Leto LXXIL, št. ISO
Ljubljana, četrtek *. folija leje
Cene Din 1*—
izhaja vsak dan popoldne tzvzemši nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst d Din % do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst d Din 3, večji inserati petit vrsto Din 4.—. Popust po dogovoru, inserotni davek posebej // „Slovenski Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din  12—, za inozemstvo Din 25.—     //     Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafijeva ulica stav. 5 Telefon, 31-22, 31-23, 31-24, Si-25 in 31-26.
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 It CEUE, celjsko uredništvo: Srrossmaverieva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Koeenova ul. % telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC   Slomškov trg 5   //   Postna hranilnica v Ljubljani it. 10351.
Zanimive vesti iz Berlina:
Nemci nameravajo
m a
Preselitev južnotirol&kife Nemcev se je Se pričela — Sedal se vodijo Nemcev iz Madžarske in Romunije, sledila pa bodo pogajanja tudi Se z želi Nemčija ohraniti prijateljstvo
LONDON, 6. julija, z. Vesti iz Berlina potrjujejo, de je preselitev Nemcev iz Južne Tirolske v Nemčijo že v teku. Dosedaj se je preselilo že okrog 5-000 ljudi. O tem razpravljajo obširno tudi angleški listi. »Mancbester Guardian« piše, da je prednost tega sporazuma za Italijo očitna, ker se bo na ta način iznebila nad 200.000 ljudi, ki bi se utegnili nekega dne pretvoriti v zelo nevarne upornike. Nemčiji daje ta sporazum možnost, da pride do novih delovnih moči, ki jih Rajhu vedno bolj primanjkuje.   Razumljivo  je, da
bodo Tirolci sami zelo razočarani, če bodo morali zapustiti svoje kmetije in sprejeti delo v nemških tovarnah orožja. V ostalem pa izražajo angleški listi začudenje nad tem, da je med dvema narodoma, ki sta v tako tesnih odno-šajih, kakor sta italijanski in nemški, potrebno, da se poslužujejo tako drastičnih metod.
BERLIN, 6. julija, br. Z merodajne strani potrjujejo, da se že vrše priprave za preselitev 300.000 južno-tirolskih Nemcev. V berlinskih krogih naglaŠa-jo, da je to največje preseljevanje na-
rodov v zadnjem stoletju. Ker bo del južno-tirolskih Nemcev nesoljen na Češkem in Moravskom, bodo več tisoč čeških delavcev naselili v nemških industrijskih centrih, kjer primanjkuje delovnih moči.
Dalje zatrjujejo na merodajnem mestu, da se že vođijo tudi pogajanja z voditelji nemške narodne manjšina na Madžarskem in v Rumuniji, da bi se tudi Nemci is teh dveh držav preselili nazaj v Nemčijo. Sledila bodo pogajanja tudi še z drugimi državami, kjer so večje nemške narodne skupine.
tudi glede vrnitve drŽavami, s katerimi
LONDON, 8. jul. br. »United Press« poroča, da je prvotno obstojal načrt, po katerem bi se večina nemškega prebivalstva iz južne Tirolske naselila na Češkem in Moravskem. Sedaj pa so se končno odločili za to, da se južni Tirnici nasele v slovenskih pokrajinah Koroške. V Londonu trde, da južni Tirolci ne odobravajo tega načrta, zaradi Česar razmišljajo sedaj o tem. da bi starejšo generacijo še pustili na Tirolskem in izselili v Nemčijo le mlajšo generacij©.
politični oigornU
o potrebi sloge
Preteklo nedeljo je bil v Tuzli evharistič-m kongres, ki te ga je osebno udeležil tudi sarajevski nadškof dr. Ivan šarić, znani ve* liki prijatelj de. Vladka Mačka. Nadškofa so ob prihoda slovesno sprejeli. V imenu prebivalstva ga je pozdravil mestni župan* ki ni katolik, poleg katoliških vernikov pa se je sprejema udeležilo veliko število domačega pravoslavnega in muslimanskega prebivalstva. Wadškof, presenečen in vzra-doščen nad tem lepim sprejemom, se je, ko so bili končani vsi pozdravni govori, gi-njen zahvalil za lep sprejem rekoč: »Dragi bratje pravoslavne, katoliške in muslimanske veroizpovedi, iskrena hvala vam na tako prisrčnem sprejemu in bodite prepričani, da ras sarajevski nadškof vse enako ljubi. Zapomnite si, d a je samo v slogi Srbov in Hrvatov moč naše države. Bratje Srbi, naj vam bo hrvatsko ime drago in sveto prav tako, kakor je meni sveto in drago srbsko ime. Razvijajte se in se množite, ker je nad nami vsemi en Bog!* — Besede nadškofa dr. šariča so zbudile veliko pozornost, ker še m nadškof nikdar v svojih govorih tako močno poudaril potrebo sloge med enokrvnimi brati Srbi in Hrvati, kakor to pot.
Jugoslovemska nacionalna stranha na sfefa*
Lord Halifaz pojde osebno v Moskvo ?
če ne pride prej do sporazuma, bo angleški odpotoval osebno v Moskvo, da pospeii pogajanja in sklenitev pogodbe
LONDON, 6. julija, br. Angleška vlada je imela včeraj dopoldne dve in pol tire trajajočo sejo, na kateri je proučevala mednarodni položaj in se zlasti bavila s pogajanji v Moskvi in vprašanjem Gdanska. Seji je prisostvoval tudi angleški poslanik v Berlinu Hender-son, ki je podal podrobno poročilo o svojih informacijah o stališču in namerah Nemčije. Ker na dopoldanski seji niso mogli končati razprave, se je seja vlade nadaljevala zvečer po seji spodnje zbornice. Večerna posvetovanja so bila posvečena v glavnem pogajanjem v Moskvi. Na seji so proučili najnovejše predloge in zahteve moskovske vlade in odobrili nova navodila za nadaljevanje pogajanj v Moskvi. Ta navodila so bila sprejeta v sporazumu s francosko vlado.
Današnji »Daily Express« objavlja v zvezi s tem senzacionalno vest, da je bil na včerajšnji seji vlade sprejet sklep, naj odpotuje zunanji minister lord Halifax osebno v Moskvo, da pride na ta način čimprej do zaključka pogajanj in sklenitve trojne vojaške zveze med Anglijo, Francijo in Rusijo. Halifax bo odpotoval v Moskvo konec tega tedna, če dotlej ne pride do sporazuma. Ruska vlada je že od vsega početka želela, da bi se vodila pogajanja s čimbolj avtoriziranimi predstavniki Anglije, zaradi česar je bil svoječasno poslan v Moskvo VVilliam Strang. Ker pa so se sedaj v pogledu jamstva nekaterim državam, s katerimi Rusija nima diplomatskih odnos a -jev, pojavile nove težave, se je angleška vlada v sporazumu s Parizom od-
ločila, da pošlje v Moskvo zunanjega ministra lorda Halif asa, ki bo imel najširša pooblastila.
PARIZ, §. julija, br. Spričo dolgotrajnosti pogajanj v Moskvi in vedno novo pojavljajočih se težav prevladuje v pariških krogih mnenje, da je naj-umestnejše, ako se za sedaj sklene samo pogodba o medsebojni pomoči v primeru direktnega napada med Anglijo, Francijo in Rusijo, dočim naj bi se vsa ostala vprašanja rešila pozneje.
LONDON, 6. jul. AA. Reuter: Snoč-nja seja vlade je trajala 4 in pol ure. Na seji so razpravljali o vprašanjih vojaške in finančne prirode za vsako eventualnost. Vlada je razpravljala tudi o sedanji fazi pogajanj, ki se vodijo v Moskvi.
Za vsako ceno onemogočiti vojno
je cilj politike Zedinjenih držav
Hvdepark, 6. julija. AA. (Havas): Predsednik Roosevelt je sprejel predstavnike tiska in jim izjavil: Politika Zedinjenih držav gre za tem, da se za vsako ceno onemogoči vojna na katerem koli koncu sveta. Zato želim, da bi kongres sprejel zakon o nevtralnosti že v toku sedanjega zasedanja.
Popolnoma se strinjam z izjavami Hulla in se bo morala zaradi tega sedanja stili-
zacija o prepovedi izvoza orožja črtati. Po vesteh iz tujih prestolnic se da sklepati, da bodo vse miroljubne države pozdravile spremembo zakona o nevtralnosti Ako bi se zgodilo nasprotno, kakor to nekatere države želijo, potem bi to neugodno vplivalo na razvoj sedanje krize v Evropi, ker bi se še bolj približali vojni. Nastale bi tudi težave za Zedinjene države.
Borba za spremembo zakona o nevtralnosti Zedinjenih držav
Senatorjem, ki ki skušali bojkotirati razpravo, groze z aretacijo
Wasnington, 6. julija, i, Predsednik Roosevelt odločno vztraja na tem, da se ukine zakon o prepovedi izvoza orožja. Debata o nevtralnostnem zakonu je v ameriškem parlamentu zlasti pa v senatu vedno ostrejša. Republikanski senatorji ostro na-^ttotujejo Rooseveltovim predlogom in zahtevi vlade glede spremembe nevtral-nostnega zakona.
Zaradi tega je tudi zunanjepolitični odbor senata odgodil svoje zasedanje. Demokratski senator Pittman. ki je predsed-
nik zunanjepolitičnega odbora, pa je zagrozil, da bo dal vse senatorje, ki bi se predčasno odstranili iz Washingtona aretirati. To pravico mu daje poseben ameriški zakon.
Pariz, 6. julija, i. Predsednik vlade Da-ladier je včeraj sprejel ameriškega veleposlanika Bullita, s katerim se je dali časa razgovarjal. Po nemških vesteh se je ta razgovor nanašal na razpravo o ameriškem zakonu o nevtralnosti.
Finančna podpora Anglije Poljski
Poljaka dobi 40 mUlJonov fantov — Vaien posvet pri predsednika republike
vedno prihajajo nove pošiljke orožja in municije. Tako so včeraj v luki iztovorili velike zaloge dinamita pod pretvezo, da gre za premog. Dinamit in municijo so mimo poljskih carinskih oblasti, ki imajo kontrol o dovoza v rokah, spravili v mesto. Poleg tega je prispelo tudi 12 težkih tovornih avtomobilov natovorjenih z municijo in orožjem.
V zvezi s tem naglašajo poljski listi, naj se Nemci ne vdajajo varljivemu upu. da bodo s takozvano »bliskovito vojno« naglo pomendrali Poljake. Poljska vojska je danes izredno močna in moderno opremljena in bo znala odbiti vsak napad. O položaju v Gdansku pišejo listi, da je vsak dan slabši in da je za trgovce v mestu postal naravnost katastrofalen. Zaradi omejitve plačil in pomanjkanja deviz je zastala vsa trgovina.
Huda nesreča
na Velikem Kleku
Celovec, 6. julija, i. Na Velikem Kleku se je včeraj popoldne pripetila zopet huda prometna nesreča, ki je zahtevala več človeških žrtev. Ko je velik avtobus, natrpan z učenkami z Dunaja, vozil po klancu navzdol, ga je začelo zanašati. Iz avtobusa je padlo več deklet. Ena ie bila takoj mrtva, v bolnico so pa morali prepeljati šest hudo in šest lažje ranjenih mladenk. Šoferja so aretirali.
Sokolska Ljubljana
se zbere drevi k odhodu Sokolov v Sofijo ob 18.30 na letnem telova-dišču v Tivoliju.
Vsi  v zbori
Obletnica Husove smrti v Pragi
Prags, 6. julija, i. Na večer obletnice smrti slovitega češkega reformatorja Jana Husa. ki je bil 6, julija 1415 v Konstanci ob Bodenskem jezeru na grmadi sežgan, so priredili v Pragi velike spominske svečanosti, ki jih je pa policija večinoma prepovedala, pravtako tudi razsvetljavo oken. Kljub temu so ves dan zlasti pa proti večeru romale ogromne množice Pražanov k spomeniku Jana Husa in Jana 2ižke, ter polagale vence in cvetje.
