne stoj tako butasto!« je zavpil Pavletu. »Imenitno, imenitno! Kavalir Pavle!« Pavle se je široko zasmejal, vzel klobuk z glave in ga zavihtel v zraku. Molče je mrmral: »Ka — va — lir — Pav — le.« »Bravo, izvrstno!« so vpile ženske. »Tako je prav,« je govoril Ivan. »In to so naše muze. Poslušaj dobro, imenoval ti jih bom: Kordelija, Kon-štancija, Afra, Atanazija, Efrogina, Pulherija, Agata, Pahornija in — Golanta.« »Ha — ha — ha!« so se zasmejale spet ženske in ploskale in topotale z nogami. »Tako, zdaj jih poznaš, Pavle. Pokloni se spet in pojdi z menoj k mizi. Ve pa, naše muze, zaigrajte kaj veselega, velikega, bodrečega, da nam bo poskakovalo srce in se nam bo smejala duša! Halo!« Zadivjala je pesem, vino je zakipelo, žganje se je razvnelo, glasovi so se podivjali, vršalo, bobnelo in vriskalo je spet divjega, brnečega rezgetanja. Pavle je spet sedel pri mizi, pil je in pil in se smejal kar sunkoma in nevzdržema. Sikalo mu je v možganih, mozeg se mu je krčil, udje so drgetali, ustnice pa so se venomer razširjale v rezkem grohotu. Nobene misli ni bilo vanj, ni se videl, ne čutil. Ločil se je sam od sebe. Govorili so in govorili, mešane govorice so bile, vpijanili so se že popolnoma, in Pavletu se je vrtelo v glavi od vsega nenavadnega, kar ga je obdajalo tu, da ni polagoma ničesar videl, ne slišal. Kordelija je sedela pri njem, držal jo je za roko in jo poljubljal, a vedel ni, Čemu dela tako, in komu dela to. »Čuden kavalir je ta Pavle,« se je nasmehnila Ivanu. »Potrpi, Kordelija,« jo je tolažil Ivan, »privadi se, priuči se še vsemu.« Tedaj je pristopil natakar in dejal: »Ali ni tu gospod Doljan?« »Doljan?« se je zevaje odzval Pavle. »No, tale je — tale —« je kričal Ivan. »Menda sem res jaz Doljan, da — menda —« je topo odgovoril Pavle ! 1 in pogledal natakarja. Ta mu je de- i jal, da ga išče neka ženica, da ga hoče videti in na vsak način govoriti z njim. Pavle je vstal in se gugal trudo-ma po kavarni za natakarjem. Naenkrat je obstal in zarjul, kakor obseden. »Kje je moj Pavle?« je zaječalo tik njega. Suha ženica je stala ob njem, stara in vsa sključena, v črni obleki in z mrtvaškim izrazom na licih. Dve suhi roki sta se vprli proti Pavletu, glava je omahnila nazaj in s steklenimi očmi je zrla vanj ženica. »Pavle, ti — si — Pavle?« je dr-getaje govorila. »To ni moj Pavle.« »Ni — mati —« je pridušeno za-ihtel Pavle in se zgrudil na kolena. »Mati, mati,« je zavpil v grozni bolesti. Mati pa je zaječala, da so vsi v kavarni plašno skočili kvišku. »Kdo mi je vzel Pavleta? Kje, kje je moj Pavle?!« In padla je vznak, kri je brizgnila izza osivelih ustnic, oči so se zaprle in telo se je stresalo v groznem drgetanju in je naenkrat okamenelo. Mati je bila mrtva. »Kaj — kaj — kaj?« je vršalo v kavarni. »Mir!« je vpil Ivan. »Umrla je mati človeku ..je pristavil tišje. Ženske so skomizgnile z rameni, gostje so odšli na prostore, in Kordelija je dejala tiho: »Ti revni kavalir Pavle!« »Zaigrajte, zaigrajte!« se je čulo vsevprek. In zadivjala je pesem ... Mater Lizo pa so odnesli iz kavarne. Hotela je k sinu, ni vedela kaj je z njim, ni dobila poročila od njega. Pripravila se je in odšla na daljno pot. Iskala je sina, in ga našla. Za-grebli so jo v tujem mestu. * Pavle je zbežal iz kavarne, tekel je in tekel. Naenkrat se je bil iz-treznil. Zdelo se mu je, da teče za njim smrt. Spet se mu je približala, spet mu je žugala s prstom. Pavle se je opotekaje zgrudil pred svojo sobo in ječe je ihtel: »Saj iščeš mene, čemu si vzela mater?« »Bližje si mi sedaj,« je smehljaje odvrnila smrt in ga poljubila na vroče čelo. »Pridem — ne izogibaj se me!« * * * Drugo jutro se je Pavle preplašeno oziral po svoji sobi. Dobili so ga bili pred vratmi snoči, gospodinja ga je dala prenesti v posteljo, in ležal je tam, kakor ubit in mrtev. Zaskelelo ga je v prsih, zaječal je, sklonil se v postelji. Ves se je tresel, zobje so mu šklepetali, vse se je vrtelo krog njega. Tihoma se je splazil iz hiše, in šel je ven iz mesta. V enomer se je smehljal, sklepal roki in mrmral nerazločne besede. Na večer se je vrnil. Zgrudil se je onemogel na posteljo — in zastokal. ter sta tej pritožbi ugodila u.ežema vlada in upravno sodišče. Narodno - napredna stranka je zato započela akcijo, da naj se /a volitve v vs<* občinske zastope in v deželni zastop vpelje splošna in enaka volilna pravica na podlagi proporcije, kakor obstoja tak volilni red že za Ljubljano. Govornik omenja nato volitve v Beli Krajini in konstatira, da tudi ljudstvo na deželi ni tako klerikalno, kakor se to zdi na prvi pogled. Konča svoja izvajanja s tem, da spominja kako je bil dr. Šusteršič na tem, da ga v državnem zboru pohodijo, vendar se je dvignil. Se manj se je bati narodno - napredni misli, da propade v naši deželi. Z delom bo mogoče doseči najlepše uspehe tudi na deželi. G. J u v a n je vzpodbujal delavstvo k pristopu k Narodno socijalni jrvezi. Nato je bila sprejeta sledeča resolucija. Shod političnega društva za Moste poživlja c. kr. vlado, da predloži kompetentnim korporacijam čim prei zakonske načrte, po katerih se uvede splošna in enaka volilna pravica s proporčnim sistemom za vse občinske zastope, za deželni zbor in za državni zbor. Govoril je nato še enkrat gosp. Lavtar, oslikal rivaliteto med Dimnikom in Oražmom in odslovitev cerkovnika na Posavju, nakar je g. Vidmar zaključil dobro uspeli snod. Volina reformo na Ogrskem. Na Ogrskem imajo torej nov volilni red, ki ogrskemu prebivalstvu pač ne bo drugega prinesel nego nova nasilstva, nove ki ivice. Ko sta Lukacs in Tisza prišla z mislijo te nove volilne reforme, se je po celi deželi pojavil hud odpor. In splošno so mislili, da se bo na Ogrskem začel velikanski političen boj proti dosedanjemu nasilstvu. ki je vrši madžarska aristokracija in njeni trabantje. Opozicija v državnem zboru se je z vsemi silami pripravljala na boj proti Tisza - Lukacsevi vladi, ki jo je že pri brambnih in davčnih predlogih tako znasilnila. Vsa javnost je čakala, da bo opozicija uporabila vso svojo moč, da onemogoči novo volilno reiormo. Obenem pa se je pripravljala socijalno - demokratična stranka na generalno stavko. Toda: Parturi-unt montes. nascirur ridiculus mus. Prej tako širokoustna opozicija je prišla sicer polnoštevilno v parlament, toda ne kot vojna četa, temveč podobna bolj procesiji, na čelu katere je grof Albert Apponvi pravil v dolgih litanijah, kako težko se pri sedanjih razmerah udeležuje opozicija parlamentarnega dela, na kar je opozicija zopet ponižno odšla na cesto, kjer je bilo sicer vse polno vojakov in orožnikov, ni pa bilo stavkujočih in demonstrujočih delavcev, ki so še o pravem času spoznali sorodstvo, ki obstoja med Tiszo in Apponvijem. In tako se je kar čez noč izpre-mcnila situacija. Tisza - Lukacseva vlada je triumfirala — triumiiral je dosedanji sistem madžarskega nasilstva, sistem trajnega potlačevanja političnih in narodnih pravic ne-madžarskih narodov. Vlada in opozicija sta si zopet enkrat dali pod odejo roki edinole v to svrho, da bodo Madžari tudi Te nadalje lahko mirno vladali ter vršili svoja nasilstva. Da pa si Tisza tudi še nadalje zajamči svojo železno pest v poslanski zbornici, Je vlada predložila načrt novega poslovnika. Ta poslovnik ima določila, ki kolikor mogoče onemo-gočujejo tehnično obstrukcijo. Novi poslovnik daje predsedniku sredstva, da vzdrži red, vsled česar so sprejeli v ta poslovnik tudi pred nedavnim sprejeti zakon o parlamentni straži. V novem poslovniku so tudi določila, ki imajo namen, povzročiti, da mora biti proračun sprejet v gotovi dobi. V novem poslovniku so tudi denarne globe za neubogljive poslance. Ogrsko čakajo pač zlati časi . . . Vojna na Balkanu. Albanija. Kakor piše »Vossische Zeitung« z Dunaja, se albansko vprašanje v iiobenem delu ni približalo rešitvi. Vsa zagotovila poučenih krogov niso našla v .novejšem Času ^otrdila v dunajskih merodajnih krogih. Dunajski krogi poleg tega z nekako slastjo trde, da so se pojavili med Balkan-sKo zvezo zaradi Albanije novi spori in da hoče ustvariti zlasti Srbija za sebe nov položaj v Albaniji. V dunajskih krogih pravijo, da je pripravljenih kakih 30.000 srbskih vojakov ned Pečom in Skopljem za ekspedi-coo v Albanijo; tudi je 10.000 Srbov na poti v Skader, kakih 20.000 Srbov pa je zavzelo v Draču trdne pozicije. Srbska vojaška stranka misli, da vsled novega izbruha vojne ne veljajo več sklepi londonske konference veleposlanikov glede srbskega piistaniškega vprašanja. Padec Skadra bi poleg tega položaj še poostril. Tako govore dunajski politični krogi. Pozabljajo pa, da morajo Srbi na vsak način držati svoje pozicije dokler ni mir sklenjen, ker bi sicer nekatere zavidne velesile lahko izigravale vsako umikanje Srbov kot nesposobnost obvladati zavzete pokrajine. Arnavti se trudijo delati Srbom kolikor mogoče mnogo sitnosti. Zlasti se odlikujejo v tem oziru Arnavti iz okolice Prizrena in v Kača-niških soteskah, s katerimi je prišlo ic opetovano do hudih spopadov. Srbi so spoznali, da jim je treba atreiti tudi drugod v Albaniji svoje pozicije, ker je opažati povsod v zavzetih pokrajinah gibanje arnavtskih roparjev. Zato so določili en del ekspedicije, ki se vkrcava v Solunu, za L rac z namenom, da okrepi vojaški položaj Srbov v Albaniji. Srbija hoče na vsak način zatreti tudi v pokrajinah, ki jih Srbija ne bo obdržala, vstajo Albancev in nepotrebno krvo-prelitje. zato mora biti pripravljena na vse. Iz Skoplja je odšlo 6 bataljonov s potrebnimi težkimi topovi v Solun. *i c oddelek sledi že odposlani srbski diviziji v Drač. Srbija hoče odposlati n? tej poti po morju 30.000 mož pred Skader ter računa, Če pade ta trdnjava, da pripade Skader Črnogorcem, Srbom pa ne bo treba odreči se Peči. * Iz Epira. Iz Aten poročajo, da je dospelo i]l odposlanstvo Epirotov, ki je je sprejel ministrski predsednik Vem>e-los. Lpiroti so prosili ministrskega Vrata so se odprla in Ivan je vstopil. »Kako je Pavle?« je vprašal tiho. Pavle ga ni spoznal takoj, potem pa mu je podal roko in šepetaje je govoril: »Snoči je prišla spet, veš — prišla je.« »Kdo?« »Ha — ha. Ona — veš — moja ljubica.« »Bledeš, Pavle — katera ljubica'-^ »Moja.« »Katera?« Smrt,< je smehljaje odvrnil Pavle — in del prst na usta. »Psst! Ne govori, Ivan! Veš, smrt je prišla, in mi je ovila roke krog vratu, in me peljala v noč, in tam zunaj mi je pokazala zemljo in mi dejala na uho: »Tu me počakaj, in ne ločiva se nikdar več.« vin jaz sem jo poljubil, in...« Ivan je zmajeval z glavo in žalostno rnu je bilo v srcu. » Pavle, Pavle — sanje so bile to — ne govori več. Zdravnika pokličem, kajne?« »Le pokliči, o le pokliči,« je del smehljaje Pavle. »Dobro. Ostani miren ta čas.« Vzel je klobuk in odšel. Pavle pa je tiho vstal, vzel samokres v roko, in že Je hotel sprožiti, ko so se sunkoma odprla vrata in je Ivan vstopil v sobo rekoč: bil sem ncKa].« Ko pa je zagledal Pavleta, je hitro priskočil in mu iztr- gal samokres iz rok. »Norec!« je zakričal. Pavle se jc sesedel na stol in se je smejal. »Dovolj tvojih norčij!« je govoril Ivan. »Ali si otrok, ali norec? Kaj nisi še mlad in življenja potreben? Ha — ha! Pavle, Pavle! Pusti te neumnosti, z menoj pojdi!« Prijel ga je za roko in ga vodil, kakor otroka po mestu. Izviti se mu je hotel Pavle, pa Ivan je trdo držal in ga ni izpustil. »Kam hočeš?« mu je dejal, »Boš spet norel in se mrcvaril? Še te hoče življenje. Živi z nami, kaj bi!« In šla sta v gostilno in pila pozno v noč... IV. Več let so videli meščani čudnega človeka, ki je stopal drgetaje ob palici, dan na dan po isti ulici, in je prosil miloščine. Vedno je bil pijan, in smejal se je venomer. Norčevali so se iz njega, in ga imenovali študenta. Nekega dne pa se je ustavil sredi trga in pričel vpiti na vse grlo: »Ljudje božji, tatove zapirate, morilce pa puščate proste! Jaz sem umoril svojo mater in sebe sem umoril. Mrtev sem, in smrt je moja sestra. Hu — hu — mrtvi žive, živi pa so mrtvi!