1919 e 1994 m m Iffi 1 ' j J§i' - i| C HITROST UBIJA - ZAVARUJMO OTROKE iE? m $ 'S 4/nlc» m* Slovenija 1994 Sreda, 19. oktober 100 SIT. 13.8 KUNE 27 ATS, 6 DEM. 6 CHF. 3 USD, 18 SEK. 6 AUD- 3660 ITL Št. 42 Leto XXVIII NOVA DOBA LJUDSKA BANKA Zaupanje zavezuje. 100 SIT Celje - skladišče Per III 127/1994 5000001680,42 C0B1SS o 2 Forum Iz vsebine: Gladiatorji stran 2 Maškarada Italijanov stran 3 “Gospa usoda” stran 4 Pokojnine stran 5 Bombe brez varovalk stran 6 Coca cola forever stran 7 Samoorganiziranje stran 9 Partnerstvo za mir in Slovenija stran 10 Papež Pavel II. iz kranjskega rodu grofov Barbov stran 12 Maribor: socialni grafiti stran 14 Ura, ki stoji, kaže prav samo dvakrat na dan stran 16 Libijska zveza stran 19 Spomenik zdravi pameti stran 20 Butalska diplomacija stran 21 Evropa zdaj - zdaj ali Počen dan stran 22 Streljanje v crknjenega konja stran 23 V Celju koljejo stran 24 Rokomet: Adijo Evropa stran 29 Šok LINE stran 32 Zaradi hitrosti izgubila živce stran 35 Trubarjevi na pohodu stran 42 Najstarejši zasebni in nestrankarski časopis Direktor in lastnik: Janez Sever V. d. glavnega urednika: Milan Meden Posebne naloge: mag. Konrad Kolšek Grafično oblikovanje: Tanja Špiler Ilustracije: Miss Take Računalniška oprema: TRIS, podjetje za trženje, računal- ništvo in izobraževalne storitve, Murska Sobota, d.o.o. Tajnica v uredništvu: Danijela Božič Naročnine in prodaja: Mitja Ocvirk Naslov uredništva: Aškerčeva 15, 63000 Celje, Telefon: 063/ 441-606 in 441-215, Faks: 063/ 26-903 Izdaja: PREŠE d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje in računalniški prelom: SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Tiska družbeno podjetje DELO - TISK časopisov in revij p.o. Tednik izhaja vsako sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška 13.8 kune, Avstrija 27 ATS,Nemčija 6 DEM, Švica 6 CHF , ZDA 3 USD, Švedska 18 SEK, Avstralija 6 AUD, Italija 3660 ITL Žiro račun pri celjski SDK, št.: 50700 603 - 31819 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi Nova doba med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov GLADIATORJI "7 zanimanjem spremljam Z-prizadevanje Nove dobe, ki konkretno piše o kršenju človekovih pravic v Sloveniji. Nekateri članki so napisani malo na silo, vendar vaši redakciji čestitam, saj je zaorala ledino (takšne rubrike imajo tudi resni časopisi po svetu ). Velika škoda bi bila , če vaših opozoril ne bi brali tisti, ki vodijo Slovenijo. V primeru procesnih sumov pri sojenju v zadevi Hit ste recimo argumentirano opozorili na napake in celo politične pritiske na advokata Andreja Stanovnika, ki je bil s strani predsednika Vrhovnega sodišča Slovenije “ zatožen “ politikom v parlamentu. Postavili ste se na pravilno stališče, da je treba zavarovati zagovornika, ker so advokati v pravni državi “ gladiatorji “ za človekove pravice. Zdaj se oportunistom v pravosodju njihov molk (neukrepanje po zakonu) maščuje : pri imenovanju sodnikov v parlamentu dobivam občutek, da in poslanci in novinarji kličejo na linč. Na enak način se v Sloveniji blati funkcija predsednika države, položaj nadškofa itd. Te stvari se lahko izživijo le v pravni državi, ne pa s pomočjo parlamentarnih “ preiskovalnih “ komisij, kjer Staneta Dolanca pričakajo novinarji kakor kakšnega “ rešitelja “, nato pa poslušamo, da govori na podlagi tistega, kar je prebral