Ali sem vrispeval za sokolski dom v Trnovem?
Sorzna poročila.
Curih, 6. julija. Beograd 10, Pariz 11.75, London 20.76, Newyork 443.50, Bruselj 75.40, Milan 23.30, Amsterdam 235.45. Berlin 178, Praga 15.C5, Varšava 83.50, Sofija 5.40. Bukarešta 3.25.
Vatikansko gladio o položaju
Napetost ]e nekoliko popustila, vendar se ni treba vdajati prevelikemu optimizmu
Vatikan, 6. julija. AA. »Osservatore Ro-    pravi »Osservatore Romano«, ki nam da-
ma no <> razpravlja o razvoju mednarodnega položaja v zadnjih dneh ter ugotavlja, da so se pojavili znaki, da se je razburjenje pomirilo. Posebno je mogoče to ugotoviti glede poljsko - nemških odnošajev. Ta pomiritev bo omogočila vsem onim. ki jim je zares pri srcu ohranitev miru. hoditi po poti razuma in stvarnosti ter izogniti se katastrofi. Dovoljenje varšavske vlade, da v vode Gdanska lahko prispe nemška križar ka, demanti da bi se zbirale čete na ozemlju mesta Gdanska ter nemška prepoved zborovanj, ki bi lahko poslabšala položaj v Gdansku so dejstva.
jejo pogum in ki bi morala dati možnost za pogajanja, da se vprašanje Gdanska sporazumno reši. Vendar se organ sv. stolice izogiba prevelikemu optimizmu, ker ostaneta Poljska in Nemčija po svojih načelih in interesih ločeni druga od druge. Sedanja pomiritev pa naj bi v prvi vrsti služila za to. da se čut odgovornosti ojača in proučijo možnosti za rešitev. Rezultati pogajanj v Moskvi in Tokiu bi morali isto-tako vplivati na sklepe velesil. Božja previdnost naj napravi več kakor ljudje in naj napravi sedanjo dobo srečno, pravi list na koncu svojega članka.
Varšava, 6. julija. L Polkovnik Koc, vodja finančne delegacije, ki se je vrnila iz Londona, kjer se je pogajala z angleško vlado za posojilo in poljski poslanik v Londonu grof Raczinski sta predsedniku republike poročala včeraj o uspehu teh pogajanj. Anglija bo dala Poljski nad 40 milijonov funtov šterlingov posojila (to je Bjad io milijard din). Polovico tega posojila bo za državno obrambo, zlasti za izpopolnitev letalstva, drugi del pa za razne pajodaJalMi investicije. Med drugim to
določeni 4 milijoni funtov šterlingov za izpopolnitev luke v Gdvnji.
Varšava, 6. julija, i. Snoči je bilo v dvorcu predsednika republike važno posvetovanje pod vodstvom predsednika Moscic-kega. Prisostvovali so mu predsednik vlade Skladkowski. maršal Rydz-Smigly, zunanji minister Beck ter zastopniki generalnega štaba. Razpravljali so o zunanjepolitičnem položaju v zvezi z zadnjimi dogodki v Gdansku. . .
Poljaki listi poročajo, da v Odande le
Gospodanka okrepitev Francije posledica narodne discipline
Pariz, 6. julija. i. Finančni minister Paul Renaud je bil včeraj gost francosko-an-gleškega tiska v Parizu. Na banketu je imel finančni minister velik govor, v katerem je govoril o finančnem položaju Francije. Naglasu je, da še ni bil nikoli tako trden kakor je sedaj. Po dolgih desetih letih se je spat enkrat posrečilo doseči računsko ravnotežje, V
gledu zaznamuje Francija velik napredek, povečanje števila delavnih ur in nadur, dvig gospodarske proizvodnje in splošno izboljšanje prometa, trgovine in industrije. Vse to se ima Francija zahvaliti slotnosti svojega naroda, ki je v teh kritičnih dneh ivadno disciplino m raaume-težave ter je doprinesel žrtve, ki jih je država od njega zahtevala.
Beograjska »Nezavisna tribuna« piše: »Prvaki J\S nadaljujejo svojo turnejo. Preteklo nedeljo so imeli shode v rudniškem in čačanskem srezu. pa v Dragačevu. Objektivnost nam veleva, da ugotovimo, da ima ta stranka precej pristašev med narodom. Lahko rečemo, da beleži /ATS znaten napredek od volitev do danes. Ze na samih volitvah jc ta stranka dosegla relativnu mnogo večji uspeh kakor poedine stranke združene opozicije, kar je vsekakor značii-no. Danes se samo tega ne ve, kakšno stališče zavzema ta stranka glede hrvatskega vprašanja. Sodeč po govorih, ki jih imajo strankini prvaki na svojih shodih, želi JNS rešitev hrvatskega vprašanja v okviru današnje ustave na osnovi bano\'inskih samouprav. Sra drugi strani pa je znano, da vzdržujejo pristaši te stranke živahne stike z dr. Vladkom Mačkom. Iz tega hi m dalo sklepati, da so pripravljeni kolikorto-liko odnehati od svojega osnovnega stališča. Vsekakor pa je treba priznati, da razvija ta stranka naj živahne j šo akti\nost in da se resno trudi, da bi zboli šala in uč\r-stila svoj položaj med narodom.*- — Zagrebški »Jutarnji tist* poroča iz Beograda: »Kakor smo izvedeli, so pred kratkim izstopili iz Jugoslovenskega kluba in se pridružili JNS poslanci Dimitrije Vujič, dr. Janko Baričevič, dr. Jevremovlč, Tišma Rašo-vič, Aksentijevič in Vukičevič.m
Komedija!
Povodom vstopa predstavnikov »gornjih pokrajin* — tako imenujejo Madžari one pokrajine, ki so jih nedavno nasilno vzeti Slovakom in Rusinom — v madžarski parlament, so v parlamentu samem priredili svečanost, ki je bila prava komedija, prireditev, preračun jena v to, da se nepoučenemu inozemstvu nasu je peska v oči, kakor da bi bile one »gornje pokrajine* komaj čakale, da jih zopet pograbijo Madžaru Samo ob sebi se razume, da nobeden izmed poslancev »gornjih pokrajin*, ki jih je imenovala vlada, ni predstavnik ne Slovakov ne Rusinov. So to sami Madžari ali pa narodni odpadniki.
Kot predstavnik Slovakov je v parlamentu govoril neki Anton Kadlec. Med drugim je rekel, da Slovaki prisegajo, da bodo negovali duh madžarske misli kakor v preteklosti, tako tudi v bodočnosti. Med svetovno vojno so stotisoči Slovakov dali življenje za madžarsko domovino in nobeden izmea Slovakov ni zapustil madžarske zastave, kakor so to delali Čehi. Ogromna večina Slovakov ni hotela na pota, na katera jih ja hotela speljati peščica rojakov, ki so zašB na kriva pota in zahtevali ustanovitev države Čehov in Slovakov. Ta češkoslovaška država je morala razpasti, ker je počivate na — laži. Slovaki so se v sik d ar borili proti češki ideji, nikdar pa niso omahovali v borbi za skupno domovino Slovakov tm Madžarov.
V imenu Karpatorusov je govoril dr. Andrej Brody, tisti, ki je kot predsednik kar* patoruske vlade hotel predati P odkar pat sko Rusijo Madžarom in je bil zato radi veleizdaje dalje časa zaprt v Pragi, Izjavil ja, da se zahvaljuje Bogu za veliko milost, da ja madžarskim Rusinom omogočeno, da postanejo najzvestejši narod država Sent IM-vana. Izpolnil se je dvajsetletni sen karpa-toruskega naroda, ki se zaveda, da mu bo Madžarska na kulturnem, nacionalnem srn gospodarskem polju dala vsa ono, kar asm v dvajsetih letih svojega gospostva ni hotela dati prejšnja država.
Končno ja govoril št predsednik vlaki* grof Teleky, ki ja svečano proglasil, da sta dva slovanska naroda po dvajsetih satih grenkega suženjstva   končno — osvobaja*
na m m m
AH je kak resen človek sploh in mod diari se posebej, ki bi verjel, da oni di, ki govora roko, kakor smo navedli stavi j a jo v rasniei Slovaka im Karpate . . Komu so potrebni falsifikati in kleveta, ki sa jih oni poslužujejo? Im kakšen aaamem ima sploh ta neresna komedija, ki se ja odigrala v nmdMarakam parlamentu? (Bo no-
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«,««trtek, C. JuMja 1989.
150
mednarodne tekme u rokoborbi
Po dolgih letih bo Ljubljena zopet imela priložnost videti svetovne prvake v rokoborbt — Nastopajo: Peter Kop, prvak Jugoslavije; Petar Janež, bivat amaterski prvak Jugoslavije; Dušan Mlleusnlč, prvak Like; Frantlsek Mrna, prvak Ceike, Anton Plrnataki, prvak Poljake; Adolf Hana, prvak Slovaške; Nino Equatore, svetovni prvak srednje kategorije, Italija; Karol Lebrusch, štirikratni prvak Nemčije; Aleksander Klrilov, prvak Le tonske; Ali ben Abdu, najmočnejši aamoreo sveta. — Sodnik: Slavko Zdesič; vodja skupine: Miroslav Vojnovtc.
Od danes 6. julija naprej — fc večer ob 2l> ari v dvorani KINA UNIONA.
Pred prodaja vstopnic ob 18. uri pri blagajni kina.
Centralna avtobusna
postaja ni potrebna?
Nadaljevanje ankete o ljubljanskih prometnik vprašanjih, začete pred 14 dnevi
LJubljana, 6. julija Danes je bilo na mestnem tehničnem uradu nadaljevanje razprave, začete pred 14 dnevi, o ljubljanskih prometnih vprašanjih. Na dnevnem redu je bilo predvsem vprašanje centralne avtobusne postaje. Skoraj po 2-urni razpravi samo o tem vpraSanju se zastopniki hišnih posestnikov, trgovcev. Zveze za tujski promet, uprave policije. Maloželezniške družbe. Avtomobilskega kluba in mesta niso mogli zedinitl za nič odločilnega. Sklenili so samo, da bo mestni tehnični urad pozval vse prizadete organizacije in ustanove, da se izjavijo o vprašanju avtobusne postaje v Ljubljani
Večina govornikov se je zavzemala za de centralizacijo avtobusnega prometa v Ljub Ijani, ne da bi se dovolj jasno izjavili, kako si zamišljajo takšen decentralizirani pro met. Kaj je prav za prav centralna avtobusna postaja in kaj pomeni za mesto, ni povedal nihče. Ob tej priliki se ne spuščamo v debato; reči je treba samo, da bo tudi Ljubljana prej ali slej morala dobiti centralno avtobusno postajo, čeprav s tem ni rečeno, da se zavzemamo za nekakšno načelo centraliziranega avtobusnega prometa. Zdi se nam samo po sebi umevno, da morajo dobiti avtobusne proge v Ljubljani neko stično točko, to se pravi, da mora biti zveza med raznimi progami, ki se v Ljub Ijani končujejo; povežemo jih najlažje & centralno postajo. Brez takšne postaje so proge pretrgane, kakor bi bile n. pr. železniške, če bi ne imeli glavnega kolodvora. Nadalje je treba naglasiti, da avtobusni promet dobiva od leta do leta večji pomen pri nas in da vprašanje avtobusne postaje ni tako nepomembno kakor bi se morda komu zdelo. Glavno načelo pri določitvi, kje bi naj bila centralna avtobusna postaja je, naj bo tam, kjer se najlažje združijo vse avtobusne proge po glavnih, dovolj širokih cestah in tam, kjer bo najbolj služila interesom vsega mesta. Pri tem ne moremo ozkosreno zagovarjati interesov samo nekega mestnega okraja ter pri tem prezreti vseh drugih činiteljev, ki prihajajo v poštev pri določitvi primernega prostora.