« Zakrilil je z rokama in padel mrtev vznak. predsednika, da naj se severni Epi-rus, to je nekako do višine Argvro-kastrona in Premelija, priklopi Grški. Veniselos je odgovoril odposlanstvu, da se je treba ozirati tudi na mednarodna razmerja. Ni mogoče vedno storiti kar bi kdo hotel. Zato mora svetovati Epirotom, da se tudi podvržejo sklepu velesil. Grška kar najbolj simpatično pozdravlja njih želje. Kar se tiče Epira, bo zahtevala Grška, da dobi pokrajine pri Ar-gvrorastru in celo Tepeleniju H o reke Vojuza. * Vprašanje miru. Balkanske države še niso odgovorile na ponudbo velesil. Zdi se ce-io, da bo Balkanska zveza odklonila posredovanje velesil, ker hoče gotova skupina velesil izrabljati mirovna pogajanja s Turčijo podobno, kakor je tc storila glede Albanije. Balkanska zveza ne bo sklenila n.iru pod pogoji, ki jih ponuja Turčija in za katerimi stoji ona skupina velesil. Tudi se Turčija Še danes ni sprijaznila z odstopom Odrina. Najbrže tega ni storila iz taktičnih ozirov, da ze izogne plačilu vojne odškodnine, t-upravljena pa je odstopiti mesto, če se odpove Bolgarska, oziroma balkanska zveza, zahtevi po vojni odškodnini. Štajersko. Dež. posl. dr. V. Kukovec o regulaciji učiteljskih plač. Omenili smo že v »Slov. Narodu«, da je govoril Jež. posl. dr. Kukovec zadnjo nedeljo na shodu v Podsredi o regulaciji učiteljskih plač. Dokazal je, da je večina slovenskih učiteljev in učiteljic mnogo slabše plačana ko njihovi nemški tovariši in tovarišlce. Ako bi mogel deželni zbor sprejeti novo regulacijsko vsaj predlogo deželnega odbora, ki določa odpravo dosedanjega sistema plačilnih razredov in torej izenačenje učiteljskih plač po celi deželi, bi to ne pomenialo samo odprave velike krivice za naše učiteljstvo, temveč za celi naš narod. Če se klerikalci pritožujejo, da se porabi premalo deželnih izdatkov v slovenskem delu štajerske, bi se morali s toliko večjim navdušenjem oprijeti ponudbe deželnega odbora, ki noče zboljšati službene prejemke našega ueiteljstva in s tem zvišati tudi zaslužke trgovcev, obrtnikov in kmetov, pri katerih naše učiteljstvo kupuje svoje potrebščine. Četrtkov *-Narodni List« je priobčil iz govora dr. Kukovca odlomek, ki dokazuje poirebo regulacije učiteljskih plač z našega narodnega stališča in statistično predočuje krivico, ki se nam sedaj godi. Dr. Kukovec je govoril med drugim: »Na 621 štajerskih nemških ljudskih šolah je 2168 šolskih razredov in prilično toliko nemških ljudskih učiteljev. Izmed teh šolskih razredov jih je 1041 v prvem plačilnem razredu. Iz tega sledi, da je 4S % nemških šolskih razredov z najboljšo plačo, to je s plačo 1. razreda. V drugem plačilnem razredu je 936 nemških šolskih razredov ali 56 % vseh šol in 43 % vseh nemških učiteljev. V tretjem plačilnem razredu, torej z najnižjimi plačami je samo 191 nemških šolskih razredov, ali 9 % vseh šoL Najslabšo plačo (»na med nemškimi učitelji le devet učiteljev. Izmed sto nemških uči-teliev ima toraj 91 učiteljev razmeroma boljšo plačo prvega in druzega plačilnega razreda, slabejšo plačo pa le 9 učiteljev, toraj niti ne vsak deseti nemški učitelj. Razvideti je, da na nemških šolah dobi le majhno število učiteljev najnižjo plačo, namreč manj sposobne osebe, ali oni, ki so se kaj pregrešili, nekako za kazen. Zdaj si pa poglejmo, kako je v kmečkih šolskih občinah na Spodnjem Štajerskem! Slovenskih šol je v prvem plačilnem razredu samo 11 (nemških 217!), ali izmed šolskih razredov le 36 slovenskih v prvem najboljšem plačilnem razredu, toraj samo 4 odstotki. S tem pa še ni rečeno, da je tudi že 36 slovenskih učiteljev plačanih po najboljšem plačilnem razredu. Znano je, da so tudi na teh slovenskih ali boljše rečeno dvojezičnih šolah nastavljeni učitelji nemškega mišljenja, n. pr. Konjice, Vojnik, Vitanje, Slov. Bistrica, Leitersberg! V resnici imajo izmed 100 slovenskih učiteljev le 3 učitelji ugodnost najboljše plače (pri Nemcih je skoro vsak drugi učitelj plačan po prvem plačilnem razredu!) V drugem plačilnem razredu je pa 186 slovenskih šol ali 586 šolskih razredov in učiteljev ali 64 odstotkov. V prvem in drugem plačilnem razredu je okoli 2000 nemških in le okoli 600 slovenskih učiteljev. Izmed sto nemških učiteljev jih je 91 v prvem in drugem plačilnem razredu in le 9 v tretjem najslabšem plačilnem razredu Tretji plačilni razred Je namenjen toraj pri nemških učiteljih skoro le kaznovanim in manj sposobnim in mlajšim učiteljem. Kaj pa pri Slovencih? Pri nas je 80 šol z 297 šolskimi razredi potisnjenih na najslabšo plačo tretjega plačilnega razreda! Vsak tretji slovenski učitelj, skupaj 32 oostotkov, je takorekoč prisiljen službovati za tako slabo plačo, kakor če bi se bil kaj pregrešil in bi bil za kazen tako slabo plačan! To je v nebo vpijoča krivica, ki bi se morala kar najprej odpraviti.« Narodnih trgovcev in obrtnikov se »Slov. Gospodar« takole spominja: »Koliko je trgovcev, gostilničarjev, obrtnikov itd., ki prisegajo na liberalno vedo, a kadar jim nosijo naši pristaši denar, so ponižni kot kužki. To je hinavstvo . . .« Pribiti je treba, da je »Slov. Gosp.« vseeno, če je trgovec naroden ali ne, samo Korošcev pristaš mora biti.Če pa ni, potem pa se ga naj gospodarsko ubije, če le gre. V tolažbo naprednim trgovcem in obrtnikom lahko služi skušnja, da mislijo naši kmetje bolj praktično ko duhovniški »Slov. Gosp. < Kjer se jim dobro postreže, *,a pa gredo in najsi je trgovec ali gostilničar tudi liberalec. Ta umazani napad »Slov. Gosp.« si pa bode-mo zapomnili za takrat, ko bodo obiskovali duhovniki naše trgovce in obrtnike z žaklji na hrbtu ali z glasovnicami v roki. Umazani napadi »Straže/ na slovensko izobraženstvo po mestih In trgih. Gospodje okoli »Straže« niso zadovoljni s slovenskim izobra-ženstvom po spodnještajerskih mestih in trgih. Poglavitni povod za to nezadovoljnost je seveda ta, da se našemu izobraženstvu ne zdi vredno in potrebno naročevati >. Stražo«. List ima velik primankljaj in je razumljivo, da postajajo ^Stražini« gospodarji nervozni. Tudi mi nismo z našim mestnim in trškim izobra-ženstvom vedno zadovoljni — ali očitati mu splošno narodno mlačnost in zaspanost pa vendar ne gre. Tako piše »Straža * v št. 26 z dne 5. marca: »Pri naši takozvani narodni inteligenci po mestih in trgih ne najdemo nikjer one zdrave, neizprosne in dosledne narodne zavesti, katera bi lahko edina nekoliko zboljšala nezdrave in žalostne razmere ter pripomogla slovenski stvari do vspe-ha . . .« Kdo pa je slovensko izobraženstvo po mestih in trgih? Po večini uradništvo vseh kategorij, javno in zasebno. Uradništvu pa tudi najbolj zagrizen sovražnik v današnjih težavnih razmerah ne more očitati, da ne stori svoje dolžnosti. Narodni davek, ki ga nosi, presega daleč njegove gmotne razmere. Kdo bi pa še zahteval od uradništva, da bi delalo aktivno politiko, preganjalo po shodih in ulicah nemškutarje? Če bi to res storilo, bi ne našlo pri voljenih zastopnikih slovenskega naroda nobene zaslombe. Naši klerikalni državni poslanci ne store za uradništvo niti koraka. Nadalje tvorijo velik del našega mestnega in trškega razumništva trgovci in obrtniki. Ti bodo kedaj jedro slovenskega, narodno zavednega prebivalstva po mestih in trgih. Pa tudi ti se ne morejo hvaliti prevelike naklonjenosti od duhovščine in večine njenih kmetov. — Po shodih se divja in hujska proti vsakomur, kdor ni Korošcev pristaš, na naše narodne probleme pa se pozablja. In da vzamemo celo zadevo s političnega vidika: ali ima dolžnost skrbeti za napredek slovenstva po mestih in trgih maloštevilno, gmotno večinoma slabo podprto ra-zumništvo. ki nima danes skoro nobenega političnega vpliva v narodu, aH bogata duhovščina, ki ima vse državnozborske in skoro vse dežel-nozborske mandate v rokah in jo je torej smatrati sedaj za zastopnico slovenskega naroda ter njegovih interesov, ki so z našim napredovanjem po mestih in trgih ozko spojeni? Ali duhovnikov ne vidimo med člani nobenega narodnega društva, duhovnikov ne vidimo nikjer po mestih in trgih v boju z Nemštvom; nasprotno! V Celju je zakrivil opat Ogradi, da je padel slov. okrajni zastop; v Mariboru so se 1. 1911 odtegnili vsi duhovniki državnozborski volitvi in v Ptuju so pri ožjih volitvah podpirali podpredsednika »Siid-marke«, Rauterja. Za premembo občinskega volilnega reda v Celju, Ptuju in Mariboru se naša duhovniška stranka noče zavzeti, dasi je v Ljubljani pripomogla Nemcem v občinski zastop. In tako dalje. Klerikalcev so v narodnem oziru same besede — njihovi strankarski interesi so jim vse. In zato opljuvajo vsakega še tako delavnega narodnega inteli-genta. Še enkrat »Staža« in zvišanje kongrue. »Slovenski Narod« je priobčil v svoji 54. številki dne 6. marca dopis, v katerem je bilo rečeno, da uživa 262 duhovnikov v lavantin-ski škofiji dohodke 20.705 ha zemlje, dočini je 21.874 kočarskim rodbinam na ra-^polago komaj 45.627 ha, goto- vo slabše zemlje ko je farovška. Povrh tega imajo duhovniki stalne plače in dohodke od štolnine — torej bi jim kot samcem ne bilo potrebno novo zvišanje plač od države. Na to je »Straža« odgovorila: »Nesramnost« V dokaz, kako se duhovnikom dobro godi, so začeli liberalci v »Slovenskem Narodu« navajati neke številke, iz katerih naj bi bilo razvidno, kako ogromno zemlje imajo na razpolago štajerski slovenski duhovniki. Da se bo razvidela poštenost liberalnega dokazovanja, pribiiemo, da nI v lavantinski škofiji 162 (še številko so ponaredili, »Slovenski Narpd« je pisal: 262. Op. ured.) duhovnikov, ampak 508 . . .« Navadno smo zelo potrpežljivi, tokrat pa je le treba pribiti poštenost — klerikalnega proti-dokazovanja in otročje lažnjivih polemik duhovniške »Straže«. Številke o duhovniški zemljiški posesti na Sp. Štajeskem imamo iz 25. zvezka »Statističnega vestnika za vojvodino Štajersko«, katerega izdaja statistični deželni urad. Dognane so na podlagi zemljiške statistike iz leta 1896. in so torej več ali manj neizpodbitne. Nemški »Personalstand des Bistums Lavant« (slovenskega noče mariborski škof za slovensko lavantinsko škofijo izdajati) za leto 1910. pravi, da je bilo v naši škofiji tisto leto 245 posvetnih in 17 redovnih duhovnikov, skupaj 262. Podvojilo se to število gotovo ni v dveh letih in jih torej ne more biti sedaj 508. Če jih je 15 ali 20 v letu 1913. več, ne izpre-mem to veliko na stvari in še vedno ne pove, da je tolika zemljiška površina po pravici v mrtvi roki in da uživa njene sadove po pravici tako malo z vsem založenih ljudi. »Straža« ima s svojim neumnim in lažnji-vim zagovarjanjem duhovniških žak-liev malo sreče. Če bi bili mi z duhovniki, bi ji obesili krušno torbico nekoliko višje — da rabimo nemški l^regovor — kajti za tako zagovarjanje duhovniških interesov je škoda lepih tisočakov od društva sv. Vik-torina. »Štajerc« in slovensko učiteljstvo. »Štajerc«- graja v svoji zadnji številki spodnještajersko učiteljstvo, da vztraja navzlic preganjanju od slovenske duhovščine še svojim narodnim idealom zvesto, da podpira one, ki se nesebično trudijo in žrtvujejo za narodov napredek, dasi so politično slabi. >Štajerc<- poziva učiteljstvo, naj vstopi v njegov tabor, alt pa postane narodno docela indiferentno. Na prvi pogled je to neka mamljiva vaba — ali naše učiteljstvo je toli značajno, da vztraja tudi v sedanjih težkih časih v narodnem taboru. Ako mu pa hoče »Štajerc« zares nesebično dobro, naj vpliva na svoje kruhodajalce v nemško - na-cijonalnem taboru, da izposluje uči-teljstvu zvečane vsaj — draginjske doklade. Pa na te bo čakalo slovensko in — nemško učiteljstvo zastonj. Iz Celja. (O bčeslo vensko obrtno društvo) je imelo zadnjo nedeljo, dne 2. t. m. redno odbo-rovo sejo. — Posvetovanje o zelo obširnem dnevnem redu je trajalo nad 3 ure. — Med drugim se je sklenilo z okrožnico pozvati vse obrtne zadruge, naj naznanijo društvu čas njihovih zborovanj, oziroma sestankov, da pošlje po možnosti svojega zastopnika, ki bode na teh sestankih poročal o težnjah obrtništva ter bode dal potrebna navodila za uspešno organizacijo obrtnega stanu. — Dalj? se je sklenilo pozvati podružnico Branibora, Narodni svet in Slovensko Stražo, naj store vse korake, ki se tičejo obrtnega stanu, sporazumno z obrtnim društvom, ker se bede na ta način delovanje vseh teb korporacij olahkočilo in bodo tudi uspehi večji ako se dela sporazumno, kakor če gre vsaka svojo pot. Poudarjalo se je, da se opaža v društvenem življenju neko mrtvilo; medtem ko so se poprej razni obrtniki pridno oglašali zaradi vajencev in vajenci zaradi učnih mest, je zadnji čas to oglašanje popolnoma izostalo. Društvo poživlja vodstva obrtnih zadrug in šolska vodstva, naj delujejo v svojih okrajih na to, da se posredovalnica med delodajalci in delojemalci ter učenci zopet oživi, ker je ta za slovenski obrtni naraščaj zelo velike važnosti. — Obrtnikom se priporoča, naj pridno prirejajo skupne sestanke, na katerih se naj razpravlja izključno o stanovskih potrebah in težnjah, uspehi takih razprav pa se naj takoj naznanijo društvenemu vodstvu. Z združenimi močmi naprej na skupno delo! Iz Celi a. (Težko če z vodovodom) so vedno večje. Ne le da nagajajo glavne dovodne cevi vsled slabega materijala, tudi v mestu samem pokajo cevi po hišah In ljudje imajo zdaj tu, zdaj tam naenkrat svoje lokale pod vodo. Instalater Koser si lahko da napraviti za svoje delo še posebno diplomo. Iz Žalca. (A v t o m o b i 1 n a zveza med Celjem in Ljubljano) se utegne oživotvoriti že y_ 57 štev SLOVENSKI NAKOO. stran a. nekaterih tednih. Stala bi sem in tja 8 K; k temu bi pa prišel še promet med Celjem - Žalcem - Vranskim. Pot bi peljala potnika iz Celja v Ljubljano po prekrasni Savinski dolini. Dražba za ustanovitev tega prometnega podjetja se je že prilično sestavila in si bojda tudi že zasigurala potreben kapital. »Slovenski Gospodar« in zvišanje kongrue. Med tem ko se »Straža« zavzema za 10 milijonsko zvišanje duhovniških plač in ga utemeljuje s \-m, da morajo sedaj ubogi duhovniki (navzlic krasnim svojim kmei i jam) jesti samo krompir in repi), ne 'e »Slovenski Gospodar« nič 0 i jem, dasi je njegov urednik d»-ž. posl. d:. Korošec. Takole pravi »Slovenski Gospodar«: »Najlepše pa je, da > Narodni list« že hujska zaradi li» milenom, katere bodo neki duhovni zopet dobili — o čemur seveda duhovnikom ni nič znanega ...