v časopisih itd. Nato z levo roko pokaže smer od koder piha “ južni “ veter. To že vemo : Jugoslavija je pobila Slovence v Kočevskem rogu, ona je kriva za vse. Dejstev in svoje vloge se pa nekdanji notranji minister Jugoslavije sploh ne spomni. Verjetno je neprostovoljno tlača-nil za srečo našega naroda v Beogradu, ki je mimo njegove volje pretepal Albance na Kosovu in streljal Hrvate po svetu. To postaja že smešno : tisočkrat lahko v Novi dobi dokažete, da je edino zdravilo za nepravno obnašanje argument, dvatisoč-krat boste obtoženi, da ribarite v kalnem, ker se zavzemate za pravno državo, če to ne bo šlo komu v račun. Razumel bi, da vržete puško v koruzo, ker ste na tenkem ledu. Lahko se zgodi, da vas na primer nekdanji jugoslovanski notranji minister - pri zamotani policijski operaciji reševanja lastne kože - kar po televiziji obsodi sodelovanja z mračnimi protislovenskimi silami. V tem primeru boste strelovod. Navada je železna srajca : lahko vam kaj podtaknejo, skvačkajo intrigo itd. S pomočjo iste logike so sproženi današnji juriši na Slovence v Italiji po časopisih in procesi v Sloveniji. Vedno morajo za gospodarje plačevati služabniki. Nezaslišano je, da se nekaj takega spet dogaja v Sloveniji. To je začetek informbiroja. Nič več se tudi ne čudim, da je razpadla Jugoslavija. S takimi politiki se zgodba drugače ni mogla končati. Le kako bo vzdržala Slovenija ? V stari Jugoslaviji sem kot pripravnik spremljal nekaj procesov zoper komunistične kolovodje. Vendar priznam, da so imeli ti ljudje vsaj visoko moralo. M. S. Ljubljana ŠE ENKRAT 0 USODI PODJETJA ŠPEDTRANS MARIBOR! Zvezi združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije ™7 veseljem ugotavljamo, da ^se je tudi vaša organizacija pridružila prizadevanjem za rešitev statusa firme in delavcev Špedtransa. Vaše pismo g. Koržetu nas je o tem prepričalo. Sindikat delavcev prometa in zvez v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije je neposredno in posredno preko strokovne sindikalne mreže, ki jo imamo širom po Sloveniji, vseskozi sodeloval v prizadevanjih, da rešimo Špedtrans in seveda z njim delavce - ne samo naše člane. Opravili smo razgovore s starim vodstvom in jim skupaj s sindikalisti v Špedtransu povedali, kaj vidimo, da je narobe, ter zahtevali odpravo napak. Javno smo tudi povedali, da z Forum 3 delavci ne morejo pometati, da jih bomo sindikati zaščitili in jim bomo izborili tisto, kar jim gre po zakonu in veljavnih kolektivnih pogodbah. Kljub naporom je podjetje dneva bolj tonilo in pojavili so se prvi presežki. Obljubljena jim je bila poštena odpravnina, ki pa je žal niso dobili, zato teče sodni spor, ki ga vodi naša območna organizacija v Mariboru. Položaj se je iz dneva v dan slabšal, dokler niso pristali v Koržetovem skladu. Dobili so novo vodstvo, staro garnituro so “z lepimi dohodki” poslali na čakanje. Novo vodstvo ni čutilo potrebe, da bi jih pritegnilo k sodelovanju, da bi rešili Šped-trans, kar so delavci upravičeno pričakovali od Sklada za razvoj. G. Žlender - direktor, postavljen od Sklada, je za lep honorar, ki ga je za svoje delo prejemal, začel odprodajati za nas najbolj vitalne funkcije - špedicijo. Res je, da nas je v razgovoru, ki smo ga zahtevali sindikati, prepričeval o pravilnosti take odločitve, ker so prevzeli tudi vse zaposlene, vendar se mi s tem nismo strinjali. Toda