g e o g r a f s k i o b z o r n i k38 39 jubilej mladinski organizaciji na šoli, pobud- nica in usmerjevalka mladinskih razis- kovalnih projektov. Skrbela in omo- gočala je, da so študenti geografije pri njej opravljali hospitacijske ure in nastope. Zelo uspešna je bila tudi kot razredničarka: znala je voditi in usmerjati svetovanje v razredu in v vsem učiteljskem zboru. Vzorno je skrbela za izobraževanje odraslih, še posebej za dopolnilni ali preusme- ritveni študij. Kot pomočnica ravna- teljice je na šoli uživala velik ugled tako zaradi delavnosti, požrtvoval- nosti, doslednosti, razumevanja in nadvse odgovornega opravljanja de- lovnih obveznosti in izvrševanja prev- zetih nalog. Z vsem svojim strokov- no-pedagoškim in upravno-organiza- cijskim delom je prispevala k vsebin- sko bogatemu, plodnemu in odmev- nemu delu na šoli in v javnosti. Naša jubilantka pa je bila dejavna še na številnih drugih področjih, ki so bila povezana z njeno matično stroko. Delala je v sekciji za geograf- ski pouk pri Geografskem društvu Slovenije (GDS). Aktivno je sode- lovala pri oblikovanju programov in pomagala pri organiziranju števil- nih strokovnih posvetovanj in zboro- vanj. V osemdesetih letih 20. stoletja je sodelovala v evalvacijski skupini za pouk geografije v usmerjenem izobra- ževanju. Več let je bila članica pro- gramske kurikularne komisije za gim- nazijsko izobraževanje odraslih. Prof. Cita Marjetič se je takoj po dip- lomi vključila v tedanje razgibano delo Geografskega društva Slovenije. Od januarja 1955 je bila njegova po- verjenica za takratni kočevski okraj. S prihodom v Ljubljano pa je prevze- mala najrazličnejše zadolžitve v osred- njih organih GDS. Med drugim je bila tajnica odseka za geografski pouk, V začetku zadnjega jesenskega me- seca preteklega leta je svoj življenj- ski jubilej praznovala dolgoletna in ugledna srednješolska profesorica geografije, več desetletij aktivna, mar- ljiva in požrtvovalna delavka naše stanovske povezanosti, redna ude- leženka na najrazličnejših strokovnih in drugih dopolnilnih izobraževalnih prireditvah, častna članica Zveze geo- grafskih društev Slovenije, profeso- rica Cita Marjetič. Rodila se je 7. novembra 1925 v Se- gonjah pri Škocjanu, sredi Krškega hribovja. Osnovno šolo je obiskovala v domačem Škocjanu, nižjo gimnazijo v Zagrebu, razrede višje gimnazije z maturo pa je opravila za Bežigradom v Ljubljani. Na Prirodoslovno-mate- matični fakulteti ljubljanske univerze je študirala geografijo (A) in geologi- jo (B), kjer je diplomirala leta 1952. Njena prva zaposlitev je bila na gim- naziji v Kočevju, kjer je poučevala do jeseni 1958. S šolskim letom 1958/59 je prišla v Ljubljano na Srednjo vzgo- jiteljsko šolo, kjer je poučevala do upokojitve leta 1988. Po pogodbi je bila na šoli zaposlena do jeseni 1990. Od leta 1960 do 2004 je na svoji matični šoli skrbela za izobraževanje odraslih ob delu in za nezaposlene, ki niso imeli ustrezne strokovne izob- razbe za delo v otroških vrtcih. Med letoma l959 in 1988 je bila tudi po- močnica ravnateljice na šoli. Prof. Cita Marjetič sodi v tisto povoj- no generacijo mladih geografov, ki so z ustvarjalnim in strokovnim žarom, občutkom odgovornosti in z vso predanostjo stroki pomagali uveljav- ljati pomen in vlogo sodobne geo- grafije na izobraževalnem kakor tudi na vzgojnem področju. Kljub pomanj- kanju učbenikov in drugih ponazo- ritvenih strokovnih pripomočkov je postajala geografija ob požrtvoval- nem delu in z iznajdljivostjo učiteljev nadvse pomembna strokovno-izobra- ževalna podlaga za oblikovanje in utrjevanje sodobnega pogleda na svet in hkrati za poglobljeno razume- vanje prenekaterih vsakdanjih poja- vov in navzkrižij doma in po svetu. Za prof. Cito Marjetič je značilno, da je ves čas svojega službovanja z ne- omajno delovno zagnanostjo, preda- nostjo in s strokovno neoporečnostjo vsebinsko bogatila pouk zemljepisa. Vsi njeni kolegi na šoli so bili pre- senečeni, da ves čas njenega peda- goškega poslanstva ni upadla njena pedagoško-izobraževalna vnema, in sicer z vidnimi in odmevnimi peda- goškimi dosežki. Kot učiteljica geografije je znala učen- ce uspešno motivirati za delo, saj je geografijo in njena temeljna spozna- nja in sporočila povezovala s širšo in aktualno družbeno-gospodarsko pro- blematiko bodisi v domačem okolju kakor tudi v svetu. Bila je mentorica Ob življenjskem jubileju profesorice Cite Marjetič Foto: Arhiv jubilantke. g e o g r a f s k i o b z o r n i k38 39 jubilej, recenzija