« d Kmeti bi radi gg. duhovniki utajili, da se njihovi poslanci v državnem zboru potegujejo za zboljšanje kongrue. Očividno duhovniki sami čutijo dr. bi to zvišanje ne bilo upra-vičer c in da bi se ga napram še tako vernemu kmečkemu ljudstvu ne da-io zagovarjati. Nasprotje med »otr<*-žo« in > Slov. Gospodarjem« je za duhovniško politično hinavščir.o vse-kakor nov, zanimiv dokaz. Iz Št. Jurja ob Južni železnici. Na>>e napredno politično društvo krasno napreduje. Šteje že nad 70 članov, kar je za kmečke razmere pri nas velika številka. Pri občinskih volitvah v trgu in okolici se je društvo pridno oprijelo dela. Dobri pa bi bili še politični in gospodarski shodi v ciri!:r\*eneni delokrogu. Iz Slov. Bistrice. V nedeljo, dne 10. marca se vrše volitve v okrajno bolniško blagajno, in sicer za vse tri skupine volilcev. Slovenci, pazite na voli;ve teh delegatov! Dva nemška odvetnika išče nujno za dve trški občini na Spodnjem Štajerskem nemško napadalno dru-š;vi> Siiumark . Posebno ji je mno-j na tem, da bi dobila v Ljutomer nemškega odvetnika. Opozarjamo na to naše odvetniške kroge. Iz Polzele nam pišejo: Razmere se obračajo pri nas zdatno na bolje. Nemška tovarna Prvm je delo opustila; omejila se bode na svoja podjetja v Šlcziji. Odpustila je blizu 400 delavcev, odpadejo pa tudi vozniki, katere jc tovarna vsled zaslužkov silila z njimi voliti. S tem je tudi Schui-vereinova šola popolnoma v zraku. 1 reba ho na jesen energične akcije in iznebila se bo vseh učencev. Po-slopje, v katerem se sedaj ta nepotrebni zdražbarski zavod nahaja, je sploh na prodaj. Deseti brat« v Šmarju pri Jelšah. Na cvetno nedeljo, dne 16. marca t. !. ob 7. zvečer prirede naši vrli diletanrje to, pri nas povsodi priljub-lieno domačo igro, katera bo za naš ;jj nekaj izvanrednega. Vse vloge, posebno one desetega brata in Krjavlja, kateri sta iz prijaznosti prevzela dva gospoda iz Celja in Grobelnega, sn v najboljših rokah. Želeti bi bilo s -*rani domačega okoliškega občin-Mva in od drugod obile udeležbe, na katero vabi najvljudneje odbor. Pri Kapeli blizu Radgone je imel eno izmed minulih nedelj državni in deželni poslanec Ivan R o š k a r shod. na katerem je po ■■ Sloginem« poročilu trdil, da on ni klerikalec in da si je duhovniška stranka pridobila moč nepošteno, z nasiljem in sramotno . . . Sicer je bilo na shodu veliko Roškarjevih političnih nasprotnikov, pravi krščanski junak pa bi se moral ravno takrat postaviti in braniti svojo stranko, kaj ne, g. Ivan Ro-skar? Radovedni smo vseeno, če bo-dete to poročilo popravili. Slovensko gledališče v Mariboru. Na splošno zahtevo, se zgodovinska slika »Ben Hur« v nedeljo 16. sušca popoldne ponovi. Tako se nudi prilika tudi onim posetnikom, ki so žalibože morali zadnjič vsled pomanjkanja prostora oditi, da si to krasno igro ogledajo. Zunanje poset-nike vljudno prosimo, da si naroče sedeže že v predprodaji pri g. Vilku VA ei\elnu, trgovcu, Zg. Gosposka ulica, da ne pridejo morda zopet zastonj v Maribor. Zadostuje navadna dopisnica. Začetek predstave točno ob pol 4. popoldne. V Stude.icih pri Mariboru so po poročilu mariborske »Straže« občinske volitve razveljavljene, in sicer zato, ker je nemško - nacijonalni občinski zastop prezrl, da mora po številu občinskih volilcev biti voljenih 24 in ne samo 18 odbornikov. Nasprotniki so nemško - nacijonalno neumnost porabili in vložili uspešno pritožbo. Fata morgana. Iz Sv. Marjete pri Ptuju se nam riše dne 7. marca: Danes zjutraj od 7. do 8. smo imeli tukaj krasno prikazen fato morgano. Cisto v bližini za župniščnim gozdom proti Ptuju so se videla cela mesta, hiše kakor gradovi, nekatere celo 6nadstropne, a vse s ploščnati-mi strehami, drevje kakor v puščavi, na obeh straneh pa morje. Ko je prikazen izginjala, so postajali iz poslopij sami stebri, ki so bili vedno manjši, naposled so pa izginili. Nekaj krasnega, neverietnega za tistega, ki kaj takega še ni videl. Zrak se je tako tresel, da je kar mrgolelo pred očmi, ko je prikazen izginila. Horaško. Nepoštena najdlteljica. Neki orožniški stražmojster v Beljaku je izgubil denarnico, v kateri je bilo 240 K denarja. Njegova žena je pripovedovala o izgubi poleg drugim tudi svojemu mesarju. Kmalu, ko je orožnikova žena odšla, je prišla v mesnico neka revna delavčeva žena, ki je kupila več mesa in ga plačala s stokronskim bankovcem. Mesarju se je zdelo to sumljivo in ovadil je ženo. Pri hišni preiskavi so našli denarnico in ves izgubljeni denar. Ženica je priznala, da je našel denarnico njen 71etni sin, ona pa je denar prikrila. Nesreča, samomor aH zločin. Pri Volšperku so potegnili iz vode truplo drvarja Ivana Rieglerja. Dosedaj še ni dognano, ali se je Riegler ponesrečil, ali je izvršil samomor, ali pa se je izvršil zločin. Zanimivo je, da so našli pred nekaj leti vtopljenega njegovega brata, o katerem tudi niso mogli dognati, kako je prišel v vodo. Primorsko. Sv. Lucija ob Soči. Dne 16. marca ob 4. popoldne se bo vršil občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Bovško dolino pri Sv. Luciji v čitalnici z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Umrl je v Trstu sodnik dr. Rudolf A b r a m, star šele 30 let. Pokojnik je bil zelo priljubljen med občinstvom in uradništvom in je bil edini sin vrle narodne rodbine Abra-move v Trstu. N. v m. p ! Občinske volitve v Trstu. Volilni imeniki bodo razpoloženi na javen vpogled od torka, dne IS. marca pa do ponedeljka, dne 28. aprila, in sicer ob delavnikih od S. dopoldne do 2. popoldne in ob nedeljah in praznikih od 9. dopoldne do 12. opoldne. Reklamacije se morajo vložiti ustmeno ali pismeno do 2. ure popoldne v ponedeljek, dne 28. aprila. Podržavljenje tržaških srednjih šol in laška fakulteta v Trstu. V petek in v soboto so se vršile konference Jugoslovanskih poslancev: dr. Rvbafa. dr. Gregorina in Špinčiča z ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom in justičnim ministrom dr. Hochenburgerjem glede nameravanega podržavljenja tržaških srednjih šol. Poslanci so omenili tudi od vlade nameravano ustanovitev laške šole za ladijske strojnike. Daljša debata se je razvila tudi glede ustanovitve laške pravne fakultete v Trstu. Pri tej debati so dobili poslanci vtisk, da vlada pod nobenimi okolščinami ne bo sprejela sedeža laške fakultete v Trstu. V konferenci poslancev pri justičnem ministrstvu je prišel pogovor tudi na tržaško porotno vprašanje. Justični minKter je obljubil poslancem, da bo to zadevo natanko preiskal. Hrvati in Slovenci v Istri in vse-učiliško vprašanje. Odbor političnega društva za Hrvate in Slo\ ence v Istri in Pazinu je sklenil v seji 3. t. m. sledečo resolucijo: Odbor priznavajoč italijanskemu, kakor vsakemu Jrugcmu narodu v Avstriji popolno pravico do vseučilišča v lastnem jeziku protestuje najodločneje proti temu, da bi se izključno italijanski zavod brez ozira na avtohtono slovensko prebivalstvo ustanovil v Trstu ali v kateremkoli mestu avstro-ilirskega Primorja. Izraža bratom Slovencem v Trstu popolno solidarnost v tem vprašanju, kakor tudi glede njihovih zahtev na šolskem polju v istem mestu in zahteva od mero-(Jajnih faktorjev, da že enkrat rešijo po želji Hrvatov in njihovih bratov vprašanje priznavanja naukov, izpitov in diplom na vseučilišču v Zagrebu, poživljajoč istodobno vse jugoslovanske poslance, da nastopijo v parlamentu z najostrejšimi sredstvi proti sramotnemu zavlačevanju tega za Jugoslovane življenskega vprašanja. Stroški albanskega kogresa. Famozni Albanci in njih gosti v Trstu so napravili s svojim še bolj famoznim kongresom poleg tega, da so razburili vse nemško časopisje, posebno avstrijsko, in odnesli Albanijo v žepu iz Trsta, Še prav dober »gšeft«. — Govorilo in pisalo se je, da je gostoljubna A/strija dala svojim bodočim sosedom za ta kongres subvencijo in sicer 50.000 avstrijskih kron. Predsednik Fajk Konica Leg pa o tem neče nič vedeti. Sestavil in predložil je javnosti sledeči ra-Či-n o prejemkih in izdatkih kongresa. Posloval je na kongresu posebni finančni odsek »Cassa«. ki izkazuje te-le prejemke: Skenderbeg 475 K, Dodmassei 60 K, Pimmer 60 K, princ Albert Ghika 475 K, neki prijatefj (?) Albancev 1000 K, italijanski Albanci 95 K, D. Mclle 190 K in bratje Pecu 356 K 25 v. Vsi stroški te komedije pa so znašali samo 1132 K 78 vin*, tako, da so Albanci še po tem skromnem računu finančnega odseka profitirali 938 K 47 v, katerega reser-\irajc za eventualne še ne poplača-#nt račune, ostanek pa prepuste veli-okdušno tržašemu dobrodelnemu društvu »La providenza«. — Mogoče bomo pa vendar slišali o tem še k a* več. Senzacionalen škandal v Trstu. Tržaška policija je aretirala vsled več ovadb 561etno vdovo Frančiško Contin roj. Fassinich iz Riinini. Žena se je pečala z zvaditelistvom in je imela obširne zveze. Njeni klijenti so se rek i utirali iz vrst laške tržaške »zlate mladine« in iz petičnih perverznih starcev, ki so umirali in pustili tmirati svoje denarnice za odložitev ženskih kril. Njihove družice pa so bile večinoma soproge poveljnikov in častnikov Llovdovih in drugih parnikov, lepše soproge ma-šinistev in tudi nekatere »zeio dobre meščanske padrone in vestaike«. — Loutinova je imela na razpolago krasen album, v katerem so se odlikovale slike njenih klijentk in kateri aibum je bil vedno na razpolago zaupnim seveda tudi le petičnizn gostom. Tržaška porota. Dne 15. februarja in dne 15. junija se je izvršil vlom v trgovino s papirjem Smolars v Trstu. Vlomilci so vlomili obakrat v blagajno in odnesli prvikrat 4300 kron, drugikrat pa 3400 kron. Dne 4. oktobra pa so vlomili tatovi v trgovino tvrdke Glessich v Trstu in so ocnesli 6 do 7000 kron. — Krivca teh viomov, o katerih smo svoječas-nc poročali, sta obtoženca pred porotno obravnavo v Trstu Josip S e -v e r. 26 let star, izučen koiar. Trža-čan in Franc M a n z e 11 i. trgov, usiužbenec, 30 let star tudi iz Trsta. Oba sta imela pozneje trgovino s \ apirjem. Obtoženca krivdo deloma priznata, izgovarjata se na medsebojno zapeljevanje in na slabe finančne razmere. Pri njih so našli tu-d> ogromno blaga, ukradenega v Smola i ševi trgovini. Tvroka Smolars ima končno škode samo 141 K /6 v. Porotniki so potrdili vprašanje glede tatvine v znesku nad 50 in pod 200 kronami, na kar je obsodilo sodišče Manzettija na 10 mesecev, Se-verja pa na 6 mesecev težke ječe. V kazen se jima šteje tudi preisKOvalni zapor. Smrt na železniškem tiru. V Kan-fanaru je povozil vlak iz Pulja delavca Štefana Orsaka, ki je hotel pred vlakom preskočiti progo. Orsak je obležal na mestu mrtev. LIoydov parnik potopil ribiški čoln. Llovdov parnik »Almissa« je trčil med vožnjo iz Trsta v Benetke v velik ribiški čoln, v katerem je bilo 5 ribičev. Čoln se je takoj potopil, ribiče so rešili. „Matica Siouenslta". Petdeset let je, odkar se je položil temelj »Matici Slovenski«. To dejstvo je naglašal na včerajšnji glavni skupščini »Matice Slovenske« njen predsednik dr. Fran 11 e š i č v svojem pozdravnem govoru. Postanek »Matice Slovenske« pada v dobo, v kateri so si avstrijski Slovani oddahnili od absolutizma, ko je pozdravljal ruski kmet carja - osvoboditelja, ko je zasedel črnogorski prestol knez - pesnik in ko je škof J. J. Strosmaver podpiral Bolgare v njih narodni probuji. Širna slovanska zavest se je takrat bavila z dogodki na Balkanu. Položaj je danes prav podoben. Zato nas zanima vprašanje, kako se je ta narodna zavest odzvala sedaj velikim dogodkom na Balkanu. Konstatirati je treba, da je naša muza lansko jesen in letos molčala k tem velikim dogodkom, pred 50. leti pa je govorila v smislu narodnega razpoloženja. Predsednik gosp. dr. Ilešič nato naslika tedanji razvoj literature, ki se izrazito zrcali v narodnih pesmih, ki jih je zbral Vuk Štefa-novič Karadžić, omenja Kopitarjev krog, ilirizem, Malavašiča, Luka Svetca, Josipino Turnogradsko, Va-ljavčeve in Trdinove narodne pripovedke, Jakoba Volčiča, Jurja Kobe-ta in Jurčiča ter Kersnika.Slovenska javnost je tedaj spremljala z najži-vahnejšim zanimanjem sodobne dogodke na Balkanu. Ta ideal se izraža tudi v Jenkovi himni »Naprej«. Medtem so se izvršile velike izpremem-be. Nastal je dualizem. Slovenci so morali varovati svoj lastni krov. Nastopa nova doba s Stritarjem, Gregorčičem, Pavlino Pajkovo, Vatro-slavom Holzem, Krilanom in Aškercem, pa tudi pri njih zasledujemo še vedno oziranje na dogodke na Balkanu. Vzrok za razliko med tedanjim in današnjim časom je ta, da so ta- krat pisali in peli pisatelji in pesniki iz naroda za narod, dočim hočejo podati danes snovi iz samega sebe narodu. — Končno se zahvali predsednik županu ljubljanskemu za prepustitev dvorane in pozdravi zastopnika »Matice Hrvatske«, vseučiliškega profesorja dr. Alberta Bazalb. Za overovatelja zapisnika imenuje profesorja dr. Pajka in Breznika. Vse-učiliški profesor dr. Bazala se zahvali za pozdrav ter razloži pojmovanje edinosti v delovanju obeh Matic, ki ne zasleduje spojitve, marveč le izpopolnitev, pri čemer pa si ohrani vsak del svoje posebnosti, nekako zvezo za skupno delo. Iz tajnikovega poročila, katerega je podal g. P u g e I j, posnamemo samo v širokih potezah sledeče: Matica je izgubila odbornika Jakoba Sketa in Frana Orožna, umrli so nadalje tudi njeni sotrudniki: dr. Janez Mencinger, dr. Karel Štrekelj, Anton Aškerc in dr. Josip Cerk. Matica je dobila