storiti se ni dalo ničesar več. Opravljena je bila vrsta razgovorov tudi izven firme, s predstavnico, ki bila s strani Sklada odgovorna za Špedtrans, s predsednikom IS mesta Maribor in samim g. Koržetom. Kljub vsem naporom pa ni spodbudnih rezultatov. Vse tako kaže, da je stečaj neizbežen. Seveda je pa zdaj naše prizadevanje usmerjeno v aktivnosti, če bo prišlo do stečaja, da bi bil programiran, da bi ohranili vsaj nekaj delovnih mest in da bi iz stečajne mase zagotovili delavcem, kar jim gre po zakonu jn kolektivni pogodbi. Žal moram ugotoviti, da nismo ravnali najbolj modro, ker se že v preteklosti nismo odločili za stavko. Vendar se, razen nekaj izjem, delavci Špedtransa za ta korak niso odločili, zlasti ne v času, ko so bili pod Skladom, ker je bilo očitno, da novo vodstvo čaka samo na ta korak, kajti tako bi krivdo za svoj neuspeh lahko prevalilo na delavce. Rešitve Špedtransa s stavko ne bi dosegli - to nam je vsem jasno - morda bi le širšo javnost še po tej poti opozorili na položaj nekdaj tako ugled-nega prevozniškega podjetja, kot je bil Špedtrans. S pismom smo želeli Zvezo združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije seznaniti z našimi prizadevanji, ki žal niso obrodila sadov tako, kot smo si želeli. Smo pa dokazali, da delavci v položaju, v katerem so se znašli, niso osamljeni. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da jim bomo tudi v prihodnje nudili vso strokovno pomoč pri uveljavljanju njihovih pravic. Jože Gaube, predsednik in Hilda Žežko, sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez v ZŠSS. ODPRTO PISMO VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE, INVESTITORJU DRUŽBE DARS ZSSS, sindikat delavcev gradbenih dejavnosti celjskega območja z ogorčenostjo ugotavlja, da so se uresničile avgustovske napovedi o morebitni izbiri italijanskega podjetja kot izvajalca del za gradnjo avtocestnega odseka Arja vas - Vransko. Že takrat je na domnevo reagiral Svobodni sindikat Slovenije, še zlasti pa Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije in opozoril investitorja o pomembnosti odločitve. Isti hip se je pojavila izjava podpredsednika družbe DARS o preuranjenosti sindikalnih opozoril. I/- očka je sedaj padla in IVizvajalec del na avtocestnem odseku Arja vas - Vransko je italijansko podjetje. Tako je odločil investitor. S tem se strinja tudi vlada republike Slovenije. Po mnenju direktorja pravne službe DARS so vsi postopki pred tako pomembno odločitvijo potekali v skladu s predpisi, zato jih je ob tem “nekoliko razjezilo” protestno pismo direktorjev nekaterih slovenskih gradbenih podjetij (predvsem iz celjskega območja). Območni odbor sindikata delavcev gradbenih dejavnosti je celovito obravnaval predstavljene informacije ter pri tem ugotovil, da so le-te javnosti enostransko prikazane. Nacionalni program za izgradnjo avtocest v Sloveniji je za celotno slovensko gradbeno operativo veliko obetal. Slovenskim ponudnikom je v dvofaznem postopku bila priznana “celo” sposobnost izvajalcev del po mednarodnih pravilih, dokončna odločitev pa je padla na “ugodnih” cenah tujega ponudnika. Gradbinci v Šloveniji smo prepričani, da bi država morala imeti interes zaščititi pravičnost ob odločitvi investitorja. Pri tem ne morejo biti prisotne politične in zakulisne igre, niti drugi skriti in javnosti neznani interesi