sodelovala je v komisiji za geografsko vzgojo in izobraževanje kakor tudi v komisiji za spremljanje usmerjenega izobraževanja. V obdobju 1960-1979 je bila blagajničarka in knjigovodkinja GDS, med letoma 1966 in 1988 pa upravnica Geografskega obzornika. Poleg skrbi za materialno poslo vanje revije je uredila kartoteko naročni- kov Obzornika in poskrbela, da so postale naročnice Geografskega ob- zornika, revije za geografsko vzgojo in izobraževanje, domala vse šole na Slovenskem. V obdobju 1983-1991 je bila tudi članica uredniškega od- bora Obzornika, kjer je objavila nekaj krajših strokovnih prispevkov in po- ročil. Vse do nedavnega pa je bila de- javna tudi v organih LGD in naše sta- novske Zveze. Neštetih njenih pobud in vodstveno- organizacijskih sposobnosti pa so bila deležna še druga društva in organi- zacije. Prizadevna je bila na področju dela mladih raziskovalcev in njihovih mentorjev, aktivno je sodelovala tudi v počitniški zvezi itd. Vse njeno požrtvovalno in mnogo- stransko delo pa ni bilo odmevno samo v strokovnih krogih, temveč tudi v javnosti. Prislužila in dobila je več javnih priznanj. Ob 20. letnici osvoboditve je dobila državno pri- znanje medaljo dela (1965) in kas- neje še red zaslug za narod s srebr- no zvezdo (1988). Za delo na Kočev- skem je prejela priznanje okrajnega odbora ZB NOV Kočevje (1957), ju- bilejno značko in diplomo Počitni- ške zveze Jugoslavije (1962), prizna- nje mesta Ljubljane za prispevek k uspehom mladih raziskovalcev (Za- upajmo v lastno odgovornost, 1990). Skupnost otroškega varstva Slovenije ji je ob 40. letnici Srednje vzgojitelj- ske šole dalo priznanje za vestno in požrtvovalno delo pri razvoju šole (1989). Ob 50. letnici GDS je preje- la njegovo priznanje Pohvala (1972), leta 1997 pa je dobila zlato plaketo ZGDS. Leta 2003 pa je bila za dol- goletno in prizadevno delo na pod- ročju geografskega izobraževanja in za delo v organih naše stanovske po- vezanosti izvoljena za častno članico ZGDS. Ob njenem življenjskem prazniku se ji iskreno zahvaljujemo za njeno bo- gato delo. Obenem pa ji želimo, da bi ostala zdrava in zadovoljna in da bi mogla še vrsto let spremljati naše društveno delo. Predvsem pa želimo, da bi se z njo še dolgo srečevali na naših predavanjih, ekskurzijah in na vseh drugih društvenih in stanovskih prireditvah. Milan Natek Ob izidu novega Atlasa Slovenije Izdajatelji Atlasa Slovenije so nas do slej razvadili z izredno kakovostjo gradiv in tiska, zato so bila pričakovanja tudi ob tokratni izdaji (487 strani, četrta posodobljena izdaja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005) zelo visoka. Zado- voljiti tako široko in raznovrstno mno ži co uporabnikov, kot ga ima Atlas Slovenije, je težavna naloga. Verjetno bo tudi tokrat večina bral- cev zadovoljnih s podrobnim meri- lom, bogatim imenskim kazalom, ob- likovanjem topografskih kart ter s še večjim številom mestnih načrtov. Morda je najbolj opazna sprememba na topografskih kartah, in sicer na- zornejše členjenje ter prikaz katego- rij cest. Večjih sprememb je deležna predstavitev Slovenije in njenih po- krajin, ki se v tokratni izdaji nahaja v začetnem delu knjige. Gotovo so k tem spremembam prispevali tudi geografi (recenzenta Marijan M. Kle- menčič in Darko Ogrin, Franci Novak v vlogi opisovalca slovenskih pokrajin ter urednica Senja Požar), ki so imeli pri pripravi Atlasa Slovenije prvič vid- nejšo vlogo. Pohvalno je, da je Slove- nija predstavljena z nekaj tematskimi kartami. Ni jih prav veli ko in morda bi bilo smiselno dodati kakšno social- no ali kulturno-geografsko, vendar to pri sedanji zasnovi atlasa uredništvu težko očitamo. Z geografskega vidi- ka je razveseljivo, da so besedilni in fotografski opisi tokrat prvič urejeni po (fizično)geografskih regijah. Mogoče bo del bralcev pogrešal (morda nekoliko skrajšano) poglavje o orientaciji in navigaciji, koga pa bo morda zmotil premik od že omenje- ne bolj kulturno-geografsko zasno- vane ureditve predstavitve pokrajin v Sloveniji k bolj fizičnogeografski. Večine uporabnikov verjetno ne bo motilo, da na topografskih kartah ni več mreže Gauss-Kruegerjevega koor dinatnega sistema. Med tistimi, ki jo bomo pogrešali, pa bo najbrž marsikateri geograf. Geografske koor- dinatne mreže, ki je bila natisnjena tudi že v prejšnji izdaji atlasa, bodo veseli predvsem uporabniki GPS na- prav. Glede na sodobno računalniško podprto zasnovo kart preseneča, da koordinatne mreže (še vedno) ni na mestnih načrtih.