Sketovo literarno zapuščino in literarno zapuščino dr. Štrekljevo. Napravil se je tudi nekak program za izdajanje prevodov, tozadevno se bo vršil v kratkem še en sestanek. Poročilo se bavi nato še s knjigami, ki jih namerava izdati Matica leta 1913. Tehnični slovar bodo izdale združene jugoslovanske inženirske organizacije. Vršile so se priprave za Jugoslovansko enciklopedijo, treba je še zadnje redakcije načrta za tehniko in zdravstvo. Posebne važnosti so biografski članki. Delo zemljevida slovenskih pokrajin se bliža koncu. Zbirka krajepisnih imen se množi pod vodstvom g. Maksa Pleteršnika. Leta 1914. obhaja »Matica Slovenska« svojo petdesetletnico ter bo ob tej priliki izdala primerne publikacije. Spominjala se bo tudi lOOhtnice Andreja Einspielerja in Frana Miklošiča. Ustanovil se bo tudi odsek za slovensko dialektologijo. Članov šteje Matica za leto 1912 skupaj 3667, med njimi 178 ustanovnikov, 6 častnih članov, 3413 letnikov in 70 naročnikov. V slovenski svet je v preteklem letu šlo 22.500 Matičnih knjig. Izmed umrlih^ ustanovnikov je omeniti še Matija Sinka, Valentina Krisperja, Ivana Murnika in Fabjan-čiča. Spomin vseh umrlih članov je občni zbor počastil s tem, da so se ztorovalci dvegnili s sedežev. Matica je bila zastopana pri svečanostih Palackega v Pragi, pri akademiji ob 701etnici predsednika »Srbske akademije« Stojana Novakoviča v Zagrebu, pri glavni skupščini »Matice Hrvatske« in pri ustanovitvi »Socijalne Matice- v Trstu. Tajnikovo poročilo se odobri. Vršila se je nato na inicijativo g. podpolkovnika M i 1 a v c a debata o GunduHčevem Osmanu, v katero so posegli tudi p r e d s e d n i k, dr. B a-z a 1 a in nadrevident Pod kraj-š e k. »Matici« se naroča, da stopi zaradi izdaje tega dela v dogovor s hrvaškimi literarnimi historiki. Predlogu prof. B e r c e t a glede izdaje srbskih narodnih pesmi bo »Matica^ letos ustregla. V debati o izdaji Matičnih publikacij je obveljal predlog g. dr. Pest o t n i k a, da naj se Matica za nekaj let ozira zlasti na aktualne potrebe. V debato so posegli tudi g. trž. nadzornik Ribnikar in prof. Bazala. Slovensko - nemški slovar sedaj zaradi finančnih težkoč ni mogoče še izdati. Iz blagajniškega poročila gosp. vladnega svetnika dr. Frana Dete-1 e posnamemo, da so znesli doneski društvenikov 13.409 K 91 vin., dohodki hiše 5086 K 16 vin., državna podpora 1000 K, dežela ni dala nobene podpore, darila in volila znašajo 466 K 25 vin., skrpaj znašajo dohodki 29.286 K 48 vin. Upravni stroški Matice znašajo 2964 K 92 vin., za knjige 9135 K 19 vin., hišni stroški 4564 K 23 vin., stroški skupaj 29.285 kron 22 vin. Društveno premoženje znaša 129.228 K 36 vin. in se je pomnožilo za 4149 K 04 vin. Prava glavnica znaša 110.958 K 52 vin. — Zemljevid bo stal najmanj 18.000 K. Proračun izkazuje prebitek 22 K 75 vin. Knezova knjižnica izkazuje 505 kron 36 vin. pimanjkljaja. Izmed depozitov je omeniti oni za Costov spomenik v znesku 6258 K 06 vn., za dr. Bleiweisov spomenik 12.540 K 16 v in za Gregorčičev spomenik 176^ K 32 vin., Jurčič - Tomšičeva ustanova za literarne namene znaša 12.180 K 71 vin., A. Knezova ustanova za izdajanje poučne in zabavne knjižnice pa 66.443 K 04 vin. Na predlog pre-gledovalca računov g. vadn. učitelja I. K r u 1 c a izreče občni zbor blagajniku in tajniku ter celemu odboru ab-solutorij z zahvalo. Vrše se nato volitve, prikaterih so bili izvoljeni sledeči gg.: vladni svetnik dr. Bezjak Janko, Gorica; župnik Finžgar Fr. Ser., Sora; realni učitelj Gangl Engelbert, Idrija; mag. kom. Govč-k a r Fr.; prof. dr. L o n č a r Dragct., Idrija; sodni svetnik Milčinski Fr.; univ. prof. dr. M u r k o M.t Gradec; notar Svetec L., Litija; kontrolor Trstenjak A. in ravnatelj ing. chem. Tur k Jakob; na novo pa gg.: pref. dr. Breznik Anton, §t. Vid nad Ljubljano; prof. dr. De-b e v e c Josip; prof. dr. P e s t o t -nik P.; prof. dr. Pivko Ljudevit, Maribor; prof. Podboj Štefan, Celovec. Predsedstvo prevzame nato podpredsednik g. P. vit. Grasselli, predsednik gosp. dr. Ilešič pa predlaga v imenu odbora, da izvoli »Matica Slovenska« predsednika »Jugoslovanske akademije« Tadijo Smičiklasa za svojega Častnega člana. (Sprejeto;) Nato zaključi predsednik gosp. dr. Ilešič glavno skupščino. Orsevne vesti. + Volitve v gorenjskih mestih še vedno ne dado miru častitemu »Slovencu«. V sobotni svoji številki se v potu svojega obraza trudi prepričati slovensko javnost, da so dr. Vinka Gregoriča izvolili za svojega poslanca kamniški, tržiški in radovljiški meščanje, skrbno pa se pri tem izogiblje povedati, koliko kmetov iz okolice sta klerikalni županstvi v Kamniku in Radovljici vpisali v volilne imenike. Seve, če bi »Slovenec« navedel število onih kmetskih volilcev, ki ne stanujejo v volilnem okraju, potem bi vsakdo vedel, koliko je ura bila in kdo si je izvolil dr. Gregoriča za poslanca. A bilo je nad 200 takih volilcev, a ker je klerikalna večina znašala samo 162 glasov, se lahko brez posebnega truda spozna, kdo bi bil zmagal, če bi na Kranjskem še veljala pravičnost in postava, ne pa samo nasilstvo in goljufija. A še nekaj je, na kar je treba opozoriti. Svoječasno je državno sodišče načelno razsodilo, da pri deželnozborskih volitvah v mestni skupini ne voli cela kamniška občina, marveč le mesto samo, to je katastralna občina Kamnik. Ker za klerikalce zakoni nimajo veljave, ako niso slučajno njim v korist, zato so se tudi postavili nad ono razsodbo državnega sodišča ter vpisali v imenike volilce iz cele politične občine kamniške. Da so vzpričo takih, od naše deželne vlade seve odobrenih manipulacij, morali zmagati, je jasno. Če pa je taka zmaga poštena, to je seveda drugo vprašanje. Sicer pa je brez pomena, da bi se še nadalje prerekali s klerikalci radi gorenjskih volitev, saj bodo že prihodnje volitve pokazale, da je goljufija in nasilstvo tudi v politiki najslabše sredstvo, ki donaša pač tre-notni, ne pa trajnega uspeha. + Nemec o slovanski vzajemnosti. Nedavno tega je imel bivši pruski častnik in nemški publicist Ma-so\v iz Berolina v društvu »Ost-mark« v Poznanju predavanje o panslavizmu. V nasprotju z običajnim naziranjem, da je nesloga posebno svojstvo slovanskih plemen, zatrjuje Masow, da je zavest medsebojne pripadnosti in sorodnist: bolj živa pri Slovanih kakor pa pri Nemcih, pri katerih se pojavlja čut edinstva samo v časih najskrajnejše nevarnosti. O dejanskem zavedanju edinstva se ne more govoriti ne pri Romanih, niti priGrmanih, dočim je pri Slovanih to Čustvo docela instinktivno. Sicer je opažati razlike med posamni-mi slovanskimi plemeni, toda te razlike niti od daleč niso tako velike, kakor so med poedinimi germanskimi in romanskimi narodi Slovani v celoti nimajo po mnenju Masowa organizacijskega talenta in ideja panslavizma je vzniknila šele pod vplivom Nemca Hegla. Izrazito so se pojavile panslavistične težnje Šele leta 1848. na slovanskem kongresu v Pragi. Toda takratni Poljaki in Jugoslovani so imeli še preveč skrbi doma, zato niso mogli posvetiti večje pozornosti slovanski misli, ki je najhujše obremenjena vsled rusko-poljskega spora. Ruske panslavistične struje so nastopale v drugem pravcu: Rusi so bili prepričani, da bo edino največja slovanska država Rusija igrala veliko vlogo v svetovni zgodovini. Poljaki so razumeli, da jim grozi opasnost od Rusije, in so po tem uravnali svojo politiko. Toda praški slovanski kongres leta 1908. že kaže veliko spremembo v razmerju med Rusi in Poljaki. Na to spremembo pa so znatno vplivale te-le okolnosti: demokratizacija poljskih teženj, uvedba ustavnosti v Rusiji, pooštrenje narodnostnih odnošajev v Avstriji in razvoj slovanskih naro-rov na Balkanu. Slovanska misel se je danes razširila že v najširše mase in veliki dogodki na Balkanu so ji vlili novih moči... Toda vkljub temu bi ne bilo pametno, ako bi se nemška politika nasproti Rusiji uravnavala samo iz strahu pred panslavizmom, zakaj tudi v Rusiji so še struje, ki računajo z realnimi razmerami in delajo na sporazum z Nemci.« — Nazori bivšega pruskega častnika o slovanski vzajemnosti so povsem pravilni in samo želeti je, da bi našlo razumevanje vseslovanske ideje pot res v' najširše slovanske mase. -t- Bolgar o Slovencih. V Sofiji Je te dni izšel »Slovanski koledar«. Slovencem sta v tem koledarju posvečena dva sestavka, izmed katerih enega je napisal Podravski pod naslovom: »Najnovejša slovenska književnost in njeni predstavitelju. Ref',rirujoč o tej knjigi piše V. Sokolov v oficijoznem listu bolgarske vlade »Miru« to-le: »Prvi in drugi članek v knjigi se bavita izključno s slovenskim narodom in njegovo književnostjo. O Slovencih se pri nas malo ve, da ne rečem — Čisto nič. Toda za to. Četudi malo vejico velikega slovanskega drevesa, ki s toliko energijo brani že stoletja svojo narodnost nasproti trem velikim narodom (Nemcem, Italijanom in Madžarom), bi bik) treba, da se vsaj nekaj ve. To velja zlasti za nas Bolgare, ki smo po krvi in jeziku tako blizu bratom Slovencem « Sokolov govori nato o razmerah slovenskih pesnikov in pisateljev novejše dobe — o Jurčiču, Jenku, Krilanu in Gregorčiču, in vzklika ob koncu: »Izmed vseh teh slovenskih pesnikov in pisateljev je pri nas poznat samo Anton Aškerc, ki je preteklo leto umrl v Ljubljani. Izmed njegovih pesmi jih je prav mnogo prevedenih na bolgarski jezik. -f Šolska služba — seja deželnega šolskega sveta 10. marca. Za učiteljico in provizorično voditeljico na Veiikih Poljanah je imenovana Ivana Z u p a n c e v a, za učiteljico v Velikih Laščah Ana Somrakova, za učiteljico v Dvoru Elizabeta Zupančičeva, za nadučitelja pa Gustav F e r j a n, za učiteljico v Igava-si pri Ložu Marija K r a m e r j e v a, za učiteljico na Koroški Beli Terezija J a 1 e n o v a, v Kranjski gori Sofija Suša, na Vrhpolju pri Vipavi Marija V e s e 1 i č e v a, v Retečah Roza P i c h 1 e r j e v a, v Doljnem Karte-ljevem za nadučitelja Josip V e r -bič, za učiteljico Matilda J a g e r -V e r b i č e v a, v Motederšici Frančiška G a b r o v š k o v a in v Igavasi za učitelja Viktor Sotenšek. Nad-učitelj Ferdinand K a l i n g e r v Tržiču je dobil naslov »ravnatelja«. Stalno nameščen je učitelj na državni višji realki v Ljubljani dr. Valentin E c c b e r in dobi naslov profesor. - Promocija. Danes je bil promoviran na dunajskem vseučilišču za doktorja prava gospod Janko V r a n-.: i č, konceptni volonter na ljubljanskem magistratu. Čestitamo! Poziv slovenskim zdravnikom! Načelnik srbskega vojnega saniteta, polkovnik dr. Sondermajer, se ic na Društvo zdravnikov na Kranjskem znova obrnil s prošnjo, da bi odšlo nekaj zdravnikov (praktičnih zdravnikov in internistov) v Srbijo. Med vojaki, ki se vračajo z bojnega polja, se pojavljajo interne bolezni, a 'zdravnikov nedostaja. Plača znaša 400 dinarjev na mesec; poleg tega se povrnejo potni stroški II. razreda tja in nazaj. Slovenski zdravniki, ki bi hoteli za nekaj časa priskočiti na pomoč, naj sc javijo Društvu zdravnikov na Kranjskem ali pa naravnost Sanitetskemu odelenju vojnega ministrstva . v Belgradu. Dosedaj sta odšla v Srbijo dr. Ivan O r a ž e n in dr. \V eixe' iz Maribora, ki sta oba zaposlena v bolniščnici v Nišu. — Na korist dijaški kuhinji »Domovina« prirede narodne dame v petek dne 2. maja poseben gledališki večer, ki nam obeta nekaj posebnega. Narodna društva naj se blagovolijo ozirati na to prireditev. — Predavanje o Balkanu s ski-ootičnimi slikami. Ze napovedano predavanje urednika Rasta Pust o s 1 e m š k a o njegovih doživljajih in opazovanjih na potovanju po Balkanu se vrši nepreklicno v sredo 12. t m. ob 8. zvečer v Mestnem domu. — Kranjska deželna banka je imela v preteklem letu 31.120 kron poslovnega prebitka, pri čemur pa upravni stroški niso vpoštevani. Vsled tega odkazati bo iz tega prebitka po sklepu deželnega odbora pred vsem 16.000 kron posebni rezervi za upravne stroške, potem 10.000 kron posebni reze vi za kurzne izgube in končni ostanek 5120 kron splošni rezervi. Lastnih titrov je izdala banka doslej za 1,184.900 kron, od katerih je bilo do konca 1912 od-prodanih za 717.600 K. — V. muzejsko predavanje se vrši v soboto, t. j. 15. t. m., ob 6. uri zvečer v predavalnici deželnega muzeja (vhod z Bleiweisove ceste). Razpravljal bode muzejski ravnatelj gosp. prof. dr. Josip M a n t u a n i »O ohranjevanju domačih kulturnih spomenikov«. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Vabimo vse, ki se zanimajo za naznanjeni tema, k mnogoštevilni udeležbi. Predavanje je vstopnine prosto. — Deželni muze] Rudolfinura ostane v četrtek, t. 1. 