zahodnih sosedov. Gre za to, da so naši delavci ostali praznih rok, izvajali bodo lahko le določena kooperantska dela po dosti nižjih cenah, kot pa so v osnovni pogodbi. V sindikatih se sprašujemo, kako ne bi izbor povzročil ogorčenja med delavci, saj sta imela investitor in vlada Republike Slovenije v svojih rokah škarje in platno. Razrezala sta ga tako, da je obetajoči ponovni zagon slovenskega gospodarstva splaval po vodi, najslabše pa smo odnesli gradbinci. Odbor sindikata delavcev gradbenih dejavnosti celjskega območja zato poziva tako investitorja kot vlado republike Slovenije, da javno predstavita širše informacije: - Kako so slovenski ponudniki zadovoljevali razpisnim pogojem investitorja (kader, surovine, oprema, cene...). - Kako bo Ministrstvo za delo izdajalo delovna dovoljenja tujim delavcem, saj je med pogoji razpisa tudi ta, da mora izvajalec najmanj polovico del izvesti s svojimi delavci. - Ali so dvomi o pravičnosti iz- bire ponudnika upravičeni ali gre za delavcem neznane interese. V svobodnih sindikatih celjskega območja se vsakodnevno srečujemo s težkimi gospodarskimi razmerami in visoko brezposelnostjo, prav izgradnja avtocestnega odseka Arja vas - Trojane pa bi ob domačem izvajalcu lahko zagotavljala nadaljnje in nove zaposlitve delavcev. Za odbod SDGS celjskega območja Milica Dabanovič MAŠKARADA ITALIJANOV Italija je globoko v politični lin državni krizi, kar lepo potrjujejo dogodki pri naših sosedih. Korupcija, mafija, medsebojna oborožena in druge vrste obračunavanja... Hvala lepa. Da bi zaščitili državo pred dokončnim razpadom, so na oblast načrtno spustili zadnje -fašiste in si za žrtev spet izbrali - Slovenijo. Javnost je pač treba odvrniti od domačih težav in problemov. S tem so dejansko ubili dve muhi na mah. Pridobili so slovensko ozemlje in morje ter gasili nestrpnost domače javnosti. Podoben scenarij so uprizorili tudi Argentinci na Falklandih z Angleži s to razliko, da si Italijani vedno izberejo najšibkejšega nasprotnika. Pred vojno Abe-since, ker so bili oboroženi s ščiti in loki, zdaj nas, ki nismo dosti bolj moderno oboroženi. Zdajšnji italijanski vladarji se samo šopirijo, čeprav niso niti senca nekdanjega imperija. Rastko Plohl, Neodvisni sindikati Slovenije, Ptuj ZDRAVILIŠČE DOBRNA KUPON NOVF. DOBF. za 10% popust ...PRI VEČERJI V HOTELU TRIGLAV... od ponedeljka do petka 4 Forum “GOSPA "X 7 narekovaje sem dal naslov zato, V ker sem si ti dve besedi sposodil iz besedila Draga Jančarja (Delo - SP, 8. 10.), s to razliko, da ju on omenja v angleščini. Ostajam mnenja, da gre v njegovem pisanju za politično agitacijo. Uporabnik učinka le-te je očitno predsednik SDSS. V prispevku smo bralci opozorjeni na “socialne programe, zavzemanje za brezposelne itd.”, kar zveni zelo demagoško. Ne pozabimo, kako je v tridesetih letih v Nemčiji nek možakar z ozkimi brčicami pod nosom, kot voditelj stranke, ki je v svojem nazivu imela celo besedo “socialistična”, reševal vprašanje brezposelnosti. To je najprej obljubil in potem zelo hitro obljubo v celoti izpolnil. Drago je to stalo ves svet. Predvsem pa Jude in slovanski rod. Nas je res samo dva milijona, ambicij pa imamo za dvajset. Drugi del Jančarjevega spisa nosi naslov “Zakaj ne obrezujejo svojih živih mej, zakaj vsaj ne molčijo?” Mislim, da tisti, ki imajo res kaj masla na glavi, tako tudi ravnajo. Njih je