Po vtisih, ki jih je poročevalec dobil na anketi, se zdi, da so nekateri govorniki zagovarjali preveč enostransko le eno stran razlogov, ki govore za decentralizacijo avtobusnega prometa, ne da bi upoštevali tudi dobre strani osrednje avtobusne postaje, kakršno Ljubljana pogreša že zdaj. Ne-
kateri govorniki so že sami med razpravo mimogrede priznali, da je sedanja uredi* d i te v avtobusnega prometa v Ljubljani zelo slaba ter da nikakor ne ustreza potrebam mesta in prometnim razmeram. Skoda, da govorniki, ki so se zavzemali za šentjakobski okraj — v resnici potreben vse podpore mesta, da ne bo povnem propadel — niso povedali, ali bi naj avtobusi z Gorenjskega in s Štajerskega vozili tudi na Sv. Jakoba trg, odnosno na postajo, ki bi naj bila na Virantovem vrtu ob Grudnovem nabrežju. Predlog, naj bi se mestna občina zavzela za odkup Virantovega vrta. je vreden upoštevanja, vendar se zdi, da ne bo mogoče centralizirati vsega avtobusnega prometa na tem kraju, naj bi si to hišni posestniki še tako Želeli. Priznati ie treba, da mora biti centralna avtobusna postaja vsaj v bližini mestnega središča — namreč poslovnega, in v bližini uradov ter drugih prometnih zvez —, če pač pride v razpravo osrednja postaja. Ali bi torej ne bilo najprej potrebno ugotoviti, ali je v Ljubljani res potrebna osrednja avtobusna postaja, preden se odloča za neko decentralizacijo avtobusnega prometa?
Izjave prizadetih organizacij in ustanov bodo, upajmo, vsaj v načelu prinesle razjasnitev. Anketa je pa pokazala vsaj to, da so gospodarski krogi posebno iz šentjakobskega okraja, odločno za drugačno ureditev sedanjega avtobusnega prometa, odnosno za postajo na Sv. Jakoba trgu (nekateri tudi na Kongresnem trgu); dalje je bilo ugotovljeno, da gorenjski avtobusni promet mnogo boli koristi mestu, ker ie Gorenjska boli bogata ter od tam prihaja v mesto mnogo več kupcev, kakor dolenjski; razen tega je avtobusni promet proti severu mnogo bolj razvit kakor proti jugu in vzhodu: proti severu (na Gorenjsko in Štajersko) je na dan 36 avtobusnih voženj, proti jugu in vzhodu (Dolenjska in del Notranjske) pa samo 26. Nedvomno se pa bo promet proti severu razvijal še mnoao bolj, kakor tudi nihče ne bo mogel zadržati nadaljnega razvoja Ljubljane proti severu. Avtomobilski promet ima tudi še bodočnost pri nas kakor po vsem svetu. Vse to bo odločilno pri vprašanju, ali naj Ljubljana dobi osrednjo avtobusno postajo in kje naj bo.
Razpravljali so še o nekaterih drugih prometnih vprašanjih, n. pr. o predpisih glede hitrosti vožnje v mestu, o prometnem ropotu itd.
Mimika morajo strogo nadzorovati
v jetniški celici, ker je zopet sporočil upravitelju kaz« nilnice, da si bo končal življenje
Ljubljana, 6. julija Nobenega kaznenca ali obsojenca niso v ljubljanski kaznilnici tako strogo nadzorovali kakor nadzorujejo zdaj Franca Mimika. Podnevi in ponoči ae menjavajo pred njegovo celico jetniSki pazniki in neprestano ga opazujejo skozi linico. Nadzorstvo nad kaznencl ln obsojenci, ki so kakorkoli sumljivi, je sicer vedno strogo, toda Mimik že skoraj grozi s samomorom in zato mu morajo posvetiti posebno patnjo.
Kakor amo že poročali, je Franc Mimik, ki je bil zaradi umora ln sleparij obsojen na dosmrtno robijo, že v preiskovalnem zaporu skušal sam sebi končati življenje, zato so ga že tedaj strogo nadzorovali. Poznejše izjave Franca Mirnlka so tudi vse kazale na to, da hoče na vsak način umreti, saj je prosil svojega branilca, naj mu pomaga s pledoaje jem v smrt in tudi dosmrtne robije ni sprejel, temveč je zahteval, naj ga obsodijo na smrt.
Po obsodbi so Franca Mimika odpeljali v celico, v kateri mora čakati na odločitev višjega sodišča glede kazni. Branilec dr. Grossmann je vložil priziv in revizijo zoper sodbo velikega senata okrožnega sodišča v Ljubljani. Dokler pritožba ne bo rešena, mora Mimik sedeti v kaznilnici. Dolgčas si preganja s pisanjem. Piše pisma na razne osebe, pred dnevi pa je naslovil pismo tuđi na upraviteljstvo jetnišnlce. V tem pismu prav Mimik, da si bo končal življenje in da ga nihče ne bo mogel odvrniti od te namere. Upravitelju jetnišnlce
Je celo sporočil, da JetniSki pazniki opravljajo svojo dolžnost zelo vestno ln po vseh predpisih, zato ne bo nikogar zadela krivda, če se mu bo posrečila namera, da si konca kakorkoli življenje.
Franca Mimika so preiskali tud) psihiatri, ki pa niso mogli ugotoviti, da fant ni pri zdravi pameti, kajti želja po smrti ln nepremagljiv nagon, ki človeka sili k begu v smrt. še nt znak za kakšno duševno bolezen, Čeprav nt povsem normalen pojav, kajti kar živi na tem božjem svetu, si hoče tudi življenje za vsako ceno ohraniti.
DVA MRTVA — DVA OPROŠČENA
V prvih dneh aprila je vzbudil žalosten dogodek, ki se je pripetil v Vrhovclh, po-aornoet vseh okoličanov in tudi Ljubljančanov. Po prvih vesteh o nenadni smrti poaeatnikovcga sina Ivana Jamnika is Vr-hovcev je šlo za strašen umor. Oče je umova* je kazalo na to, ko je ljub-
ljanska policija začela raziskovati zagonetne okoliščine smrti Ivana Jamnika, kajti oče Ivan Jamnik starejši je trdil, da si je sin sam končal življenje z lovsko puško. Policija je po nekaterih okornostih lahko očetu dokazala, da sin ni mogel izvršiti samomora. Ivana Jamnika so našli mrtvega v podstrešni sobi domače hiše. Kritičnega dne je prišel njegov oče vinjen domov in razgrajal po hiši, sin pa je očeta spravil v podstrešno sobico in za seboj zaklenil vrata. Kmalu potem je počilo. Ko so vdrli po lestvi skozi okno v sobo. so našli sina že mrtvega na tleh. Ob njem je ležala lovska puška, oče pa je begal po sobi kakor brezumen.
Ko so očetu predočili, da je samomor izključen, je oče povedal, da sta ae s sinom ruvala in se je med tem sprožila puška, s katero je sin očetu grozil. Nadaljnja preiskava ni mogla ugotoviti, rta je oce premišljeno umoril sina, zato je državni tožilec obtožil starega Jamnika samo zaradi prestopka po | 177/1 k. Z. PO tem paragrafu se kaznuje z zaporom do treh let, kdor drugega usmrti iz malomarnosti. Na glavni razpravi pred sodnikom poeđincem dr. Pompetom pa se je izkazalo, da ni dokazov za očetovo krivdo tudi ne po § 177. Stari Jamnik je bil zaradi pomanjkanja dokazov po S 280 k. p. oprezen.
Po 177/1 k. z. Je državni tožilec obtežil tudi gdč. Jožico R-, trgovsko pomočnico, ker je dne 9. aprila v Klečah tako neprevidno ravnala s samokresom, da se je
sprožil in je krogla zadela njenega zaročenca Andreja Jakopiča v prsa. Nesrečni Jakopič se je skoraj mesec dni boril s smrtjo v bolnišnici ter je po težki operaciji zaradi vnetja trebušne mrene umil.
Obtoženka je sodniku dr. Pompetu joka-je in ihteča pripovedovala, da je šla z zaročencem na sprehod, pri Klečah sta sedla na travo in Jakopič se je začel Igrati s majhnim brovningom. Položil je tudi obto-ženki samokres v roko, obtoženka pa Je še rekla: Jo j, Ce bi se zdaj kaj naredilo! V tistem hipu se je samokres sproZil. Obtoženka ni vedela, da je nabit, nt ti ni opazila, kdaj je Jakopič samokres na H', kajti v samokresu ni bilo nabojev, ko je pritiskal na petelina Jakopič.
Ker ni bilo dokazov o krivdi, kajt* ti.di Jakopič je pred smrtjo izjavil, da se je pripetila nesreča po njegovi krivdi, ker je pozabil vzeti ie samokresa en naboj, ko je oroCje izročil ohtoženki, je aodnik Jožico R. oprostil.
Občinski uslužbenci, zganite se!
Ljubljana, 6. Julija
Od zadnjega občnega zbora »Društva pokrajinskih občinskih uslužbencev za južni del banovine«, ki se je vršil 6. junija 1937, je delovanje odbora popolnoma prenehalo. Edini tovariš predsednik Japelj je deloval in ae oglasa! z raznimi razpravami. Nerazumevanje ostalih odbornikov in članov društva ga je pa napotilo, da je prenehal delovati tudi on in s tem je društvo nastopilo svoje zimsko spanje, ki ga spi ie danes. Vse delo, borbe in žrtve so s tem pokopane in brez sadu.
Nočem nikogar pri tem svojem dopisu, namenjenem vsem tovarišem, napasti ali obsojati, ker nisem za to poklican. Toda obračam se na tovariša tajnika in blagaj-
nika društva, kakor tudi na ostale odbornike, da naj malo premislijo, kaj so s tem prevaeli, ko SO prevzeli odborniško mesto in ali ne Čutijo odgovornosti, ki jim je bila s tem naložena. Tovariši, ne iščimo vzrokov drugje, temveč najprej poglejmo same sebe in spoznali bomo, da smo sami krivi, da živimo v taki bedi, brez pravic, ko nas lahko vsak dan postavijo na cesto kljub dolgoletnemu delu v korist naroda. Kako to, da tovariš tajnik ni poslal niti enega dopisa? Kako to, da tovariš blagajnik ni poslal niti enega dopisa ali poziva? Kaj pa ostali tovariši odborniki?
Zato je nujno potrebno, da tovariš predsednik skliče redni ali izredni občni zbor, na katerem bomo volili tovariše, ki imajo voljo do dela za našo boljšo bodočnost.
Pozivam vse tovarite, posebno pa tovariše odbornike, da se zganejo in primejo za delo, da ne bomo res edini neorganizirani, in zato tudi brezpravni. B. K.
Novost za Ljubljano: ugledna trafika
Njeno ime se je pojavilo z novim pravilnikom za prodajo
tobaka na drobno
Ljubljana. 6 julija. Nedavno smo v Ljubljani dobili tako zvano ugledno trafiko. Do njene ustanovitve je prišlo precej skrivnostno. Bilo je kratkomalo objavljeno v listih, da tega in tega dne začne poslovati ugledna trafika.
Marsikdo se Je sevda čudil, kaj pomeni ime nove vrste trafike in je bil nekoliko radoveden. Med naznanilom, da dobimo »ugledno trafiko« in začetkom njenega poslovanja je bil kratek rok, zato so si ljudje lahko kmalu utešili radovednost. Ime nove vrste podjetja pove, da bo trafika Coveku padla sama od sebe v oči ter je ne bo treba iskati. Prekašala bo vse trafike po svojem blagu in že po svoji zunanjosti.