13. t m. zaradi občnega snaženja za javni obisk zatrt. — Igranje v ogrski razredni loteriji je prepovedano. Znano je, da ogrski kolektanti skušajo z vsemi sredstvi spečati srečke ogrske razredne loterije tudi na Kranjskem in se v dosego svojega namena poslužujejo celo zavitkov z napačnimi naslovi. Občinstvo se svari pred nakupom omenjenih srečk. Neprijetne posledice protipostavne nabave teh srečk so, kar je bilo že večkrat objavljeno, da se srečke zaplenijo, mo-rebtni dobitki zapadejo v korist države, poleg tega pa mnoga zamudna pota ter občutljive denarne kazni. Zatorej ne naročajte srečk ogrske razredne loterije, ako jih pa dobite brez naročila, uničite jih ali pa jih izročite finančni oblasti. — Poneverjenje v Zadružni zvezi. Policija je dobila to-le brzojavko: Antwerpen, 9. sušca. Ivan in Jožefa Polajnko, ki sta se danes vrnila s par-nikom »Finland« v Anrwerpen, bila sta aretovana in odvedena v zapor. Denar je zaplenjen. — Na Tržaški cesti sc podira obcestna škarpa. Nevarno je, da se kaka nesreča ne zgodi. Erar naj bi vendar stvar pogledal. Čudno, vse malenkosti vidijo gotovi ljudje, — le tega ne. Deželni mlekarski tečaj se bo vršil letos na Vrhniki i. s. za možke od 15. aprila do 15. septembra, za ženske pa od 1. junija do 15. septembra. Sprejme se k večjem 10 možkih in 10 ženskih udeležencev v starosti od is—28, oz. od 16—30 let. Pouk bo za deželane brezplačen, vnanji pa so obvezani v plačilo ukovine 40 do 50 kron. Vsi udeleženci bodo imeli prosto stanovanje, vrh tega pa se je za možke udeležence iz Kranjske določilo 6 ustanov po 150 K, za ženske pa šest po 100 kron. Lastnoročno pisane prošnje je vložiti do 1. aprila na deželni odbor. Umrl je v Postojni g. Edmund L a c h a i n c r , strokovni učitelj na meščanski šoli v Postojni. Blag mu spomin! Iz seje mestnega sveta v Novem mestu. V zadnji seji, ki se je vršila 7. t m. je pri točki »poročila predsedstva- župan izjavil, da je letni proračun kljub pritožbi na deželni idbor od strani dveh oseb, bil potrjen, istotako je bila brez uspeha pritožba ^glede povišanja plače županu. Nadalje župan omenja dva dopisa v -Zarjk. V enem se je občinski odbor, oziroma županstvo napadalo, da je šla slavnost povodom otvoritve nove državne gimnazije na račun mestne občine. V drugem dopisu se mestni zastop napada zaradi nove uprave novega pokopališča. Zupan ogorčeno zavrača oba dopisa, predlog na morebitni popravek se z večino odkloni. Prvi dopis glede gostije v prostiji datira z dne 6. novembra p. 1. Istotako se zavrača dopis v Slovencu-, naslovljen »Blamiran novomeški župana, v zadevi neke pritožbe na upravno sodišče, katera zadeva pa še ni končno rešena. Nadalje župan konstatira, da ureditev glede trotoarja še ne napreduje, da je obrtna šola po zaslugi deželnega odbora pasivna, da je mestni blagajnik g. Perdan odpovedal službo in da je starešinstvo mnenja, da se to mesto za enkrat še ne razpiše, ampak ga nadomešča mestni tajnik s pomočjo provizorične uradnice. Tozadevni predlog je bil sprejet. V vojaško naborno komisijo se izvolita obč. svetnika gg. Bruner in Pavzar. Pri slučajnostih apelira obč. svetnik g. Twrdv, kaj je glede še vedno nedovršene stavbe peka g. Kastelica. G, župan poda tozadevno pojasnilo, po katerem mestne občine ne zadene krivda, da se ta stavba toliko časa zavlačuje. Iz Boh. Bistrice. Dne 1. svečana t. 1. priredila je tukajšnja podružnica sv. Cirila in Metoda za Boh. Bistrico in okolico veselico v hotelu Triglav. Veselica je vzlic mnogim zaprekam naravnost nepričakovano dobro uspela, kar je razvidno iz tega, da je bilo okroglo 200 K čistega dobička. Prva veselica v letu 1912 se je seveda znatno slabeje obnesla, vendar nam pa ni vzelo poguma, marveč nas je še bolj navdušilo k nadaljne-mu delovanju. veseIico so posetili mnogi gostje iz vseh bližnjih krajev, opazili smo med drugimi tudi ugledne gospode iz Ljubljane in Trsta, med temi nekateri celo laške narodnosti, ki so se prav izborno zabavali med nami do pozne jutranje ure. Z obžalovanjem pa moramo omeniti, da mo pogrešali mnogo domačinov, kar ni ravno častno, gotovo pa je, da je bilo tukajšnjo občinstvo vsestransko nahujskano proti našemu mirnemu delovanju. Vsa pohvala gre onim, kateri so bili v resnici zadržani, da so prispevali s preplačano vstopnino. Žalostno je res, da mnogi niti ne pojmijc koristi družbe sv. Cirila in Metoda in vlada tudi med nami še vedno stara nevoščljivost, ako mogoče kak gostilničar kedaj več iztoči kot drugi. To je imelo tudi povod, da so gotovi Naceljni in Janezi po svoje odvračali Jjudi, da bi se ve- selice ne udeležili. Največjo blamažo pa so doživeli naš g. župan Arh, oče Fajgelj in kmet pod vodstvom g. kaplana Obersterja. Umerno je, da je imelo vodstvo veselice dovoljenje od glavarstva, kakor županstva za prireditev veselice in to do 6. ure zjutraj. Kar na enkrat pa pride g. kaplanu na misel, da je zgoraj omenjene može zbobnal skupaj 10 minut pred polnočjo, na kar so jo oblastno prišli na lice vršeče se veselice (kaplan je seveda ostal zunaj) ter zahteval, da takoj neha godba, kar bi bilo ravno toliko, kot da naj se veselica ustavi. Ko se je blamiranim gospodom stvar pojasnila ter nekaj ne malo zasoljenih povedalo, so prav hitro odkurili pod okriljem črne suknje. Vse bi se še pozabilo, ker smo navajeni molčati, a takih in enakih neumestnih, pa ne moremo kar tako pozabiti in že danes lahko povemo, da bodemo za naprej nekoliko bolj gledali na prste. G. kaplanu pa svetujemo, naj ne praska, kjer ne srbi, ter naj si prosti čas rajši uporabi za studiranje pridig, da nam bode vsaj enkrat zamogel kaj pametnega povedati. Ta človek vam govori brez konca in kraja in vse njegovo govorjenje nima nikakega smisla, tako da so že nekateri pristni klerikalci pričeli opuščati nedeljsko službo božjo in to vse zaradi njegovih brezpomembnih pridig. Končno je pa še omeniti o pohvali v »Slov. Narodu« z dne 17. februarja št. 39 pod naslovom »Narodna obramba«, v kateri se je predsednik podružnice napram zgoraj omenjenim gospodom tako laskavo zahvalil, to pa je menda napravil radi tega, ker se mu ne zdi vredno s takimi ljudmi pečati, katerim tukaj v obče pravijo ničle. Katoliška tiskarna v Zagrebu. Različni listi so poročali, da stoji Katoliška tiskarna v Zagrebu pred konkurzom in po teh listih smo tudi mi zabeležili to vest. Sedaj pa nam piše Hrvatsko katoliško tiskovno društvo v Zagrebu, da ne stoji pred konkurzom. Kinematograf »Ideal«. Krasna drama »Trije tovariši« in pa veleza-bavna učinkovita veseloigra »Brigaj se za Araelijo« predvajajo se samo še danes pri večernih predstavah in se vsakemu, ki se hoče od srca nasmejati in res izborno zabavati priporoča, da se jih ogleda. Jutri nov spored s zanimivo dramo »Prvi sledovi starosti«. Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. Od 23. febr. do 1. marca t. 1. je bilo 29 novorojencev, 1 mrtvorojenec. Umrlo jih je 20 in sicer 13 domačinov in 7 tujcev, med njimi za vratino 1, za jetiko 3, vsled mrtvouda 3. Za škrlatico je obolel 1, za tifuzom 1, za vratico 1. Prijet tat koles. Dne 8. t. m. zvečer je bilo mizarskemu mojstru Petru Bizjaku iz kleti v hiši št. 5 v Dalmatinovi ulici ukradeno kolo. Kmalu potem pa je ponudil nek 22-letni moški kolo v nakup prodajalcu koles Karolu Čamerniku na Dunajski cesti. Po podani ovadbi je policija prodajalca aretovala v osebi Franc Berlica, hotelskega sluga z Dunaja in v Eisenberg na Ogrskem pristojnega. Izročili so ga deželnemu so-discu. Delavsko gibanje. V soboto se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 50 Hrvatov, 7 Macedoncev, 2 Slovenca in 4 Ogri, nazaj je prišlo pa 90 Slovencev in 98 Hrvatov. V Heb je šlo 27, v Buchs 10, na Dolenjsko pa 17 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 16, nazaj je prišlo pa 25 Kočevarjev. V Budimpešto je šlo 70, v Dunajsko Novo mesto pa 90 Lahov, nazai jih je prišlo pa 30. V Ino-most je šlo 12, na Dolenjsko 25, iz Tirolskega je prišlo 20 Hrvatov. Izgubila je posestnica Frančiška Peratova bankovec za 10 K. Narodna obrambo. Ciril-Metodovi družbi je poslal g. Franjo Žagar v Markovcu 10 kron »vojne odškodnine« v zmislu okrožnice, ki jo je razposlala podružnica v Matenji vasi. Gosp. Martin Zmavc, Čajna v Bosni, je poslal 10 K, dar g. Rade Jovanoviča trgovca v Čaj-nici, »kao znak dobrega prijatelja Slovencev«. Hvala pošiljatelju, hvala dobremu slovenskemu prijatelju! — G. dr. Furlan, odvetnik v Ljubljani, je poslal 10 K iz kazenske zadeve U III 62 13, poravnavo je plačal toženec. Iz kazenske poravnave med g. pismonošo in župnikom ter županom v Črnučah je prejela Ciril-Metodova družba 40 K, katere sta vplačala toženca župnik in župan, da jima Je to-žitelj odpustil. Hranilnica in posojilnica v Limbušu pri Mariboru je darovala družbi 20 kron. — »Vojno odškodnino« v smislu Ciril - Metodove podružnice v Matenji vasi Je vplačal s 5 K gosp. Paternost, Narodni hotel . v Postojni. Hvala! — V Gradišaku I pri Ptuju je umrl dne 3. .t m. zlato- mašnik gosp. Fr. Repič. Družbi sv. Cirila in Metoda je volil v svoji oporoki vsoto 40 K. Časten spomin dobremu rodoljubu. Posnemajmo Čehe! Na Češkem razpeča Šolska Matica več stotisoč svojih rezglednic leto za letom in češki rodoljubi ne gledajo na te narodno obrambo pospešujoče razglednice s kritičnim očesom. Njim velja geslo: to so naše razglednice, s temi koristimo svojemu češkemu narodu! in kupujejo in prodajajo le to svoje blago v prvi vrsti. Kako pa pri nas? Ali se nc išče končno z drobnogledom napak na družbinih razglednicah, ali se ne išče vseh mogočih izgovorov pri prodajalcih Ali niso mnogi teh in drugih pozabili na svojo narodno dolžnost? Družba sv. Cirila in Metoda ni založila za to Veliko noč novih razglednic, ima še dosti starih, da more z njimi ustreči vsestransko. Ko to poročamo in nakupovanje družbinih razglednic predvsem priporočamo, kličemo svojim rojakom: posnemaj-mo Čehe! Društveno mirnih. III. slovenski vsesokolski zlet L 1913. Seja razstavnega odseka vrši se danes ob 8. zvečer v zvezni sobi v Narodnem domu. Bratje udeležite se polnoštevilno! Sokol I. je priredil v nedeljo, 9. t. m. v restavracijskih prostorih hotela Štrukelj v Kolodvorski ulici svoj družinski zabavni večer, ki je nad vse pričakovanje izborno uspel. Občinstva je bilo toliko, da je nekaj po-setnikov moralo radi pomanjkanja prostora oditi. Spored je bil jako mnogovrsten in občinstvo se je izborno zabavalo. Ob spremijevanju klavirja je igral violinski solo brat g. S i r n i k. Tudi solo flavte je izborno uspel. Spremljal je oba g. Počivalnik. Zlasti pa so ugajali koncertni komadi za klavir g. Ravni-k a. Nastopil je tudi pevski kvartet in žel za svoja izvajanja mnogo pohvale. — Zlasti pa gre hvala za izboren uspeh požrtvovalnim gospodičnam, ki so neumorno razpečavale društveno blago. Mnogo prijetnih presenečenj je povzročil maček v žaklju, pa tudi Šaljiva pošta je neumorno in vestno izpolnjevala svoje dolžnosti. Razpoloženje je bilo živahno in vsakdo, kdor je posetil to prireditev, se je izborno zabaval. Društvo Sokol I. pa je zopet pokazalo, da zamore nuditi občinstvu vsega, kar si to želi in le hvaležni bi bili društvu, če bi nas kmalu zopet privabilo na kak sličen večer. Telovadno društvo Sokol II. je priredilo v soboto, 8. t. m. v veliki dvorani Mestnega doma svoi zabavni večer, ki je kljub slabemu vremenu zelo dobro uspel.. Sviral je pri prireditvi ad hoc sestavljen salonski orkester izbrane komade, dalje so nastopili društveni telovadci v skupinah in ena vrsta je izvajala francoske proste vaje. Zlasti je uspel nastop g. B u k š e k a , ki je ob spremijevanju klavirja pel troje pesmi in sicer: W. Heiserja: »Grob v pustinji«, Vilharjeve: »Na morju« in »Srcu«. Po končanem sporedu razvila se je prosta zabava in po polnoči živahen ples. ki je trajal do ranega jutra. Za dobro postrežbo je bilo v raznih paviljonih izborno skrbljeno, zlasti pa gre hvala za požrtvovalnost gospem načelnicam raznih paviljonov, kakor gospem prof. Š i Č e-vi, dr. Kozinovi, Ravtarje-v i in Š t e r k o v i ter mnogobrojnim gospodičnam, ki so s svojim trudom pripomogle do lepšega uspeha večera. Občinstva ni bilo ravno preveč, a temu so bile krive razne razmere, v obili meri tudi dež, kar pa je bilo obiskovalcev, so z zadovoljstvom konstatirali, da je ta večer v popolni men zadostil svojemu namenu. Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani priredi prvo nedeljo meseca junija veliko vrtno veselico. Kraj in pa natančnejši spored priobčimo kasneje. Prostovoljno gasilno društvo na Rečici pri Bledu bode imelo svoj III. redni občni zbor v nedeljo, dne 16. marca v restavraciji Mangart ob pol 4. popoldne. Umetnost. Drugi koncert »Glasbene Matice«, ki se je vršil včeraj popoldne in pri katerem so ponavljali Dvorako-vega »Mrtvaškega ženina«, je izvrstno uspel. Solisti — gdč. Korošče-va Mira, g. Rijavec in g. Križaj — so bili prav dobri, enako zbor in orkester. Obisk je bil še boljši kakor pri prvem izvajanju. Prosveta. Iz gledališke pisarne. Jutri, v torek se ponovi za par Sem Benelli-ja, tragični poem »Ljubezen treh kraljev«. Ta teden še se vprizori opera »Tosca« z gdč. Koroščevo iz Zagreba. Slovensko gledališče. V soboto zvečer so peli opero »Butterflv« z gdč. Richterjevo v naslovni vlogi. V nedeljo popoldne so igrali burko »Robert in Bertram«, zvečer tudi burko in sicer iz prejšnje sezone znano stvar »Nebesa na zemlji«. Obisk je bil pri vseh predstavah sreden. Izpred sodišča. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. Svoji ženi kajžo zažgal. Janez Brvar, 37 let star, kajžarice mož v Mošeniku je dne 2. junija m. 1. v Gradiški zaradi hudodelstva ropa prestal svojo kazen 10 let težke ječe. Po prestani kazni se je vrnil domov k svoji ženi Mariji Brvar v Topole pri Moravčah. Ta nepričakovani možev nrihod ni posebno razveselil žene Marije, to pa zaradi tega, ker se mu ni ljubilo delati, ter je raje okoli popival in živel na njene stroške. Dostikrat se je izrazil, da bi se rad čim preje povrnil v kaznilnico, ker se mu je tam bolje godilo nego doma. Razmerje med obdolžencem in njegovo ženo se je vedno poslabšalo. Brvar je spal na podu, ki je bil zgraden nad hlevom, v mali hiši, ki se je držala hleva pa je spala obdolženčeva tašča z njegovim sinom, med tem ko je zaradi pomanjkanja prostora v hiši, spala obdolženčeva žena v kleti. Zvečer 21. novembra m. 1. se je domačim čudno zdelo, ko so videli obdolženca, da je seboj na pod vzel vžigalice ter svoj dežnik. Okoli tretje ure ponoči je opazila tašča Neža I^orštnar, da je hlev in cela streha hiše v ognju. Tašča, obdolženčeva žena Marija, in njen sin niso mogli več skozi vrata zbežati, zbežali so torej skozi okna. Požar je vse uničil, ostalo je golo zidovje in še to je bilo vsled vročine vse spokano. Marija Bervar ima okoli 1800 K škode. Obdolženec prizna, da je na podu zažgal in pravi, da je storil iz sovraštva do svoje žene. Umevno je, da je bila za stanovalce nevarnost velika in gotovo bi bili vsi zgoreli, da ni opazila Neža Borštnar pravočasno požara. — Porotniki so potrdili vprašanje glede požiga soglasno, na kar je sodišče obsodilo obtoženca Brvar ya na 10 let težke ječe. Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. Žrtev občinske uprave v Kostanjevici. Pri županstvu v Kostanjevici je bil ze več let zaposlen Jože Stare kot občinski sluga. Preje se je redno držal svoje službe, a za časa župano-vanja Kržišnika. je začel živeti čez svoje razmere. V to ga je zavedla malobrižnost župana. Stare je opravljal tudi službo inkasanta za občino. Pobiral je n. pr. prispevke za bolniško olagajno ter dostavnine. Namesto pa da bi županstvo sproti zahtevalo nabrani denar, oziroma obračun, je puščalo, da je sluga kasiral po svoji volji in istotako po svoji volji odrajteval nabrani denar. Tako je nabral lani poleti 60 K (oziroma po izpovedbi tajnika 66 K). Ko je hotel denar izročiti županu, tega ni bilo doma. Ker je pa moral oditi na orožne vaje in je imel od občine dobiti 60 K za svojo mesečno plačo, je z dovoljenjem tajnika denar za bolniško blagajno kar obdržal kot svojo plačo, ko je prišel nazaj, je dal za to potrdilo. In zopet se mu je poverilo kasiranje za bolniško blagajno in za dostavnino. In zopet se ga je pustilo dolgo časa brez obračuna. Pri nekem slučaju pa so prišli na sled, da Starčevo kasiranje ni popolnoma v redu. Tedaj še le ga je župan energično pozval k obračunu; izkazalo se je, da manjka 100 K za bolniško blagajno in 61 K na dostavnim. Zupan mu je posodil 100 K, tako da se je izguba za bolniško blagajno pokrila. Obračun za dostavnino se je izvršil še le 7. januarja. Vse te diference je Stare poravnal deloma s pomočjo brata, deloma s svojo plačo. Ali vse kaže, da so tu vmes posegle ondotne politične razmere. To je poudarjal — seveda s svoje strani — tudi pred novomeškim okrožnim sodiščem za pričo zaslišani župan, deloma tudi njegov tajnik Dinahar. Začel je pa tudi iz občinske blagajne izginjati denar. Ker v občinski urad razen tajnika in sluge ni imel nihče ključa, je padel sum na Starca. Da se župan in tajnik o tem sumu prepričata, sta mu začela nalašč nastavljati male vsote in v večjo previdnost sta denar še zaznamovala. Ko je tudi ta podtaknjeni denar zmanjkal, sta bila župan in tajnik prepričana, da ga je Stare vzel. Še le zdaj sta Starca ovadila. Stare se Je zagovaijal, da glede inkasa za bolniško blagajno in 57. Stev. SLOVENSKI N X R O O. Suan 5. J dostavnino ni imel namena denar poneveriti; posluževal se je pač navade pri tem županstvu, da je denar oddal še le ko je bil z vsem pobiranjem gotov. Da bi bil iz občinske blagajne vzel 25 K 38 v to Stare odločno zanika. Župan je navedel še druge slučaje uradne poneverbe. Sodišče je Starca obsodilo na 4 mesece težke ječe. Brat ovaduh svojega brata. V najbolj krščanski fari Stopiče pri Novem mestu vladajo med krščanskimi družinami razmere, kakor jih ni najti med divjaki. Najožji sorodniki se črtijo in bijejo med seboj; oče sina sin očeta, brat brata, sestra sestro tirajo pred sodišče in v zapor. Ena takih družin je rodbina Zelinger iz Dolža. Novomeško sodišče se jih že boji, zakaj tudi iz stališča modernega pravosodja je težko, venomer mora zapirati brata z bratom, sestro sestro itd. Najbolj žalosten slučaj pa 5 je te dni obravnaval. Jože Zelinger je velik revež. Njegova imovina reprezentira vrednost 2400 K, a nasprotno pa je zadolženo z 2800 K. Pa preživi svojih sedmero otrok, se peča z mešetarijo. V času, ko je bil prepovedan dovoz živine iz Hrvaške na Kranjsko, je prišel revež v stisko. Njegov zet mu je nasvetoval naj gre doli v Jasko, ker tam dobi poceni prešiče. Res sta šla oba doli v Drago in nakupila nekaj svinj. Ko jih je 3 mesece in tri dni redil, jih je v Novem mestu prodal. Nihče se ni brigal za to nrepoved, niti ko jih je preko fioriancev vtihotapil, niti ko jih je doma redil in potem prodal. Prišla pa sta skupaj zet. ki mu je pri tem pomagal in je drugemu bratu zaupal t;j kak način je Jože prišel do teh svinj. Brat pa je komaj to zvedel, je hitel brata orožnikom — ovadit. OrožniŠtvo na Cerovcu je seveda moralo storiti svojo dolžnost in /adbo javiti sodišču. Kazenski se-ii okrožnega sodišča je te razmere •jvažujoč, Jožeta Zelingerja obsodilo samo na 14 dni zapora. Poneverjene starine iz Skoci-nnske jame. Leta 1909. je izkopal icolog Peter S a vi ni v Škoc-•i s k i jami bronast ščit, ki je bil, ka-or kaže napis na ščitu, last rimske-] centurija Valerija. Pozneje je iz-;a' Savini še več rimskih starin v mi. Ker pa ie Savinu zmanjkal de-1 : r in ni mogel kopati naprej, je stoti v dogovor z konservatorjem na-r irhiMoričnega dvornega muzeja na lnaju. vladnim svetnikom Seomba-clvjern, ki mu je obljubil podporo sicer na mesec 1000 K, toda pod r .ojem, da proda Savini vse izko-i a c starine dvornemu muzeju. Pri končnem obračunu je narasla kupnina izkepnin na 7900 K. Ker pa Savi-: : poslal vseh izkopanih starin Jt( rne mi: muzeju, so ga tožili zara-■ i poneverbe. Prva obravnava je bi-' < preložena, pri drugi obravnavi pa l»»l Savini, po jako zanimivi juri-i\ni diskusiji glede pravnega razmerju med muzejem in arheologom, oproščen. Telefonsko in brzojouna naročita. Vojna na Balkanu. Splošni položaj. Berolin, 10. marca. Oficijozni nemški buletin - Norddeutsche Allgc-ineine Ztg. presoja situacijo nekoliko manj optimistično. List konstatira, da balkanski zavezniki še niso odgovorili na posredovalni predlog velesil. Upati pa je, da balkanski zavezniki ne bodo otežkočali nadaljne posredovalne akcije. Bolgarsko-ro-munski spor se je obrnil za toliko na boljše, da se v najkrajšem Času sestane v Petrogradu konferenca veleposlanikov pod predsedstvom Sazo-nova, ki bo posredovala v tem sporu. V albanskem vprašanju se delo za (dstranitev raznih težkoč počasi nadaljuje. Situacija se ni poslabšala. Petrograd, 10. marca. Diploma-tični krogi zatrjujejo, da Balkanska zveza ni zelo pripravljena sprejeti posredovanje velesil. Evropski kabineti sicer še nimajo oficijoznega odgovora v rokah, vendar so informirani, da se nred vsem Črna gora protivi posredovalni akciji, zlasti dokler ne pade Skader. Tudi Grška je za direktna pogajanja. Srbi in Bolgari bi nc imeli ničesar proti posredovanju, zahtevajo pa brezpogojno, da velesile najprej decidirano izjavijo, ali hočejo posredovati na podlagi pogojev Balkanske zveze aH ne. Le v prvem slučaju bi Srbi in Polgari sprejeli posredovanje. Zavlačevanje posredovanja je zlasti za to važno, ker bode Crnogorci čas, da zavzamejo Skader, s čimer bi ustvarili Fait accompll, katerega bi tudi velesile ne mogle prezreti. Glede albanskega vprašanja zatrjujejo, da je stopilo v zadnjih dneh v novo fazo. Uspehi Grkov in nove akcije Srbov in Črnogorcev pred Skadrom, so vzbudile v krogih tripe-lentente dvom, ali se bodo dali principi glede Albanije sploh vzdržati. Avtonomna Albanija sama še nikakor ni perfektna, čeravno je sklenjena od veleposlanikov. V Carigradu se pojavlja vedno radikalnejši duh. Vojaški krogi pritiskajo na Mladoturke. Včeraj se je vršil ministrski svet, ki je po silno burni debati sklenil prekiniti mirovna pogajanja, če bi zavezniki ne resi-gnirali na vojno odškodnino. V Carigradu narašča vpliv vojaške stranke in kabinet Mahmut Sefket paše očividno izgublja na svoji veljavi. Dunaj, 10. marca. Vesti o novi srbski ekspediciji proti Skadru zelo vznemirjajo dunajske kroge. »Wiener Tagblatt« prinaša oiicijozno notico, ki pravi, da se vesti, da je Srbija odposlala nove čete v Albanijo, od vseh strani potrjujejo. Te vesti vznemirjajo zlasti za to, ker so resen simptom, da ne gre le za ojačenje oblegovalnih čet pred Skadrom, marveč v glavnem za trajno ojačenje v Albaniji. Torej z začetkom politike, ki je s sklepi velesil v diretnem naspot-stvu. •uijpO London, 10. marca. »Dialv Nerws« poroča iz Carigrada, da je brzojavil Šukri paša, da ne more Odrina več držati ter prosi za pogoje, pod katerimi sme mesto predati Bolgarom. Pariz, 10. marca. »Matin« poroča, da se je vršila 7. t. m. silna kanonada proti Odrinil. Bolgarska pehota je po hudem boju v krvavem naskoku vzela važno utrdbo Hejdar Tarlu. Pri tem Je vzela 400 turških vojakov in 20 turških častnikov. Bolgare so podpirali tudi Srbi s svojo artilerijo. Bolgari so imeli velike izgube. Pozneje so poskusili Turki vzeti utrdbo ii2zaj. BiH pa so v krvavem boju odbiti. Cel turški bataljon se je hotel vdati. Bolgari pa so ves bataljon s topovi popolnoma uničili. — Razmere v Odrinu so zelo žalostne. Deli posadke so se že večkrat uprli in eno celo stotnijo, ki je hotela prestopiti k Bolgarom, so postrelili. Izpred Odrina. Bclgrad, 10. marca. Pred Odri-nom vlada še vedno silna zima, vendar pa je opažati, da mraz polagoma popušča. Srbska vojska ie dobro prezimila. Vojaki na predstražah se večkrat menjajo, da se s tem prepreči vsako prehlajenje. Vsi vojaki, ki stoje na straži, dobivajo čaj in suha drva. Vse to se pošilja vojski iz Srbije. V Kadikoju, kjer je prej umrlo 10 do \Sc/c vseh obolelih, že mesec dni m nihče umrl. Oboleli vojaki, ki niso nevarno bolni, se pošiljajo v Belgrad. Srbska vojska se brani z mesom in začimbami, ki jih dobiva od doma. Kruh pečejo v taborišču. Tudi živino dobiva vojska iz Srbije. Janina. Atene, 10. marca. Iz Janine poročajo: Prestolonaslednik je vl raj sprejel poveljnika Janine, Esad pašo, v dolgi averijenci ter mu izrekel občudovanje nad hrabrostjo turske posadke. Zvečer se je vršila pred prestolonaslednikovim stanovanjem sijajna baklada. Carigrad, 10. marca. V turških krogih z vso gotovostjo zatrjujejo, da je padla Janina vsled izdajstva. Bolgarsko sobranje. Sofija, 10. marca. Na vprašanje o možnosti kratkega dopusta za teritorijalno armado, da se ložje izvrše poljska dela, je izjavil vojni minister, da misli vlada vedno na to, da pa je lak dopust zaradi vojnega stanja nemogoč. Na vprašanje glede izgona ravnatelja filijalke bolgarske narodne banke od strani srbkih oblasti v Bi-tolui, je izjavil finančni minister, da je zadeva žal resnična in ukrep zelo resen. Kadar bo dobil natančna poročila, bo podrobno poročal o tej nadevi. Med tem je prosil ministra za zunanje zadeve, da stori primerne korake. Jovanovič v Belgradu. Belgrad, 10. marca. Srbski poslanik na Dunaju Jovanovič je dospel v soboto v Belgrad in je imel v soboto in nedeljo dolge konference z ministrskim predsednikom Pasićem, kateremu je podal podrobno poročilo o njegovih dunajskih pogajanjih z avstrijsko vlado. O njegovem poročilu se je ministrski svet nato temeljito posvetoval. Turške izgube. Frankobrod, 10. marca. Listi poročajo iz Carigrada, da so Turki do sedaj izgubili 500.000 pušk in nad /PO topov. »Hamldie«. Atene, 10. marca. Turška križal ka »Hamidie« se je zatekla v pristanišče Aleksandrete, ker so jo pomorski viharji hudo poškodovali. Grška. Dunaj, 10. marca. Nemški listi poročajo iz Aten, da hoče izdati grška vlada aneksijski dekret o pri-klopljenju vseh zasedenih pokrajin. Vest je neresnična, ker se razdelitev izvrši še le ko bo mir sklenjen. Z bojišč v Traciji. Sofija, 10. marca. »Vreme« poroča, da se je vreme v Traciji izboljšalo in da so se pričeli spomladni dnevi. Vrhovno armadno poveljni-štvo je izdalo povelje, da naj se ope-rac.je Srbov m Bolgarov na vseh bojiščih zopet prično. Bolgarske šole. Solun, 10. marca. !z Bitolja poročajo, da bodo Srbi v kratkem zoper otvorili vse bolgarske šole v Bi-toiju in v celem okupiranem teritoriju. V Epiru. Atene, 10. marca. Dva bataljona in ena stotnija pehote, dve bateriji artilerije in en oddelek kavalerije so zasedli Paramitijo, ter prodirajo l-roii Margariti, ki jo bodo brez dvoma v kratkem vzeli. Dva vpokojena polkovnika. Belgrad, 10. marca. Polkovnika Paunović in Bulic, ki sta poveljevala polkom ob Jadrankem morju, sta bila vpokojena. Indijsko posojilo Turčiji. Carigrad, 10. marca. Nekatere indijske banke so ponudile Turčiji brezobrestno posojilo 10 milijonov funtov šterlingov, to je okroglo dve in pol milijardi kron. Delegacije. Dunaj, 10. marca. Cesar je sprejel včeraj v avdijenci ogrskega ministrskega predsenika, ki mu je poročal o politični situaciji. Popoldne se je vršila ministrska konferenca, v kateri so sklenili ministri, da naj se skličejo delegacije šele meseca septembra. Dunajski Čehi in Nemci. Dunaj, 10. marca. Dunajski Cehi so imeli v soboto umetniški matine v XIV. okraju v cirkusu Schuhmann. Člani ^Siidmarke" in „Bund der Deu-tsehen" so obkolili cirkus in hoteli vdreti. 500 mož policije na konjih in peš je komaj zabranilo hudodelstva. Vzlic temu so Nemci napadli češke žene in deklice in jih ©pljuvali. 30 Čehov je bilo več ali manj ranjenih. Policija je aretirala 20 demonstrantov, med njimi več dunajskih „Platten-bruderjev". Smrt ministra. Pariz, 10. marca. Bivši mornariški minister Alfred Picard je umrl. Picard je bil v kabinetu Clemen-ceau po odstopu Thomsona mornariški minister, ter je ostal v tem kabinetu do padca meseca julija 1909. Nezgoda ministra Heinolda. Dunaj, 10. marca. Minister Hei-no!d, ki se je vračal iz gradu grofa Esterhaszvja v avtomobilu, se je ponesrečil in lahko ranil na čelu. Avstrijski mornariški reservistl. Pulj, 10. marca. »Polaer Tag-bla(t<- poroča, da se govori, da bodo vkrcani reservisti c. in kr. vojne mornarice odpuščeni v par dneh. Finančna katamiteta na Češkem. Praga, 10. marca. Nemci se vesele nad finančno kalamiteto na Češkem, ki mora v kratkem izbruhniti kljub minimalnem preodkazu države. Jezikovni boj na Češkem. Kraljevi dvor nad Labo, 10. marca. Tukajšno okrajno sodišče je poslalo češki dopis trgovski in obrtniški zbornici v Libercu, ki ga je vrnilo z opombo, da je poslovni jezik zbornice nemški. Praga, 10. marca. Glasom poročil čeških listov je izjavila vlada, da mora ostati notranji jezik za orožništvo na Češkem nemški in da spada ta zadeva med takozvane rezervate vlade. Za žensko volilno pravico. Praga, 10. marca. Tudi tu so manifestirale češke socijalno-demokra-tične žene za žensko volilno pravico. Goriški deželni zbor. Dunaj, 10. marca. Ministrski svet se je v soboto bavil tudi z zasedenjem mesta deželnega glavarja goriškega. Vlada bi zadevo rada rešila še pred razpisom novih volitev. Slovenski klerikalci vzdržujejo kot kandidata za deželnega glavarja dr. Gregorčiča in Fona. Italijani predlagajo Peterina. Ministrski svet z oiirom na pogajanja med italijanskimi in slovenskimi klerikalci ni mogel priti do sklepa zato se je odločil pustiti mesto deželnega glavarja do izida novih volitev nezasedena Volilna reforma v Galiciji. Lvov, 10. marca. V sobotnem posvetovanju predsedstva rusinske stranke je referiral dr. Levickij o dunajskem kompromisu. Kompromis je bil sprejet tudi s strani razširjenega narodnega sveta rusinske narodne socijalne stranke. Lvov, 10. marca. Dne 17. t. m. se sestane odsek za volilno reformo, da ratificira in reasumira sklepe glede okrajnih zastopstev. Od 226 deželno-zborskih mandatov dobe Rusini 62. Samomor člana magnatske zbornice. Budimpešta, 10. marca. Član magnatske zbornice grof Vay se je z lovsko puško smrtno nevarno ranil. Zdravniki ne upajo, da mu bodo ohranili življenje. Italija pomnožuje svojo armado. Dunaj, 10. marca. General Cam-piani priobcuje v oficioznem „Popolo Romano" članek, v katerem pravi, da mora tudi Italija pomnožiti svojo armado. Posebno se zavzema za uvedbo triletne vojaške službe. Ruska demobilizacija. Petrograd, 10. marca. Pričakuje se, da bodo z demobilizacijo na mejah začeli pričetkom naslednjega tedna. 300 letnica hiše Romanovov. Petrograd, 10. marca. Slavnosti povodom 300 letnica ruske vladarske hiše Romanov so se včeraj zaključile. Papež. Rim, 10. marca. Papež je nevarno zbolel. Oiicijozno razglašajo, da ima samo bronhijalni katar, z druge strani pa zatrjujejo, da je njegova bolezen zelo resna. Proti triletni vojaški službi na Francoskem. Niza, 10. marca. Vodja francoskih socijainih demokratov Jaures je naznanil v Nizi protestno zborovanje proti triletni vojaški službi. Velika dvorana se je napolnila s tisočglavo množico. Ko je nastopil Jaures, ga je ljudstvo obsipalo z najgršimi priimki. Ker je kljub temu hotel govoriti, so ga obmetali z gnilimi jajci, nato so ga vrgli iz dvorane. Na ulici so ga pretepli in ga je policija komaj rešila. Nemška renta. Berolfn, 10. marca. Kakor se čuje je bil glavni del razpisane nemške rente v znesku 150 milijonov mark že podpisan. Podpisanih je kakih 142 milijonov, ki so vinkulirani v državni zadolžni knjigi. Francoska, Angleška in Nemčija. Berolin, 10. marca. Predvčerajšnjem je obiskal Churchill francosko zbornico. O tem obisku prinašajo berolinski listi razne komentarje. Baje je imel Churchill dolgo konferenco z ministrskim predsednikom Brian-dom. Nemški listi pišejo, da se je razgovor bavil zlasti z nemškim in francoskim oboroževanjem, ker čutijo v Parizu tudi le momentano popuščanje tekmovanja med nemško in angleško vojno mornarico kot škodljivo za Francosko, ker dobi s tem Nemčija denarna sredstva za ojačenia svoje vojske na suhem. Kitajska in Mongolska. Mukden, 10. marca. Vlada v Pekingu je izdala ukaz, ki prepoveduje časopisom poročati o nastanjenju vojaštva in o vojaških odredbah, ki stoje v zvezi z pripravami za vojno z Ugro. V Mukdenu se je ustanovila družba za preskrbo rodbin vojakov, ki so namenjeni za vojno proti Mongolski. Spominjajte se Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo vljndno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim Je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse Številke. m n ur u dih ifannitM veti« * IJvftUtfil >* dostavljen: Vse leto. . . B 14*— I četrt leta. . . E 8-— Pol leta . . . p I En mesec. . . „ 2.— V npravništvn prejeman na mesec H 1-90» Spošiljanjem po polti v Avstriji vetja: Vse teto . . . B II"— I Četrt leta . . K 6-50 Pol leta ... h I E» nesec • • w a'*0 Za Nemčijo vse leto 30 X. Za Ameriko in drage delele vse leto 35 S. W Naroča se lafeto z vsakim dnevom, a brata se mora poslati tndl naročnina, drugače se ie oziramo na dotično naročilo. Pri reklamacijah naj se aavede vedno dan za-dajega plačila naročnine. Ust se nstavUa 10» daa po potekli naro čatal brez ozira Tankemu, kdor je nc vpožlje o pravem časn. iHiinStn Mmm M" zmožni nemščine se sprejemajo ali pa nastal vi j o s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. — Ponudbe pod »Merkur*«, Brno, Ifengasse 30. £93 kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi 99 Adrija oblastvena koncesijonirana prodaja strepe? 2798 v LJubljani, Selenburgova ulica št. 5« Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obra tu o pošto Zahtevajte cenike 1 i JCaroka i knjigarna v Ijubljani Prešernova ulica štev. 7. » priporoča ' kanceliski, konceptsii, dokumentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir Sosete s pisemskim papirjem. Zrgovske knjige v vseh velikostih, črtane z eno al! 2 dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje. Dojemata knjižice poc£S&a Zataoga šolsih zvezkov in risank. «. _ Zavitke za nra9e v vseh velikostih. -Velika izber- vseh pisarniških potrebščin, svinčnikov, peres, peresnikov, radirk, kamenčkov, zabilo, fObto, črnila iti. garve « sole hi umetnike. -Razgleta.ee «- pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst, od najpreprostejših do najfinejših. flHrcmi za slike in fopisike, vezane v piiš in v usnje. — peezilske tatige. — Podobice za otroke. Cestni okviiŠki za razgletake. Risalne lesk«, trikotniki, pakte, risalna ranila, tale, {opice. KotesTh tinttiki i l i i i i i i 61 88 80 upajte pridao sre&ke „Sploi. ionskega draifva*' v korist al^voBSEih umetnikov« 200 krasnih dobitkov, slik domačih slikar]**. Srečka a 1 K. Razne stvari. * Za vojno zrakoplovstvo. Iz Pariza poročajo: Na Francoskem so nabrali za vojno zrakoplovno flotilo 4704.000 frankov. * Volkovi v Bosni. Iz Mostarja poročajo: V tukajšnjem okraju je prišlo mnogo volkov v vasi. Strgali so 14 ovac. Gozdarji so ustrelili pet volkov. * Nesreča na morju. Parnik sCalvado« se je v Marmarskem morju potopil. Kakih stoinpetdeset oseb so rešili, več nego dvesto oseb pa je utonilo. Par oseb je tudi zmrznilo. * Nemška kultura. Z Dunaja poročajo: V neki Češki gostilni v 9. okraju je imel Češki odbor za prireditev slovanskega cvetličnega dneva sejo. Nemška fakinaža je napadla gostilno ter opljuvala nekatere Češke goste. * Nesreča v rudniku. Iz Prage poročajo: V rovu Maks, ki je last praške železoindustrijske družbe, se je odtrgalo dvigalo ter padlo s tako silo v globino, da se je 12 delavcev, ki so bili na dvigalu, težko poškodovalo. * Jubilej Romanovov. Iz Petro- grada poročajo: Car je v Petrogra-dj pomiiostil 3200 kaznjencev. 6000 administrativnih izgnancev se vrne v Petrograd. Kazni socijalnodemo-kratičnih poslancev druge dume se rnizajo za eno tretjino. * Nesreča pri paradi. Iz Petro-grada poročajo: V Vilni se je podrla kupola cirkusa, v kateri je mnogo oseb gledalo parado povodom jubileja Romanovov. Več sto oseb je padlo v globino. Trideset se je več aH manj poškodovalo. Ena ženska je •jmria. * Kopenikiada. Iz Halleja poro-čao: Predvčerajšnjim je prišel neki 301etni mož v davčni urad v Sotten-hausnu, se predstavil kot vladni ase-sor tei začel revidirati blagajno. Kar ju bilo v blagajni, je vzel s seboj, češ, da mora denar oddati okrožni blagajni. Slepar je nato izginil. * Liga proti suiragetkatn. V Londonu se je ustanovila liga. ki hoče nastopiti proti nasilnim sufragetkam. Na vsak napad sufragetk bodo odgovorili z napadom na imetje in privatne hiše sufragetk. Liga je izjavila, da njeno delovanje ni naperjeno proti ženski volilni pravici, temveč proti nezakonitim izgredom. * Posledica zakonskega prepira. Iz Prage poročajo: Blizu Prage je predvčerajšnjim 471etni zidar .ložef Teimel s kladivom ubil svojo ženo. Ko je osemletna hči prišla iz šole do-movje našla mater mrtvo.Morilec je pobegnil. Pozneje pa so ga našli blizu Prage težko ranjenega. Prerezal si je žile. Vzrok — zakonski prepir. Napad na carinskega ravnatelja v Perziji. Iz Teherana poročajo: Na carinskega ravnatelja v Buširju, Belgijca Constanta in njegovo soprogo je bil izvršen atentat. Ko sta se vračala od neke pojedine domov, je neki neznanec večkrat ustrelil proti vozu, v katerem sta se peljala. Gospa Constant je bila takoj mrtva, njen mož pa težko ranjen. * Vojna naročila Romunske. Iz Heideiberga poročajo: Romunsko vojno ministrstvo je naročilo pri fvrdki Maquet v Heidelbergu za romunsko armado 210 operacijskih miz, ki se morajo čimpreje dobaviti. Ministrstvo se je pogajalo tudi za dobavo 4000 nosilnic. Pogajanja pa so se razbila, ker je uvozna carina previsoka. * Zarubleno gledališče. Iz Bor-deauxa poročajo: V tukajšnjem gledališču Scala se je dogodil v nedeljo velik škandal. Par minut pred začetkom predstave sta prišla eksekutor in policijski komisar, da zarubita po naročilu upnikov vse dohodke. Igralci so zahtevali, naj se polovica dohodkov odstopi njim. Sodna komisija pa tega ni hotela storiti, vsled česar so vsi igralci odšli iz gledališča. — Predstava se seveda ni vršila. Gledalci so nato nazaj zahtevali plačano vstopnino. Blagajnik pa je pokazal prazno blagajno. Prišlo je nato do burnih izgredov. Občinstvo je udrlo na oder ter vse demoliralo. Sele policija je napravila red. * Napadi na avtomobile. Iz Be-rolina poročajo: V nedeljo zvečer ob desetih se je prigodila velika avtomobilska nesreča. 2rtvi sta bila be-rolinski juvelir Plung in njegova žena, ki sta se s svojo rodbino vračala z izletu. Avtomobil je vozil med Ma-ravitzem in tleunigsdorforn z največjo hitrostojo, in šofer ni zapazil dveh žic, ki so jih zločinci napeli čez cesto. Juvelir in njegeva žena sta zadela ob žico ter sta bila strangulirana. Bila sta takoj mrtva. Njuna devetnajst-letna hčerka je bila smrtno nevarno poškodovana. Za tem avtomobilom je vozil drug avtomobil v katerem je bila neka znana rodbina Plungova. Šofer je še pravočasno zavrl avtomobil. — Iz Novega Jorka poročajo: Trije avtomobilski roparji, ki so bili oboroženi z revolverji in omotnimi sredstvi, so o polnoči napadli v Broadwayu nekega juvelirja ter ukradli za 9000 dolarjev dragocenosti. Prišlo je do boja s policisti. Roparji so streljali na policiste ter se odpeljali v dveh najetih avtomobilih. V enem avtomobilu so pustili del ukradenih juvelov v vrednosti 7000 dolarjev. * Grozna smrt francoskega raziskovalca. Iz Londona poročajo: »Daily Express« poroča o drami, ki se je pred nedavnim zgodila v brit-ski Kolumbiji. Našli so truplo nekega moškega, ki je imelo več ran. Francoski raziskovalec de la Claire je bil s svojim vodnikom v Hudzonskem zalivu zasnežen in se je le z največjim trudom preživljal. Vodnik Ler-nieus pa je zblaznel ter umoril raziskovalca. Svoj zločin je vdolbel z nožem v vrata ter nato pobegnil, da zmrzne v snegu. * Rodbinska žaloigra. Iz Plzna poročajo: Tu se je dogodila v soboto krvava žaloigra. 38Ietni delavec Jožef Dubskv, oče šestih otrok, je v pijanosti pretepal svojo ženo in otroke. V soboto ponoči je prišel Dubskv pijan domov in je začel že pred stanovanjem razsajati. Ko je prišel v sobo, se je začel prepirati z ženo. Posledica tega prepira je bila, da je Dubskv pognal iz stanovanja svojo ženo, svojega 161etnega sina in najstarejšo hčer, na kar se je vlegel v posteljo. 