Toda ljudje so ugotovili, da ugledna trafika vendar ni takšna posebnost in marsikdo tudi ni mogel spoznati, po čem se razlikuje od mnogih naših »navadnih« trafik. Od kod torej izvira tako imenitno ime »nove« vrste trafika in kakšen značaj bi naj v resnici imela ugledna trafika? Na to vprašanje nam lahko odgovori samo strokovnjak: dandanes Je pač tako, da brez strokovnjaka ne prideš nobeni stvari do dna.
Obrnili smo se torej na Združenje trafikantov v Ljubljani, da nam razložijo veliko skrivnoft. Pojasnili so nam, da se je ime nove vrste trafike pojavilo z novim pravi'nikom za prodajo tobaka na drobno. Pogoji  za ugledno trafiko pa  niso tako
Sz Celja
lahki in bi jih v Ljubljani tudi na bilo mogoče doseči našim revnim trafikantom. Lokal, kakršnega pravilnik določa za ugledno trafiko, bi v Ljubljani veljal najmanj 2.600 din na mesec. Tako visoke najemnine ne premore pri nas Še tako ugledna trafika. Ugledna trafika mora imeti velik in svetel lokal z veliko, lepo urejeno izložbo. Lokal mora biti v pravem mestnem središču in imeti dohod naravnost z ulice. Za primer nam naj služi lokal, kakršnega ima tvrdka SlamiČ v hotelu »Slon«. V ugledni trafiki morajo biti za goste tudi udobni naslonjači, kar pomeni, da mora biti lokal v resnici velik. To so predpisane dolžnosti ugledne trafike. Pravice so pa te: ugledna trafika sme prodajati tudi inozemski tobak. To je edino, kar lahko prodaja, Cesar »navadne« trafike ne smejo. Pogoji so torej v resnici strogi, zlasti v primeri s tako tveganim poslovanjem Omeniti pa moramo se to, kar je bilo v Ljubljani tudi odločilno, da je prišlo do ustanovitve tako zvane ugledne trafike: odpreš jo lahko ne glede na oddaljenost obstoječih »navadnih« trafik. Tako je bila v Ljubljani ustanovljena ugledna trafika v bližini treh »navadnih« trafik, će bi nova trafika ne imela tega naslova, bi ne bila dovoljena zaradi sosednih trafik. Zdaj je pa torej treba ugotoviti, koliko je na novem podjetju uglednosti, da ne bo postalo precedenčni primer ter da ne bodo bogatejši zasebniki ali podjetja začeli dušiti revnih trafikantov z novimi trafikami, ki bodo samo namišljeno ugledne.
—c Xa predvečer praznika sv. Cirila in Metoda, v torek 4. t. m. je zagorel na Starem gradu "tlik kres, ki sta ga zažgali moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju. Med pokanjem topičev. švigarijem l^pih raket in umetnim ognjem, kar je vse oskrbelo pirotehnično podjetje j-Pvrota« v Celju, je kres polagoma dozoreval. Ob kresu, kjer se je zbralo mnogo nac onalnih Celjanov in okoličanov, je predsednik podružnice CMD orisal pomen kresovanja ter podčrtal potrebo in važnost narodno obrambnega dela. Ob zaključku so udeleženci zapeli himno »Hej Slovani«. Med kresova-njem na Starem gradu je priredila celjska vojaška godba pred kolodvorom pro-menadni koncert, ki mu je prisostvovala j velika množica prebivalstva. Ta večer so goreli kresovi tudi na Zvodnem, na Hribu sv. Jožefa, na Konjiški gori, na Pohorju in na hribih v Savinjski dolini.
— Na zlet bolgarskih Junakov je odpotovalo cavi v Sofijo okrog 150 pripadnikov Sokola iz celjske župe, med njimi nad 60 sokolsk h pripadnikov iz Celja. Celjani so se na kolodvoru prisrčno poslovili od bratov in sester, ki potujejo v brat^lco Bolgarijo.
»Umetnost«
mesečnik za umetniško kulturo, Ljubljana, Pod turaom 5 V oceno smo prejeli zaključno dvojno številko III. letnika 11—12. Alojz Gradnik je v tei fteUIki priobčil svoje mojstrske prevode pr, nas doslej neznanih sonetov italijanskih mojstrov visoke renesanse Raffaela Šantija in Benvenuta Celliniia. katerim je urednik dal na pot kratko poročilo, ki vsebuje vse potrebne življenje-pisne podatke obeh mojstrov. Prof. dr. Fran sijane c pa je prispeval izv me razpravo o slikarju Albertu Sirku ki ga dobro poznamo tudi pri nas s številnih razstav. Zaključen je članek češkega umetnostnega kritika B. Markalousa »Kaj je umetnost«, ki ga je za revijo prevajal dr.
R.   Hlavaty.   V  poročilih  »Iz umetniškega
svetac je posebej omenit, poročilo urednika o »exlibrisih«. ki ga spremljajo exli brisi,    ki jih je M'ha MaleŠ napravil za slovenske ljubitelje lepe knjige.
Poleg prevodov Alojza Gradnika so objavljene še pesmi slovaškega pesnika J. Botta (rev. Tine Debeljak) :n ruskega pesnika Balimonta (prev. Pr. Tominec).
Glavni del revije je seveda posvečen ilustracijam ln so zastopani: Raffael. Bellini, Tine Gorjup, Bara Remec. Albert Sirk, Bmitek Rjepin, Tizian van der Weyden, Bouts, van Gent, J. A. Gros. Uttrilo, Vla-mlnck ln mnogo sodobnih francoskih slikarjev ln kiparjev, skupno nad 50 ilustracij.
Revijo je tudi to pot odlično natisnila Narodna tiskarna v Ljubljani.
Ker je a to številko m letni k zaključen, je seveda priloženo tudi kazalo, le katerega je razvidno, da je btk> v tem letniku objavljenih na približno 300 straneh revije
nad 280 podob domačih in tujih mojstrov, kar predstavlja za naše prilike prav lepo slikanico umetnin likovne umetnosti.
V prihodnjem IV. letniku, katerega prva številka izide že 1. septembra bo obseg revije še razširjen, revija pa bo obenem izhajala tudi mesečno, dočim je sedaj iz. hajala v dvomesečnih presledkih.
Ko pregledamo dofe Janje letnike od prvega skromnega letnika, do III. letnika, ki bo dal vezan prav zajetno knjigo, pridemo prav gotovo do zaključka, da je revija pri naročnikih zelo priljubljena in dobro uvedena in ji tudi na nadaljnji poti želimo obilo uspeha.
Novi naročniki naj se prijavijo na na. slov uprave Ljubljana. Pod turnom 5, kjer so na razpolago tudi dosedanji letniki.
i
Jože Kokl
I
Poljčdne. 5. julija.
V prijaznem trgu v Studenicah pod košatim Bočem je v petek zvečer za večno aattsnll svoje trudne oči 72-letni upokojeni šolski upravitelj Jože Kokl. Vse življenje ga ie odlikoval kremenit. neomahljiv značaj in je prav zaradi tega v svojem poklicu pozneje kot upokojenec med mladino, ki jo je vzgledno poučeval in vzgajal 38 let ter med ljudstvom, kjer je deloval, užival vsestransko spoštovanje.
Kot sin lepih ljutomerskih goric — rojen je bil 1. nov. 1857 pri Sv. Tomažu v ljutomerskih goricah — je nastopil po maturi, ki jo je položil 1. 1887 v Mariboru, službo v znani Kapeli nad Radenci, kjer je sejal prva zrna v mlade otroške duše, obenem pa je kot mlad napreden duh tudi budil med tamošnjim narodom, ki je bil deloma ped vplivom takratne nemške oholosti zaslepljen, narodno in državljansko zavest. Na t?Vratnih »vročih« severnih slovenskih tleh le ustanovil »Bralno društvo«, prav tako je kot dober muzik in organizator ustanovil tamburaški zbor. Pozneje ga je zanesla službena pot v PolJCane, dalje v Studenice, SI. Bistrico in zopet v Stu-denice. kjer je deloval nad 20 let ln bil leta 1925 tam tudi upokojen. Tu je živel nato in delal do svoje smrti.
Kot čislanega, spoštovanega in zglednega tovariša neustrašenega borca za pravično stvar in neomahljivega narodnjaka ga je učiteljstvo slovenjeblstrlikega okraja izvolilo za svojega predsednika ter je vodil društvo v tem svojstvu od leta 1907— 1911.
Med svetovno vojno so ga tirali pred okrožno sodišče, kjer s« je moral zagovarjati zaradi srbofilstva. Toda tO mu ni upognilo hrbtenice. Nasprotno je dosegel e svojim korektnim nastopom to, da so mu poverili k«flOe zatem odgovorno mesto trške občine studenlške. V Studenicah je dalje Časa vodil tudi pevski zbor, sodeloval pa je zvesto kot pevec tudi pri novoustanovljenem poljcanakem sokolskom pev skem zboru. Hud udarec zanj Je Ml, ko mu je pred 31 leti umrla ar—ta družica ta
mu zapustila tri nebogljene otroci če, za katere pa je skrbni oče najlepše poskrbel, tako da zavzemajo danes ugledne položaje. Slava njegovemu spominu, preostalim pa najiskrenejše sožalje.
V Studenicah pri Poljčanah so v soboto tega vzornega moža pokopali na hribčku pri Sv. Luciji. V Studenicah, kjer se jc pred desetletji ustavil kot učitelj, je našel zdaj svoj drugi dom. Dolg sprevod šolarjev, njegovih bivših učencev, tovarišev, gasilcev iz Poljčan v kroju ter številnega prebivalstva je bil dokaz, kako priljubljen je bil pokojnik. Bil je plemenitega značaja, zaradi česar je užival povsod spoštovanje. Bil je Častni član studeniSke občine, med vojno je bil gerent, v učiteljski organizaciji je zavzemal nekaj let predsedniško mesto. Vse ga je rsdo imelo. Njegove zasluge in njegovo neomahljivo zavednost in nacionalnost so ob odprtem grobu poudarjali v svojih govorih upokojeni šol. nadz. Ivan Ko-ropec, domači župnik ("'ede ter njegov bivši učenec, šolski upravitelj Janko Živko. Pevci so mu v slovo z i peli ganljivi žalo-stlnki. Bodi mu ohranjen svetal spomin!
KOLEDAR
Danes: Četrtek, 0. Julija katoličani: Iza-ija, Bogomila
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kinu Matica: Pariško dekle
Kino Sloga: Pesem reke
Kino Union: Nesramna laž
Kino £i£kai Igralci
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta.
<9$pcd sita
Nekakšno poskusno praznovanje sv. Cirila in Metoda smo imeli včeraj. In nase mlečnost, naša čudovita    brszbriinost, da
ne rečemo naravnost malomarnost, je kriva, da se ta poskus ni nič kaj posebno ob-nesel. Pravimo, da je Ljubljana kulturno stedisče Slovencev, pa se ji to ne pozna, vsaj po tem ne, kako je praznovala praznik slovanskih blagovestnikov. Prvotno se je nekaj govorilo, da bomo razsvetlili okna na predvečer praznika, potem se je pa nekdo oglasil s predlogom, naj bi denar, ki bi ga sicer dali za sveče, porabili raje za siromašne obmejne otroke. Tako je bila zmešnjava tu.
Sicer pa menimo, da itak ni bilo pripravljenega mnogo denarja v eno in drugo svr-ho. Tako sveče na oknih niso gorele, siromašni obmejni otroci pa tudi ne bodo obdarovani z denarjem iz našth mošnjlčkov. Zastave smo videli sicer na mnogih hiiah, na mnogih jih pa ni bilo. Naravnost sramoten je bil pogled na Tvrievo cesto tja gort od kavarne »Evrope*. Nobene zastave nikjer, čeprav je to prometna žila Ljubljane. Žalosten je bil tudi pogled na neposredno okolico mesta, kjer so bile hiše z zastavami bele vrane.
Taka je naša narodna mlačnost celo v tako usodnih časih, kakor jih preživljamo zdaj. Nemara bi res moral še peti valptov bič po naših hrbtih, ker še vedno ne znamo ceniti svoje narodne svobode. Žalostno je to dejstvo, a pribiti ga moramo.
Iz Slovenjgradca
— Iz JaVne bolnice. V cvetu mladosti je umrl 5. t. m. Holbl Adolf sin posestnika Iz Vuzeniee. Pred dnevi Je popravljal jez, ki ga Je odnesla narasla voda, pa se je vsekal v nogo. Rano je zanemaril Pred dvema dnevoma je prišel iskat laka v boL nico, pa mu ni bilo već pomoči.
— Podivjani mož do smrti ranil *vofc» seno. V Spodnjem Do Udu it. 95 sta živela v srečnem zakonu Angela in Jože Vouk. V torek pa je mož svojo ženo meni nič tebi nič napadel in jo z nožem težje poškodoval. Nezavestno mlado ženo so prepeljali v slovenjgrasko bolnico, kjer je v sredo zjutraj podlegla poškodbam, ne da bi se poprej zavedla in pojasnila vzrok svoje tragične smrti. Pogreb nesrečne žrtve moževe podivjanosti bo v petek 7. julija,
_ Občni zbor Invalidov. Krajevni odbor
Združenja vojnih invalidov kralj, jugosl. v Slovenjem Gradcu sklicuje redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, z običajnim dnevnim redom. Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora zanesljivo ude tel.
Iz Maribora
— T tonil Je v Sčavnici llletni Anton Tkauc  doma iz negovske okolice.
— Na banovin*k| "mettj«kJ šoti v Ra-klčanu se začne novo šolsko leto 1. oktobra, šola je enoletna in traja od 1. oktobra 1939 do 31. avgrusta 1940. Vsa nadaljnja pojasnila daje ravnateljstvo.
— Domačija je pogorela posestniku Jerneju Brglezu v Laporju pri Slov. Bistrici.
— Starčkov samomor v Muri. V Bakov-cih se je pognal v Muro 801etni starček Miklavl Cipot. Vzrok samomora ni znan. Starčkov«ga trupla Mura ie ni naplavila.
•— Z živilskega trga. Na živilskem trgu je sedaj velika izbira vsakovrstne zelenjave po zmernih cenah, le kumarce so se precej drage. Crešnje že gredo h koncu, pojavile pa so se Ce domače breskve, ld jih prodajajo po 8 kom. za S din. Tudi marelice se ze dobe po dve za 1 din. Tudi mlečnih Izdelkov je dovolj na razpolago.
— Iz policijske »luzbe. Policijski uradnik srečko AndreJčič je bil Imenovan za pisarniškega ravnatelja pri predstojniitvu mestne polletje v Mariboru,
peratura 94.S, mtzrimalna 10. Napoveduje
_
St«*.  150
»SLOVENSKI N A RODc,četrta*, e. juuja i»s».
Sfron 3
Zgodba treh zaljubljencev
kino Union, teL ax*ai
Nesramna laž enM&n "m° °b "* ~to
ob 21« url nastopijo rokoborci.
Minam Hopklna, Marte Oberea, Joel Mccrea
PESEM REKE
Po noveli Edne Ferber »SHOW BOATc. — Ljubka ljubavna romanca, ki ogreje srce vsakemu gledalcu. Film Je poln radosti za oko, užitka za uho in opojnih melodij. V glavni vlogi Irene Dunne ln Allan Jone«. KINO SLOGA, teL 27-30. — Danes ob 19. in 21. uri.
Ktno Matica. 21-24, ob 16. ln 21.
Znižane eene! Zabaven film od začetka do konca.
Sijajni glasbeni šlager
»PARIŠKO DEKLE«
s koloraturko lMy Pons, članico Metropolitan opere. — Zabaven film od začetka do konca.
DNEVNE VESTI
_ Navdušeno   manifestacije   studen tov
kralju Potru II. VCeraj zjutraj se je odpeljal kralj Peter U. z jadrnico na Širno mor jo, kjer je sam krmaril. Končno je za. vozil proti obali Bečici, kj je bila polna članov Ferijalnepa saveza. študentje so kralja navdušeno pozdravljali, dokler se ni jadrnica skrila za budvansko obalo. Opoldne se je kralj vrnil v Miloeer. V vseh krajih južnega Jadrana, kjer se je peljal kralj mimo, so mu prirejali navdušene ovacije. Včeraj popoldne so prispeli z avtomobilom v Budvo štirje kraljevi sošolci in se odpeljali v dvorec Miločeri kjer ostanejo nekaj časa na počitnicah.
— Prbnanje slovenski moderni umetnosti v tujini. Slovenski umetniki so dobili šele te oni sporočilo, da je višja italijanska oblast potrdila odkup del, katere je rezervirala za svojo zbirko Galleria d'A rte modema dR Milano na razstavi slovenske moderne umetnosti, ki se je vršila spomladi v Milanu in ki je imela zelo lep uspeh, o katerem smo v našem listu že poročali. Odkupljena so bila za zgornjo galerijo sledeča dela: Krajina iz ljubljanske okolice, olje od Mihe MaleSa; Kompozicija, žgana glina od Fr. Gor še ta; nadalje po en lesorez od B. Jakca (Mati in hči), Ivana Kosa (Dubrovnik), Toneta Kralja (Krst) in M. Sedeja (Slepec). Tako so v tej svetovnoznani galeriji v Milanu zastopani kot prvi Slovenci in Jugoslovani sploh, omenjeni umetniki s svojimi deli.
— Kongres gledaliških Igralcev. V Nišu proslavljajo gledališki igralci 201etnico svoje organizacije. V centralnem fondu gledaliških igralcev je nad 10.000.000 din. Na kongresu je bilo sproženo vprašanje članov baleta na stara leta. To vprašanje bo morala rešiti nova uiprava. Včeraj opol, dne so odšli udeleženci kongresa na kolodvor k sprejemu operne pevke Zinke Kune-Milanov.
KONJSKE DIRKE
v nedeljo, dne 9. julija ob 15. uri na vojaškem vežbališču poleg aerodroma. Dohod iz Zaloške ceste pri hiši Št. 26 tik banovinske umobolnice.
— Razpisani službi banovinskih cestarjev. Na osnovi § 31. zakona o banski upravi razpisuje banska uprava pri okrajnem cestnem odboru Radovljica dve službeni mesti banovinskega cestarja in sicer: 1 mesto za progo od km 26.00 do km 31.50 na banovinski cesti I. reda št. 2. Pod vin— Lesce—Bohinjsko jezero, 2 mesto za progo od km 6.00 do km 8.463 na banov, cesti II. reda št. 105 zveza z drž. cesto št. 2. Rečica—Bled—Zagorice in za progo od km 0.00 do km 2.707 na banovinski cesti H/106 Spodnje Gorje—Krnica. Prosilci morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkov in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 leti. Prošnje je treba vložiti do 20. t. m.
— Kongres naših izseljencev v Franciji in Belgiji. Naši izseljenci iz Francije in Belgije bodo imeli v nedeljo 9. t. m. svoj prvi skupni kongres v Parizu. Sklicala in organizirala ga je Jugoslovenska zajednica v Franciji s svojimi podružnicami in Ju-goslovensko delavsko društvo v Belgiji tudi s svojimi podružnicami. Namen kongresa je ustanoviti Narodno zvezo jugoslovenskih izseljencev v državah zapadne Evrope s sedežem v Parizu. Zveza bi vsestransko skrbela za naše izseljence v teh državah
— 900.000 din za dograditev kopališča na Bačvicah. Splitska občinska uprava je sklenila najeti 900.000 din posojila pri električnih podjetjih, da bo mogla dograditi novo kopališče na Bačvicah, Vsi stroški bodo znašali 2,300.000 din.
— Tombola gasilske Čete Duplica preložena. Nedavno smo poročali, da je bila tombola prostovoljne gasilske čete Duplica preložena. V poročilu je pa nastala neljuba pomota. Tombola bo namreč 23. in ne 16. t m.
— Kongres Jugoslovenskega profesorskega udruženja. Danes dopoldne je bil v Sarajevu otvorjen letošnji kongres Jugo_ slovenskega profesorskega udruženja. Včeraj popoldne je bila plenarna seja širšega odbora glavne uprave, na kateri so delegati sekcij poročali o delu v lanskem letu. Danes   so odšli udeleženci kongresa na
skupne grobove vidovdanskih Junakov Principa in tovarišev ter Silvija KranJČe-viča. kjer so položili vence.
— Ukrepi za novzdlgo tujskega prometa. Narodna banka je odredila, da smejo jemati naši državljani, potujoči v nekli. rinške države, s seboj največ po 2.000 din. Ker je pa to premalo. Je Zveza denarnih zavodov v Zagrebu prosila, da bi se dovolilo vsaj 5.000 din, zlasti kadar gre za poslovna potovanja. Zveza predlaga, da bi se zvišal odstotek tako zvanih salterskih deviz v turistične svrhe. Da bi prihajalo k nam več letoviščarjev iz neklirinških držav, predlaga Zveza izpremembo sedanjega režima. Narodna banka je uvedla tako zvane turistične dinarje na temelju porabe tako zvanih internih dinarjev in svobodnih deviz v razmerju 50:50. Zveza denarnih zavodov v Zagrebu predlaga, naj bi se turistom omogočila poraba internih dinarjev v razmerju 100°/©. Odločitev o tem mora pasti čimprej, ker amo sredi turistične sezone.
— Varaždinski dijaki na PohOrju. Letos bo 20 varaždinskih dijakov na počitnicah v dijaški koloniji na Pohorju-
— Celjski dijaki v Šibeniku. V torek SO se mudili v Šibeniku na izletu dijaki tr. govske šole iz Celja.
—- Naša trgovinska pogajanja s Italijo. Italija predlaga, da bi se sestal jugoslo-vensko-italijanski stalni odbor najkasneje zadnje dni julija ali začetkom avgusta. Sestanek naj bi bil v naši državi in sicer najbrž na Bledu. Italija predlaga ta sestanek, ker je nastal v izrrtenjavi blaga med obema državama položaj, ki omogoča ugodnejše pogoje za medsebojno trgovino v tekočem polletju. V Italiji smatrajo, da bi Italija lahko povečala nekatere svoje izvozne kontingente za italijanska tržišča. V drugem polletju tekočega leta hoče Italija podvojiti kontingent našega uvoza lesa. V prvem polletju smo izvozili v Italijo za dobrih 6,000.000 lir lesa v drugem polletju naj bi ga pa izvozili za dobrih 120,000.000.
— Vabilo za prijavo krvodajalcev v obči državni bolnici v Ljubljani Vsi oni. ki bi bili pripravljeni za odškodnino dajati kri bolnikom tega zavoda, naj se javijo Čimprej v bolnici in sicer na I. krg. oddelku ob delavnikih od 7. do 8. ure zjutraj. Pogoj za sprejem v krvodajalsko skupino, je neoporečno zdravstveno stanje in stalna pripravljenost ter dosegljivost podnevi in ponoči. Za enkratno oddajo krvi plača uprava bolnice din 250. — Uprava obče državne bolnice v Ljubljani.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno in toplo vreme, nagnjenje k nevihtam. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 31, v Dubrovniku 29, v Zagrebu in Kumboru 27, v Ljubljani, Beogradu, Sarajevu in Rabu 26, v Mariboru 25.4, na Visu 23. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.4, temperatura je znašala 13.8.