2ena in oba otroka so šli v klet, kjer so ostali do dveh. Nato je šla žena zopet pred stanovanje ter zahtevala, naj mož odpre, ker je slišala jokati svojega pet mesecev starega otroka. Dubskv je odprl ter začel takoj kričati nad vsojo ženo. Prijel jo je za vrat ter jo začel daviti. Sin Jožef pa se je vrgel na očeta ter mu zasadil nož v trebuh. Oče se je težko ranjen zgrudil na tla. Dečka so aretirali. * Cerkveno tatvino na Elzaškem. Iz Strasburga poročajo: Ze več nego eno leto so se izvršile v mnogih cerkvah in kapelah na Elzaškem tatvine. Tatovi so pokradli razne zdo dragocene stvari. Aretirali so znanega štrasbur-škega arhitekta Funzingerja. Aretirali bodo pa še več drugih oseb. Dragocenosti so prodajali v Parizu in drugih francoskih mestih. * Pijani vojaki. Iz Krakova poročajo: Predvčerajšnjim zvečer so pijani ulanci povzročili v Tarnovu krvave izgrede. Vojaki, ki so prišli pijani iz gostilne, so se začeli prepirati s pa-santi. Potegnili so sablje ter ranili več civilistov, med temi šest težko. Med težko ranjenimi je tudi odvetnik dr. Simche in neki železniški uradnik. Dva vojaka so aretirali. Katoliška banka. Listi so že pred časom poročali, da namerava konzervativno plemstvo ustanoviti na Dunaju katoliško banko. Akcijo pripravljajo popolnoma natihoma. Podpisanih je baje že več nego 50 milijonov kron. Banka hoče v zvezo stopiti s konzervativnimi zavodi. Njena ost bo pa tudi naperjena proti krščanskim socialistom. Kmečka pisarna narodno - napredne stranke Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni poirk v vseh političnih, upravnih, uavcnib, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna nc poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben Kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno-napredne stranke v LJubljani, Wolfova ulioa 10. Ob sebi nmevno je da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvo m. Današnji list obsega 8 stranu Izdajatelj In odgovorni uredniki Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Umrli so v Ljubljani: Dne 5. marca: Ivan Vrečar, užitkar, 88-let, Stara pot 3. — Štefan Honigsmann, dninar, 34 let, Ra-deckega cesta 9. Dne 6. marca: Ivan Presetnik, delavec, 47 let, Miklošičeva cesta 9. — Marija Šubic, čevljarjeva vdova, 79 let, Soteska 10. Dne 7. marca: Roman Piller, ši-viljin sin, 8 mesecev, Hranilnična cesta 10. — Avgust Šelko, deželni pisarniški oficijal, 34 let, Bohoričeva ulica 25. — Uršula Cukljati, gostja, 78 let, Sv. Petra cesta 49. Dne 8. marca: Jera Jeršek, tkalskega mojstra vdova, 68 let, Poljanska cesta 47. — Janez Frank, delavec, 33 let, Radeckega cesta 9. — Kornelija Schollmaver, zasebnica, 79 let, Stari trg 11 a. Dne 9. marca: Frančiška Ver-hunc, vdova poslovodje, 58 let, Resljeva cesta 5. V deželni bolnici: Dne 3. marca: Frančiška Olifčic, posestnikova hči, 1 dan. — Marija Bonča, dninarica, 68 let. — Karel Klobučar, zasebni uradnik, 62 let. Dne 7. marca: Apolonija Kržiš-nik, delavčeva žena, 42 let. — Valentin Bokalič, užitkar, 87 let. — Marija Kankel, zasebnica, 65 let. Dne 9. marca: Anton Urbane, mizarski pomočnik, 20 let. Dobro domačo zdravilo. Med domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečine olajšujoče in odvračajoče mazanje pri pre-hlajenju itd. zavzema v laboratoriju Richter-jeve lekarne v Pragi izdelano LINIMENT. 1 CAPSICI COMP. s .sidrom- nadomestilo za j „Pain-Expeller s sidrom", prvo mesto. Cena je nizka: 80 h, K 1'40 in K 2 — stekleniea. Vsaka steklenica se nahaja v t legantni škatlji In jo je spoznati po znanem sidru. Brez posebnega obvestila. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sinko, brat in nečak 916 Branko Gorazd po dolgi mukotrpni bolezni v svoji nežni starosti mirno zaspal. Pogreb nad vse nam dragega se vrši v torek, dne 11. sušca t. I. ob 5. uri popoldne, iz hiše žalosti na zagorski mirodvor. Zagorje ob Savi, 9. sušca 1913. Žalujoči rodbini Taufer in Jerin. z del. prakso išče službe. Ponudbe pod: ipLekama11 upravništvu »SI. Naroda«. 922 dobro vajen malega in velikega dela, se sprejme takoj v stalno delo. I. Potočnik9 Kamnik. 919 Prostovoljno se proda Zenitna ponudba 918 inteligenten mladenič, star 25. let, s premoženjem 70.000 K se želi zaradi pomanjkanja gospodinje takoj seznaniti z gospodično ali mlado vdovo, ki ima veselje do gostilne, s premoženjem 14.000 K. Samo resne ponudbe, ako je mogoče s sliko do 22. t. m. na upr. .Slov. Nar.* pod .Srečni zakon* 1889'918 in 9il na stalni vodi, 2 lepi hisi, 2 kleti, hlevi in svinjaki, sadno drevje in velik gozd, 12 oralov posestva, po jako n.zki ceni, 8000 K se plača sproti, drugo pa po dogovoru. Pri mlinu se nahaja priprava za električno luč. — Pojasnila daje A. § al oker, Kozje, Štajersko. Zenitna ponudba Zenitna ponudba Lilijskomlečno milo s konjičkom Bepgntanna a CoM Džčin n. L. ostane prejkoslei nedosežno po svojem učinku proti pegam, dalje neutrpljivo za racionalno negovanje kože in lepote, kar potrjujejo vsak dan prihajajoča priznalna msma. Dobiva se po "0 h po lekarnah, drogerijah, parfumerijskih trgovinah itd Istotako se obnaša Bergmanna lilijna krema »Manera« čudovita za ohranitev nežnih damskih rok; v lončkih po 70 vinarjev povsod. lepo stanovanje obstoječe iz 4 sob, kuhinje, kopalnice, shrambe in sobe za dekle, 898 j se odda takoj ali s 1. majnlkom. Na=lov pove upravništvo »SI. Naroda«, j 920 VsaV ve, da se bla*o s posredovanjem potnika podraži, vsled tega ponujam tem potom Borzna poročila« Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani11. Urada! ki rti doaijske borze 10. marca 1913 ! Oeiaroi i Blarorni 8435 8455 Malalbaal »ailrjl. §*U mi i e vi renti . . . . 4*2*', srebrni renta . . . . 4»■', avstr. kronski renta . . **/• cgr. „ „ 4B , kranftko deželno poso)llo 4 •, k. o. čeftke dež. banke . 8>»#rki. Srečke fc f. 1890 «/, . . h •! ti 1864 ..... „ tiske ...... „ zemeljske T. izdaje . tt m !*• »» • i, ogrske hlnotečne . . „ dan. komunalne „ ivstr. kreditne . . . „ ljub* lanske . . . . „ avstr. rdeč. krila . . it ogr. „ ,, . . „ biitllka..... turike...... I.fubl lanske kreditne banke Avstr. k edtineffs zavodi . Dunajske bančne družbe . JuJne leleznlee .... Drfivne leleznlee . . . Alotae-Montin .... Celic« sltdkorne dražbe . Zhrnostenske banke. . . Cekini Mirke Franki Lfri . R«blH. viiote. 87 80 84 45 8335 452 — 634 — 301--281— 251—-237 50 484 — 485 -67 — 5750 32-80 I 28 25 22625 Remington, Adler aH Continental, rabljen, pa še dobro ohranjen, z vidno pisavo in uporaben za slovensko pismo, kupim. 91G 500 kosov, sortiranih,.....K 12 — 5C0 » » boljše vrste » 18 — 500 » j» samo finejše ^ 25'— (Pri večjem odjemu še ceneje). Na žeijo pošiljam tudi na izbiro poštni zavoj s 5 kg, (približno 1000 kosov) ter naj naročnik naznani, kakšne želi imeti, vendar je primoran vsai 500 kosov obdržati. — Dalje priporočam vsakovrstni papir, cd-femalne knifiice ter sploh vse v trgovino a papirjem spadajoče predmete po najnižjih cenah. tHW Vsakovrstne tiskovine; vizitke, pisma, račune, kuverte itd. naice-neje izvršuje L. Prtk, Liiiana. Momka i i Velikonočne razglednice najceneje. Ponudbe z odtiskom vseh pismenk pod i,R. A. C11 na upravništvo »SI. Nar «. Žitne cene v Budimpešti. Dne 10 marca 1913. Termin. z dne 23. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika z dodanim in drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-jočimi. _ Trdo vezan 5 S 60 v.f po posti 5 E 80 v. Sna kĐiigaina v Ljubljani. 11815; 95-75! 93 85 2541250 11 46 118-45 95 95 94 05 25512*0 Zbirka ijsli! v slovenskem jeziku. L zvezek: Kazenski zakon o hudodelstvih, pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. zak. z dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. dec 1862 št. d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi zakoni kazenskopravnega obsega. V platno vezan 6 K; po posti 6 K 20 vin. Jfarotoia knjigarna v Ljubljani. 4 Pšenica za april 1913 Pšenica za oktober 1913. Rž za april 1913 . . Rž za oktober 1913 . . Koruza za mal 1913 . . Koruza za julij 1913 . . za 50 kjr 11-46 za 50 kg 32-15 ; za 50 kg 959 za 50 ke 9-6^ za nO kg 742 za 50 kg 7'68 Heteorolo^no poročilo. VUlil iH Mtjei JM-2 Srelaj! iralal tlak 736 mm marca | čas opazovanja Stanje barometra f mm C o s S v a *- Vetrovi Nebo 8. i» 2. pop. 9. zv. 733*5 7372 9*9 82 p. m. jzah. sr. jzah. oblačno m 9. 7.zJ. 741-4 1-3 al. jug v n f* 2. pop. 9.zv. 744i 7471 6-2 35 sr. ivzhod sr. zah. jasno 10. 7. zj. 749-1 0-4 si. zah. • Učitellstvc kranjske kmetijsko šole na Grmu naznanja tužno vest, da je po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere ' umrl danes ponoči v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji njega član in ljubljeni tovariš Anton Planinšek strokovni učitelj. Pogreb bo v torek, dne 11. marca ob polu petih popoldne. Zvestemu tovarišu blag spomini Na Grmu, dne a marca 1913. 914 Srednja prtdvCerajSna temperatura 70», norm. 2 4* io vCerajSna 3-7* norm. 2*5\ Padavina v 24 urah 191 mm in OD mm Dež in sneg v noči nt nedeljo. ^$D 9019 32 75 57. šiev. SLOVENSKI NAROD. Stran 7* V nekih toplicah se čez sesijo sprefnso nastopni služabniki in služabnice: 1) Strojnik, spreten in trezen, zmožen nemščine, in če mogoče tudi slovenščine; zadnje ni pogoj; — 2.) poslužnik (Lohndiener), ne premlad pogoji: zmožnost obeh jezikov; — 3.) 3 hotelske sobarice, prva druga in tretja, z znanjem obeh jezikov; — 4.) kopallsdni sluga* bolj starejši, zmožen obeh jezikov; — 5) kopalištaa posireiniea, obenem maaerkav zmožna obeh jezikov; — 6.) blag&fnlčarka, starejša, ki razume tudi voditi tekočo korespondenco in govori slovensko in nemSko. — Ponudbe s prepisi izpričeval pod „V 7133" na Haasenstein & Vogler, Dunaj L, Neuer Markt štev. 3. r Priporoča se ANTON ŠARC trgovina s perilom, pralnica m likalmca L j ubijana j Se/eubunjova ulica o. 87- Učenka I & 3E 895 se sprejme v trgovino z mel Iilagoni. Franc Božiček« Sp. Idrija. Okreten gospod, dobro ovaden pri zadevnih odjemalcih ae išče proti aro* viziji se in prodajanje opitane perotnine. Ponudbe pod „W. H. 7867" odpošilja Budolf Mosae, Dunaj L, Seilerstatte 2. Narodna tiskarna v Ljubljani. Telefon št. 85. n n i? s Se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, jedilnih listov, mrtvaških listov itd. itd. i Telefon št. 85. m m m vešč slovenskega in nemškege jezika se sprejme. Kavcije je treba 5C0 kron. Pismene ponudbe pod „Kavcija 500" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Blatsko jezero pri Beljaku se h v zakup ali proda. II. nadstropji, 11 tujskih sob, z obednico, dve verandi, hlev, ledenica, kopalna uta, 2 čolna, bogat inventar, 51.'- hektarja njiv in travnikov, 21 2 hektarja gozda. Krasno ležete Blatsko jezero (Faakersee) čim dalje bolj obiskujejo. Ob spretnem vodstvu hotela velik dobiček za kupca ali zakupnika. Treba je K 30.000 za kupljenje, K 40C0 za zakupojem - Več pove arhitekt VVofelmever, Dunaj XIX. Heiligenstadter-strasse 27. 903 C. kr. avstrijske đ& državne železnice. Izvleček iz vodnega reda. Veljaven od 1. maja 1912. Postala; Ljnblfana fuzni kolodvor. Odhod. 6*52 zjutraj. Osebni vlak na Kran', Tr-,'č, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Frarzensfeste, Celovec, St. Vid ob Glini. Dunai. 7-32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, K^evie, Trebnje, St. Janž, Rudolfovo, rafo - Toplice. ^•09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, .'• ser.ice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnojrrad, Monakovo, K51n, Celovec. Line, Dunaj, Prago. Dra^dane, Rer-) fdirektni voz Reka-OpMi'a-So!nograd.] 11«SO dopoldne. Osebni vlak na Krani, Jesenice. Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, :en'este, Sclnograd, Celovec, Dunai. 1*31 popoldne. Osebni vlak na Grosit-pie, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, ^tra.^o - TopMce. 3»32 oopcldne. Osebni vlak na Kranj, TrJič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franz gsfeste, Celovec, 6 35 2«č«er. Osebni vlak na Kranj, Tr2ič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Sclnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line Dunaj. 7-44 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St. Janž, Rudolfovo. 10*00 po noči. Osebni vlak r.a Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza n.i brzovlak na B2ljak, Franzenfeste, Inomost, Soinogrsd, Monakovo, Line, Prago, Dnždane, Berlin Prihod. 7-23 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber- lina, Draždan, Prage, Linca, fLondona) ngena, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Beljaka), Tržiča, Kranja. 8- 59 zjutraj. Osebn^ vlak iz Rudolfovega, St. JanŽa, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega, 9'51 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. Inomosta Beljaka. 11-14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Danaja, Linca. Celovca. Beljaka i ržiča, Krania 3- 00 popoldne. Osebni iz Straže-Toplic, Rudolfovega, :~f. Janža, Trebnjega,. Ko-" >vja, Grosupljega. 4- 29 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, i rbiža, Jesenic, Linca. Celovca, Solnograda. Franzenfeste Beljaka. Tržiča, Kranja 7-0J1 zvečer. Osebni viak iz Jesenic z v/o na brzovlak iz Berlina. Dr ?dan. :Jr jc?, Dunaja, Linca, Ce'ovca, uolna Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-;