— Sin osumljen, da Je ustrelil odete* V gozdu blizu Sesvet pri Zagrebu je bil pred dvema dnevoma ponoči ustreljen kmet Grga Hudjak. Mož je bil strasten lovec, toda lovske karte ni Imel. S svojim sinom Stje. panom je odšel ponoči v gozd, kjer je naenkrat počil strel in v srce zadet se je Hudjak naenkrat zgrudil. Orožniki so aretirali njegovega sina, ker je osumljen, da je nehote ustrelil svojega očeta.
— Vpričo svoje žene utonil. V ponedeljek zvečer je utonil v Savi pri Zagrebu 37-letni zidarski pomočnik Karlo Fras. Z ženo se je šel kopat precej pozno, ker je čez dan delal. Kopal se je na nevarnem kraju, žena ga je pa gledala z brega Kar je zašel v vrtinec. Jel je klicati na pomoč, toda valovi so ga zagrnili preden je žena poklicala na pomoč ljudi.
— Prijave za Vm. Mariborski teden. Vsi razstavljale!, trgovci in prodajalci,
ki se nameravajo udeležiti letošnjega vm. Mariborskega tedna v času od 5. do 13. avgusta se naprošajo, da vlože svoje prijave najkasneje do 10. julija na naslov Združenja trgovcev v Mariboru ali na naslov »Mariborski tedenc, Maribor, Trg, svobode — Grad. Istotam dobijo Interesenti vse podrobnejše informacije in navodila vsak med 15. in 18. uro popoldne. Poznejše prijave za udeležbo na Vm. Mariborskem tednu se ne bodo mogle upoštevati.
50-M.
— Proti sončarici uporabljajte Tscham-ba Fli. Kr. dvorni dobavitelj Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5.
Inserirajte v „SL Narodu"!
Iz Ljubljane
t
RAVNATELJSTVO W PROFESORSKI ZBOR mestne Ženske realne gimnazije v Ljubljani
sporočata žalostno vest, da je umrla gospa profesorica
Vida Vrtovčeva
Pogreb blage pokojnice bo v petek, dne 7. julija ob 17. uri iz Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanaka cesta štev. 9) na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 6. Julija 193&
—lj Kresoranjo asi ftšleaafcem krajo. Na
šišenskem hribu je bilo na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda vse živo. Odborniki in odbomice podružnic CMD so pripravili visoko grmado s pomočjo naraščaja. Prihajale so šiakarice in SiškarjL Po
hribu ae je vzpenjala vrata Sokolicev z lampijončki, člani pevskega zbora Narodne čitalnice in občinstvo. Noč je bila mir. na brez najmanjše sapice. Predsednik moške podružnice g. Ciril Petrove« je izpro-govorll ljudstvu o kulturnem delu naših apostolov in prosvetiteljev sv. Cirila in Metoda. Ognjeni stolp se je dvignil proti nebu. Zadonela je skladna pesem, rakete so jele švigati- plameni so lizali suhi les, dar zavednih Siškarjev. Ko ae je polegel ogenj, smo zaplesali okrog ognja narodno kolo. Ljudstvo se je zadovoljno z lepim večerom razšlo, na vzhodu je pa zažarela polna luna ter' nadaljevala delo ugaslega kresa Zdelo se nam je, da nas sveta brata gledata z nebeških višav in blagoslavljata nase obljube, da bomo požrtvovalno delali za nase trpeče brate.
V nedelje 9. t. m. vsi as
gasilsko tombolo
ki ae vrši na trga pred gasilskim domom na Viču Glavni dobitki: motorno kolo, vredno 8000.» din, 10 moških ln Ženskih koles ln mnogo
drugih dobitkov za trojke ln petorke Začetek ob 15. url Cena tablici S din
—lj Vida Vrtovčeva umrla. Včeraj je po dolgem trpljenju zatlsnila oči gdč Vida Vrtovčeva, profesorica mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani in hčerka upokojenega poštnega ravnatelja g. Josipa Vrtovca. Fokojna je bila rojena 1. 189». v Ljubljani, kjer je L 1018 maturirala. Po končanih' študijah na univerzi je l. 1923 vstopila na lice j, kjer je poučevala latiiu ščlno in slovenščino. Bila je vzorna pedagoginja in zaradi svojega blagega značaja izredno priljubljena pri učenkah, a zaradi svoje kolegialnoati tudi pri profesorskem zboru. Pokojna je bila marljiva delavka tudi v Slavističnem klubu, kjer je bilabla-gajnicarka. Pred dvema letoma jo je napadla zavratna bolezen, ki se ji je njena krepka narava dolgo upirala, naposled je pa le omagala. Za svojo edinko Žaluje po. leg bridko prizadetega očeta tudi mati Olga. Pogreb prerano umrle profesorice bo jutri ob 17. z Vidovdanske ceste St. 0. Zavetišče Sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Bodi ji lahka zemlja, ugledni rodbini nase iskreno sožalje!
—lj Ravnateljstvo mestne **nake realne gimnazije prosi učenke, naj spremijo na zadnji poti svojo profesorico gospo Vido Vrtovčevo. Pogreb bo v petek, 7. julija ob 17. is Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanaka cesta št. 0).
—lj Poroka. Drovi se poroči v frančiškanski cerkvi z*i&nj športni delavec in trgovec s sadjem g. Tone Bucik z gdč. Anico Vrbovčevo e Poljanske ceste. Bilo srečno!
—lj žensk) AJ*%. — Koncert ženskega akademskega pevskega zbora bo Jutri ob pol Zl. v veliki fUharmonični dvorani. Dirigira France Marolt. Vstopnice na univerzi. Program: umetna in narodna pesem. Nastopi nad 40 pevk.
—lj V zadnjem hipu rečen. Včeraj so bili reševalci pozvani v z i vm obdravsko ulico, kjer se je obesil zidar Z. Reševalcem se je posrečijo nesrečneža z novim aparatom za dihanje spraviti k zavesti In rešiti mu Življenje.
—lj Mediupna lutkovna tola v Ljubljani. Po sklepu zadnje seje se vrti v Ljubljani od 3. do 12. avgusta lutkovna šola. Ker je Šola lansko leto zaradi praškega zleta odpadla se letos vrši v večjem obsegu. Pozivamo vsa društva ln čete žup Ljubljane. Maribora, Celja, Kranja, Novega mesta, naj pošljejo svoje prijave najkas. ne je do 15. julija. Za skupno prehrano ln prenočišča je preskbljeno. Hrana ln pre-n očni na bo stala dnevno za osebo 25 do 28 din Vse prijave je treba poslati na medžupni lutkovni ocTbor: Ljubljanski Sokol, Narodni dom, Ljubljana, Kovač Lojze.
—Ij Zanimive konjske dirke bomo imeli to nedeljo v Ljubljani. Kolo jahačev in vozačev priredi namreč na vojaškem vežbališču pri Dev. Mariji v Polju velike konjske dirke, na katerih se pomerijo znani vozači in jahači iz Slovenije ln Zagreba. Videll bomo najboljše jahalne in dirkalne konje. Konjski sport se razvija pri nas
bolj počasi, ker mora premagovati težke ovire. Ima pa mnogo prijateljev, saj je eden najlepših. Vsaka taka prireditev privabi mnogo gledalcev in tako smo prepričani, da bodo tudi letošnje konjske dirke v Ljubljani dobro obiskane.
—11 Mednarodna skupina rokoborcev v Ljubljani. V Ljubljano je prispela mednarodna skupina svetovnih prvakov v roko-borbi. ki si je izbrala za svoje nastope dvorano kina Uniona Skupina nastopa od danes naprej vsak večer ob 21. uri.
Iz škofje Loke
— Zatemnitev Škofje Loke bomo imeli v petek od 17. do 23. Prbivalstvo naj se ravna točno po navodilih oblasti, v splošnem tako. kakor ob zadnji vsenočni zatemnitvi V zvezi z delovanjem odbora za zaščito pred letalskimi napadi bo v nedeljo ob 9.30 na dvorišču meščanske Sole predavanje ing. kemije s Oasparinija, ki nam bo zlasti povedal kakšna nevarnost nam preti v primeru vojne in kako se je treba varovati pred njo. V primeru dežja bo predavanje v telovadnici.
— Slinavke ln parkljevke v škofjeloškem okraju ni več
— Ukradeno kolo je dobil nazaj. V Fer-lanovi gostilni v Gorenji vasi je bilo v nedeljo ukradeno delavcu Jožetu Kržišniku iz Hlebec v radovljiškem okraju 800 din vredno kolo. Odpeljal ca je neki Maksim Jovanovlč ln ga prodal svojemu znancu Ivanu Kulundžiču. Temu so pa kolo zaplenili in ga vrnili lastniku.
VABILO
na redili občni zbor delniške družbe
.Narodne tiskarne*
v Ljubljani
ki se bo vršil dne 24. julija 193« ob u. um dopoldne v uredniških prostorih, Knafljeva ulica št. 5.
Dnevni red:
1) Poročilo upravnega odbora o poslovnem letu 1938. ln predložitev bilance z dne 31. decembra 1938.
2) Poročilo pregledovalnega odseka.
3) Predlog upravnega odbora o porabi čistega dobička L 1938.
4) Volitev pregledovalnega odseka.
5) Slučajnosti.
Opomba: 5 18 družbenih pravil določa: Kdor hoče na občnem zboru glasovati, mora položiti svojo delnico s kuponi, in če se glasi na Imetnika, tudi s talonom, vsaj pet dni pred občnim zborom v družbeno blagajno.
Upravni odbor
»Narodne tiskarne«
RAzno
Beseda 60 pel Najmanjši
davek posebej 8 Din
Okasa tablete
Prt
spolni slabosti
poskusite
OKASA
tablete za
moike
100 tablet Din 220.— proti povzetju Dobijo se v vseh lekarnah. Zastopnik: Lekarna Mr. Rozman Miroslav, Beograd — Terezije 6 Ogl. reg. 8. Br. 5846/39
50 PAR ENTLANJE iz uri ran je.  vezenje zaves, pe~ ila,   monogramov. gumbnic Velika zaloga perja po 7.— din >Julijana«, Gosposvetska c 12
S. T
.(LIŠE1E
p n n 1 ^
OGLAŠUJ
V BtAli OGLASNI*
„slov. naroda"!
najcenejši izdate*
■<e*1a 90 par  davek poseb*>
POUK
Strojepisni pouk
Večerni tečaji am časa počitnic oddelki od H*- do 8. In od %8. do 9. ure. Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek poljuben. Ch ris tor o v učni zavod. Domobranska cesta 10 — Največja strojepisni ca; 3160
SLUŽBE
Beseda 60 par. davek posebej
Najmanjši znesek 8 Din
ŠIVILJA MOJSTRICA vrni vsa ae po več letih prakse iz Pariza, vajena tudi najfinejšega posla, gre Šivat na doni. Vprašati v restavraciji Leg-at, Lesce-Bled. 2151
PRIKROJEVALKA
pletenin, dobro izurjena, dobi službo. Mesto stalno. Ponudbe samo prvovrstnih moči na Blau et Bartoš, tovarna trikotaže, Karlovac, Banija. 2152
PRODAM
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
KUPUJEM IN PRODAJAM
rabljene čevlje ln moške obleke. Klavzer, VoanJakova 4. 2164
SLADOLED
prvovrstne kakovosti, kasate m spumone nudi slaščičarna
KaterajeVaša
SREČNA BARVA
pudra
'AJNOVEJSE NIANSE
Stritarjeva nL Prepričajte se
Stari trg
it
za vkuhavanje dobite najceneje telefon 36-30. Hit prt M. Kompere, Oradttče T,
9 ismed 10 žena uporablja napačno barvo pudra.
Napačna barve pudra Vem daje strašen, trd »olepšane izgled — uspravlja Ves starejšo, kakor sta Sdsai način, a katerim boste našli Vaše pravo alaneo, je. da prele*! kužite eno barve pudra z« eni. drugo barvo pa aa drugi Vašega Uea> Nepravi te te
Te
najnovejše nlsnse se mešan« a possocjo pot epa stroje — »hromaskopec. Kakor magično oko Ubira ta stroj barve s nepogrešljivo točnostjo. Zdaj al veš »olepševalneiga€ pudianja. Puder se take dovršeno prilega koši, da izgleda, kakor da bi bil njen sestavni deL Pader Toka Ion je po patentiranem postopku pomašan a •kremtko peno«. Ta desete, da se dril na licu ves dam, cele ae vetru za v dežju. Poizkusili Še
kake presenetljivo Izboljšanje bo povzročil v Talen tenu.
Stran 4
»StOVENStCI NAROD«, WH* «. «•
Stev. 150
Skrjabin-Molotov ~ Stalinova senca
Iz mMiarjftmrga sfrfitdenta
revolucionar — Stalinov
in ženo
Stalin in Molotov se posvetujeta
V kleti stare niso v Petrovgradu sedi sa okroglo mizo s štirimi prižganimi svečami kak h 10 mož dolgih las in skuštrama brad. Tajna seja. Kar se odpro vrata m v sobo potisnejo 15 do 16 let starega fantiča nizke postave,  toda širokih pleč.
— To je Skrjabin, — ga predstavi nekdo za njegovim hrbtom in zaloputne vrata, Zarotniki se vprašujoče ozro na mladega prt^leca. — Skrjabin ? "Ne poznamo ga. Kdo aa.?
— Študent.
— Kdo te pošilja?
— Zs'ihče. Za revolucijo sem.
Možje, ki so vedeli, da si pomaga policija z vsemi mogočimi triki da bi zarotnike izsledila in raz^krmkala, so fantiča temeljito zaslišali.
— Ali veš, kakšna usoda č-aka izdajalca? — ga je vprašal poglavar.
— Ubijte me, če vas izdam.
— Dobro, zdaj bos zaprisežen.
Od tistega trenutka je pripadal Vjače-slav Mihajlovic Skrjabin zarotniaki organizaciji. Trideset let pozneje, že pod imenom Molotov, je postal drugI vodilni mož Sovjetske Rusije. Skrjabin-Molotov je bil rojen 1. 1890 v neki vasici v jatake gu borni je kot sin siromašnih staršev. Njegov oče Mihail Skrjabin je bil nižji uradnik. V očetovi hiši življenje ni bilo lahko. Edino hrepenenje slabo plačanega Skrjabino-vega očeta je bik>, da bi se sinu ne bilo treba tafloo težko prebijati skozi življenje, kakor se je moral on.
Deček se je pridno učil. Bil je nadarjen in imel je dober spomin Ko je študiral zadnje leto, mu je podtaknil njegov sošolec zmečkan Bat papirja. Bil je eden onih ro\-olucionarnLh letakov, ki so takrat krožili po vsej Rusiji. Od tistega dne ste je Skrjabin z vso vnemo udeleževal tajnih
sestankov in nekega novembrskega jutra 1906 je odšel v pusto hišo, da bi spoznal
vodjo revolucije. Ni pa bil Skrjabin tisti, ki je položil prisego, to je bil že Molotov. Izpreroezul je bil namreč svoje rodbinsko ime. Leta 1909-, ko se je vračal z zborovanja revolucionarjev, ga je tajna poHcija aretirala in zaprla. Bil je obsojen na dve leti ječe. Toda kaj ie pomenilo to zanj. saj je bil star šele 19 let, ko je prišel iz ječe.
Prva kazen mu ni vzela poguma. Po kratkem bivanju na kmetih se je vrnil v Petrograd. kjer je obnovd svoje revolucionarno delovanje, obenem je pa nadaljeval študije. Ponoči je delal v tiskarni, od koder so .prihajali prepovedani boljše viški listi. Sam je pisal članke, sam jih je postavil in tiskal na ročni tiskarni. Ko ga
je policija preganjala, ji je vedno znova uieL V juniju 1911 je bil končno aretiran, pa je TiapariAi paznika in pobegnil. Tri leta ga je potem policija iskala, toda imel je srečo, da je vedno pravočasno odnesel pete. Slednjič so ga leta 1916 aretirali in izgnali v Sibirijo, Mesec dni je delal v rudniku pri Irkutsku, kjer je širil revolucionarne ideje. Nekega jutra so pa našli stražnika cnesvesčenega. — Molotov je napet fcsgSSSl,
Ta čas so ga iskali v Petrogradu, Molotov je pa živel v Londonu s svojim prijateljem Stalinom. Tam se je udeležil kongresa komunistične stranke, kjer je prvič videl Lenina. Po povratku v Rusijo je začel s Stalinom srdito kampanjo proti vojni. Leta 1917 je bil na krmilu Kerenski. Stalin in Kamenov sta se vrnila iz izgnanstva v Sibiriji, a Lenin je moral zapustiti Rusijo. Molotov se je proglasil za predsednika stranke. Cim se je pa Lenin zopet vrnil, se je umaknil za politične kulise.
Ko je prišel na krmilo Stalin, je postal Molotov drugi tajnik komunističn3 stranke in Stalinova desna roka. Na tem mestu je ostal 18 let. Stalinova senca, kafcor pravijo Molotovu ,je storila mnogo ne-precen 1 jrvih ?aslug Stalinu, zlasti ko je bilo treba zatreti mnoge upore. Ko je leta
1930 izginil Rykov. je zavzel Molotov njegovo mesto kot predsednik sveta ljudsttih
komisarjev. Opetovano je pa to mesto odložil in zavzel drugo, kjer je Stalin potreboval zanesljivega moža. Prvotni boljše-■viški prvaki so bili po vrsti obsojeni in itstreljeni, Molotov je pa ostal na svojih visokih položajih. čJeprav je malo znan v inozemstvu, je dejansko on tisri, ki vodi rusko politiko. Bil je sef LJtvmova m Ironcno je zasedel njegovo mesto. To je nov doOcaz. da m« Starin neomejeno zaupa.
Molotov je star zdaj 49 let in od svojih tovarišev se razlikuje z nekakšno angle-ško-ameriško patino, za katero se mora zahvaliti svoji ženi. Olga Karpovska Mo-lotova je najzanimivejša žena Sovjetske Rusije. Ona je pravi organizatorični genij. Delala je v tovarni kozmetike, kjer
Je kmalu zavzele, vodilno mesto. Zdaj vodi že 17 tovarn m kontrolira v»o industrijo kozmetike v Rusiji. Leta 1936 je študirala v Ameriki ondotne metode m v Rusijo je prinesla geslo: Kozmetična sredstva niso luksus. temveč nujnost.
— Vjačeslav vpliva na dušo, jaz pa vplivam na obraz, — je dejala nekoč.
Molotov in njegova žena sta res zanimiv par in ni izključeno, da bi v primeru Stalinove smrti prevzete, vodstvo Sovjetske Rusije.
Pogovor z operno pevko gospo Vidalijevo
Kaj pripoveduje o sebi ta naša nadarjena pevka, ki se
tako naglo razvija
Ljubljana, 6. julija
Ob priliki tržaških gostovanj sem ime! priliko prositi nekatere naše pevce za kratek pogovor, da bi jih Ljubljančani nekoliko pobliže spoznali.
Ga Vida lijeva je prav rada privolila v tak pogovor in mi z veliko odkritosrčnostjo m z za njo značilno skromnostjo pripovedovala o vsem, kar sem jo povprašal.
Najpreje me je zanimalo, kakšen občutek je imela, ko je prvikrat stopila na tržaški oder. Odgovorila mi je veselo:
— Treme nisem imela, ker ona na srečo sploh ni moja spremljevalka m to je zelo dobro. Veseli me, da mi *ai priznavajo, da sam bfia dobra.
— Katero vlogo od doslej naštu diranih najraje pojete, je bilo moje drugo vprašanje.
Povedala mi je, da ji je doslej najljubša Elza. ki je obenem z Mirni m Prodano nevesto tudi ena njenih treh največjih partij.
Ker sem slišal, da si stavijo nekateri pevci za svoj cilj kako gotovo vlogo, tako na primer slovita Kunčeva Normo, me je zanimalo, če si je morda tudi ga Vidalijeva postavila kako določeno partijo, ki bi jI
naj bila najvišji cilj ustvarjanja in dobil sem na čudež točno pričakovani odgovor, da sem zadel celo določeno vlogo.
— Da, tudi jaz sem si postavila cilj. Bu-terfly je to! Verjemite mi, da se že danes veselim tega dne, ko bom lahko kot sentimentalna Japonka stopila ns oder. Kako bo to krasno! 2e sedaj se vidim v njej ... Dolgo mi je pripovedovala o tej vlogi, ki si jo tako želi in s tolikim hrepenenjem je govorila o vživetju v to nesrečno japonsko deklico, da sem razumel tisto silo umetnika, ki daje moč ustvarjanja, silo, ki je ljubezen in hrepenenje po doživljanju najrazličnejših življenj. To je tudi tista lepota igralskega poklica, ki daje človeku-umetniku tisto, kar ni dano vsakomur, možnost, da objame svet v vsej neskončnosti življenj m ga spozna do kraja; to kar ne more nihče drugi ali vsaj v toliki meri ne — to pa je tudi edina umetnikova sreča, poleg ostale tragike tega poklica v današnjem času. Potem mi je še rekla ga Vidalijeva: Nekdaj in to mi je največ, pa morda Tosco. Lin iz Turandota pa je samo moj sen in ne vem, če se bo uresničila, je dejala v svoji skromnosti. Za sedaj pa se veselim Margarete iz Fausta, ki jo bom pela prihodnjo sezono.
Koliko časa študirate večjo vlogo?
— Zelo različno. Spočetka je šlo bolj počasi, sedaj pa gre vedno hitreje in to Čim bolj vlogo ljubim.
— Kako ste prišli do angažmaja v Ljubljani, je bilo moje predzadnje vprašanje.
— V Ljubljano sem prišla slučajno, na obisk. Po nasvetih sem pela v avdiciji in bila sprejeta.
— Zanimal me je tudi njen odnos do filma, zsto namreč, ker sem v nekem intervju vu z go Gjungjenčevo bral, da omenjena pevka ljubi samo vesele filme, kar me je spričo njenega resnega umetniškega ustvarjanja na odru zelo presenetilo.
Ge Vidalijevi pa so najljubši sentimentalni filmi, le po njih si želi razvedrila, ker se po takih filmih vedno spominja na prerano umrlo mamo, ki jo je zelo ljubila, da ni mogla po njeni smrti dalje časa niti peti in je morala prekiniti pevski študij.
Ns koncu mi je pevka še povedala, da ima zelo rada ljubljansko publiko, ker je
vedno tako nezadovoljna in najde še in napake in se v tako strogo kritičnem mišljenju pevec najbolje izpopolnjuje.
Mi pa želimo, da bi ga Vidalijeva, ki se tako naglo razvija v odlično pevko, ostala tudi še dolgo zvesta našemu odru.
Denrpseveva najhujša borba
Brv* svetovni mojster vseh tež Jack Dempaev, zmagovalec na neštetih boks borbah,   bije adaj  v  newyorški bolnici menda   najtežji   boj   svojega življenja. Dempaev je namreč dobil vnetje trebušne
mrene, ki Je nastala po operaciji akutnega vnetja slepiča. Bolezen se je pojavila nenadoma včeraj teden, ko se je pripravljal najhujši spopad Louisa z Gal en tom. Dempaev je stal s svojimi prijatelji v ba-
ru nasproti Madiaon Square Gardena. Dempaev, ki živi v srečnem zakonu zelo solidno, je naenkrat potožil prijateljem, da čuti hude bolečine v želodcu. Prijatelji so se temu začudili tem bolj. ker vedo, da Dempaev zadnja leta sploh ne pije, kadi pa zelo malo.
Dempaev je moral v bolniško posteljo. Kmalu je prišel drugi napad, zdravnik je ugotovil akutno vnetje slepiča in Dempse-ya so brž odpeljali v bolnico, kjer so ga operirali. Zdaj je pa nastala komplikacija z vnetjem trebušne mrene in Dempseve-vo življenje Vsi na nitki.
Zastava češko-morav skega protektorata
Trdovratni zaljubljenec
Zabavno prigodo s trdovratnim zaljubljencem so doživeli oni dan v kraljevskem gledališču v Sidnevu v Avstraliji, kjer je bila uprizorjena opereta »Oženil sem se z angelom«. V trenutku, ko je zapleaala na odru primadona kraljevskega gledal šCa Katrin Roselle. je stepil izza kulis mož srednjih let, ki se je najprej globoko pri-klonil občinstvu, potem je pa skočil k prestrašeni plesalki in jo skušal objeti Pri
tem je pa kričal z globokim glasom: Hočem se oženiti z angelom, angel ste pa vi.
moja nazslajsa Katrin!
Vsiljivega moža so gledališki sluge takoj odvedli z odra in primadona je rva-nadaljevala svoj ples. Gledale: so prvi hip mislili da gre za prizor, ki »pada v igro. ali pa za reklamni trik. Trdovratni zaljubljenec se je pa ta čas iztrgal gledališkim uslužbencem in a« vrnil v gledališki ve-stibul. kjer je pokleknil pred veliko sfcko Katrin Roselle. Ko so ga tudi tam pograbili sluge in postavili pod kap, je še enkrat hotel vdreti v gledališko poslopje. Končno ga je policija aretirala. Izkazalo se je. da gre za zaljubljenega strica z dežele, ki so ga bili vrgli že iz treh hotelov, kjer je stikal po sobah in iskal svojega angela.
Vodja in drZavm Kancelar Adolf Hrrvr je z odlokom z dne 17. junija odredil, kakšna bocli oficielna zastava nemškega pro. te k tora ta na Češkem in Moravskem. Za
stava je črno-bel o-Cmo obrobljen rdeč kvadrat, ki ima v sredini bel krog s čmo-belo obrobljenim rdečim kljukastim kri. žem. Križ je obrobljen s hrastovim vencem, ki sta njegova robova črne barve in ki počiva na belem polju. V notranjem zgornjem kotu zastave je čmo-bel državni grb. Orlovska glava je na obeh straneh zastave obrnjena k drogu. Spodnja četrtina kljukastega križa je na srednjem kro. gu in na državnem grbu odprta na obeh straneh zastave proti drogu. Ta zastava pripada samo češko moravskemu protektoratu.
Inserira jte v „S1* Narodu" !
ZAHVALA
Za vse dokaze iskrenega sočutja ob prerani smrti naše npprv-ahn«* soproge, mame, stare mame. tete, tašče, gospe
MARIJE PLANINŠEK
SOPROGE TRGOVCA
za številne krasne vence in za mnogobrojno udeležbo na njeni zadnji poti izrekamo vsem našo najiskrenejšo, toplo zahvalo.
Maša zadušnica se bo darovala v petek 7. julija 1939, oh 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
LJUBLJANA, dne 5. julija 1939
Žalujoča rodbina KAROL PLANINŠEK
Mestni pogrebni rtrod Občina Ljubljana
Umrla je najina edinka
Vida Vrtovec
prof. Mestne ženske realne gimnazije
Pogreb bo dne 7. julija ob 17. z Vidovdanske ceste št 9. Zavetišče sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, 5. julija 1939.
Josip in Olga Vrtovec
Ftorence RiddeUovot
63
flevotna £juBe$en
Vanda je prestrašeno vprašala, kaj se je zgodilo. Fenella jo je mračno pogledala in prvi hip ni odgovorila, samo mehanizem letala je ogledovala.
— Nič hudega ni, to se bo dalo kmalu zopet popraviti, je dejala, toda morala sem se spustiti prostovoljno, ker nisem smela tvegati nevarnosti, da
treščiva na tla, ali pa se zari jeva globoko v pesek, iz katerega bi se ne mogli več izkopati. Preosta-jalo mi ni nič drugega, nego poiskati primeren kraj in spustiti se na tla. Ti ljudje bi itak prihiteli k nama, pa naj bi sedlo najino letalo na tla kjerkoli. Upajva, da nama ne bodo storili nič zalega, čeprav to srečanje z njimi ne bo prijetno.
Obe sta bili že izstopili iz letala. Stali sta skupaj na pesku in zrli na goste palme, za katerimi se je čulo silno vreščanje bližajoče se množice. Kar so se pojavili na levi strani kolovodje razjarjene tolpe — bilo je šest Arabcev, ki so se jima bližali naglih korakov.
Vanda in Fenella sta že večkrat slišali praviti o groznih krutostih, s katerimi so ti prebivalci pustinje sprejemali krščanske ujetnike. Obe ženi sta prebledeli, nista se pa ganili. Stali sta mirno in čakali skupaj na svoje sovražnike. Toda Vandina roka je kar sama segla po samokresu za pasom.
Fenella jo je takoj zadržala. Ne, tega nikar ne storite, bilo bi zaman, jo je posvarila. Preveč jih je. Razen tega pa, mar ne vidite, da so vsi oboroženi? Takoj bi naju umorili, čim bi se oglasil v njih sum, da se h očeva postaviti v bran. Svoj sa-
mokres kar spravite, kakor jaz — za primer nujne sile.
Te besede so se globoko zarezale v prestrašene možgane Vande ben Gamma. Primer nujne sile — samo trenutek, ko se zarije krogla v njeno lastno telo. Mraz jo je spreletel. Ni si upala razmišljati o tem, kaj vse bi se moglo zgoditi. Biti mora tako pogumna, kakor je to mlajše dekle — stati mora mirno in hladnokrvno gledati, kako drvi proti njima tolpa teh srdito kričečih divjakov iz pustinje.
— Obžalujem, če sem vas spravila v neprijeten položaj, toda nisem si mogla pomagati drugače. Naprej nisva mogli leteti.
To so bile zadnje besede, ki jih je mogla Fenella izgovoriti, preden je priskočil k nji velik Arabec in ji položil roko na ramo.
Ze v naslednjem trenutku sta bili obe sredi kričeče in žugajoče množice. Od vseh strani so ju obkolili temni obrazi. Grobi prsti so trgali raz njih obleko. Vsi ti ljudje so kričali drug čez drugega, toda evropski ženi nista razumeli niti besedice. To pa tudi ni bilo potrebno. Ti hreščeči glasovi, mračni obrazi in te grobe roke, so jima povedale vse, kar sta morali vedeti... da sta prišli med sovražno ljudstvo, med divje ljudstvo, ki nikakor ni skrivalo svoje radosti nad tem ujetništvom in ki je takoj zapelo divjo bojno pesem, ko je odvedlo svoji ujetnici proti mestu za glinastimi utrdbami
Najprej so šli čez pas rodovitne zemlje pred mestom, mimo palm in Čez polje, namakano po ozkih, v pesek izkopanih žlebovih, po katerih je tek-a voda iz vodnjakov. Fige so bile polne zrelega sadeža in jasmin je širil po nepremičnem nočnem ozračju svoj težki vonj.
Bilo je čudno, da je tako plodno mesto povsem osamljeno sredi neskončne puste pustinje. V mestu se je pa pripovedovala legenda n vei'kem svetniku, ki je prišel pred mnogimi stoleti; v te kraje. Tu je zbolel in umrl. Ko je izdihnil zadnji blagoslov se je zgodil čudež: globoko izpod peska je privrela voda in izpremenila ta kos pustinje v krasen cvetoč vrt.
Mesto samo je bila tipična trdnjava saharskega plemena. Bilo je krog in krog obdano s širokimi glinastimi nasipi, ki jih ie skozi stoletja žgalo vroče afriško solnce. Za utrdbami so bile med mračnimi, skrivnostnimi hišicami s ploščatimi strehami ozke peščene ulice, kjer je bilo vse polno nesnage in gnijočih odpadkov in kjer je v ozračju kar mrgolelo muh in drugega mrčesa. Vzduh je bil težak, nasičen z običajnim smradom take arabske naselbine. To ie bila zmes smradu po suhem kozjem mesu, gnijočih datljih in nepopisni nesnagi.
Kričeče spremstvo, ki je vodilo obe Angležinji v mesto, je naraščalo z vsakim trenutkom, kajti iz vsake hišice se mu je kdo priključil. Tu so bili tudi arabski otroci, držali so se za siva bombaze-vinasta krila svojih mater, ki so bile tudi ženske, ki so si zakrivale obraze s kosi umazanega blaga, bile so tudi druge ženske, ki so odkritih obrazov ogledovale oba ujetnika. Smatrale so ju namreč za mlada nevernika.
Videlo se je, da žive v tem mestu ljudje in živali v najtesnejšem in najintimnejšem stiku, kajti iz hiš je skakala drobnica in se vračala tja, Voze so stale na ploščatih strehah, osli in velblodi so se mirno izprehajali po dvoriščih.
Procesija s Fenello in Vando je prišla končno na velik trg sredi mesta. Na eni strani je stalo
obdano z visokim zidom veliko dvonadstropno poslopje z belim jabolkom na vrhu. Zadnja vrata tega sedeža, zastražena z dvema oboroženima voj-ščakoma, so bila odprta in tako se je videlo r^a dvorišče pred hišo, kjer je bil na obeh straneh krasen vrt. Fenella je pomislila, da bo to gotovo sedež vladarja tega plemena. Na nasprotni strani trga je bila mošeja in njen minaret je bil okrašen z mozaikom iz modrega in belega marmorja.
Iz druge ulice, vodeče na ta trg, se je naenkrat začul peket konjskih kopit in v naslednjem trenutku se je pojavila četa jezdecev na krasnih arabskih konjih. Jezdeci so prihiteli na trg v divjem galopu. Bil je res krasen pogled na plemenite konje pa tudi na jezdece, sedeče v rdečih usnjenih sedlih. Jezdeci so bili v snežnobelih plaščih, na ramah so jim visele dolge puške in se lesketale v solncu. Vsak jezdec je sedel na svojem krasnem konju ponosno in lahno. Vsi so bili snažni, dobro oblečeni in tako so se po vsej svoji zunanjosti močno razlikovali od te umazane divje tolpe, ki je bila ujela in privedla v mesto obe evropski ženi.
Četa je zavila proti množici, zbrani okrog ujetnic. Jezdec, ki jo je vodil, očividno mož visokega položaja, je kriknil nekaj naglih vprašanj, na katere mu je odgovoril Arabec, ki je držal Fenello za roko. Obe ženi so odvedli potem na drugo stran trga, kjer so ju pahnili v nizko poslopje iz nežga-ne opeke. To je bila temna izba brez oken. Tla so bila iz tlačene gline, ozračje je bilo vlažno in zatohlo. Lesena vrata so se zaloputnila za njima, potem je pa zaškripal zapah, zataknjen od zunaj.
— Zdaj sva pa po vseh znakih sodeč gosta tukajšnje vlade, je dejala Fenella Graveva. Toda žal, zaprli so naju v mestno ječo.
Urejuje Josip Zupan« // Za »Narodno tiskarno" Fran Jeran // Za upravo in inseratnS del Ssta Oton Ctiristof // Vsi v Ijubfcsni