sorazmerno malo. Med tistimi, ki so bili leta 1945 že odrasli pa, če hočemo biti do skrajnosti natančni, povsem nedolžnih ni, in jih tudi ne more biti. In če bodo vsi ti obsojeni na molk, bo zavladala hujša tišina kot v vseh sivih in mračnih časih naše polpreteklosti. Potem zbogom pomlad, od katere že tako ni ostalo več dosti! Totalitarizem. Pri naštevanju vsega navadno ne moremo obseči, zato si pomagamo z “itd.”, vendar vsaj prvega ne smemo izpustiti. Tega Jančar ne upošteva, ko omenja totalitarizem. Izpustil je katolicizem. Za totalitarizem le-tega Kristus ni kriv. Krivi so fanatiki, ki so zlorabili njegovo ime. Jančarja zanima stopnja zločinskosti Golega otoka, gulagov in Buchemvalda. Omenil bi bil lahko vsaj še Jasenovac! Mislim, da je razlika velika. Nacisti in ustaši (ki so po Wiesenthalu neprimerljivi s fašisti) so uničevali ljudi samo zaradi njihove rase ali narodnosti, v gulagih in na Golem otoku pa se je najsuroveje postopalo z dejanskimi in namišljenimi nasprotniki. Za dobro pričevanje o tem lahko velja Steinerjevih “7000 dni v Sibiriji”. - Mnenja sem, da Jančar pravilno zaključuje drugi del svojega dolgega zapisa. “Lady Fate” res ni nič kriva. Nevarnost novega totalitarizma je nenehno navzoča. Pred njim ni varna nobena doba in nobena sredina. Ne domišljajmo si, da ima demokracija dovolj varovalnih mehanizmov proti temu. Hitlerju, ki je prišel na oblast popolnoma legalno, ni manjkala atomska bomba, da bi zmagal (saj so še Američani imeli leta 1945 samo dve!), USODA” manjkal mu je CNN. Današnjim občilom, zlasti TV, lahko kljubuje le najmočnejši duh -visoka kultura. Sodobni totalitarizem je v moči občil. Berem časopise, gledam TV, da bom vedel, kako naj mislim! Precej klavrni obeti za demokracijo! Včasih se je reklo, da radijski oddajnik (srednje moči) odtehta učinek sto tankov. Je lahko lastnik tankov kdorkoli? Saj se tudi to dogaja, samo to ni več urejena država, še manj pa demokracija. Vprašanje ustreznega položaja občin ni še nikjer rešeno, tudi v ZDA ne. Kako iz teh zagat? Kaj lahko obrzda pojav totalitarizma? Ne pozabimo; kako je prišel Hitler na oblast. Izbira ni velika. Tukaj lahko pomaga samo kultura, ki pa seveda mora postati last čim širših plasti. Zanemarjanje tega se bridko maščuje na volitvah: To trdim, čeprav nisem iz kulturniških vrst. Človek je iz zveri postal človek, iz sužnja in tlačana pa osvobojenec - zahvaljujoč kulturi. Resda prek ekonomskih pogojev - vendar tudi ti so vsaj posredno stvar kulture. - Ker že dolgo sodelujem v rubrikah namenjenim bralcem, sem navajen na kar se da jedrnato izražanje (zaradi strogih norm 30 - 60 vrstic). Na dolgo tudi sicer ne bi mogel odgovarjati g. Jančarju, ker veliko manj vem kot on in tudi peresa ne znam tako spretno sukati, saj nisem pisatelj. Verjetno se bomo strinjali, da ni nujno veliko vedeti. Vedeti je pa treba, kar je nujno. Slednjega pa sorazmerno niti ni veliko. Vselej, predvsem pa v današnjih razmerah pri nas, v soseščini in po svetu je nad vse nujno znati presegati sovraštvo. Pameten mož je že pred 2000 leti strnil to v eno besedo - “ljubezen”. Le-ta ima lahko nešteto imen. Eden od pogostih sinonimov tej besedi, je lahko “bratstvo”, ki, če je iskreno, ni nikakršno pajdašenje. Je tudi odpuščanje, nikakor pa pozabljanje. V nepozabljanju je jamstvo, da se napaka ne bo ponovila (ali pa vsaj ne ponavljala). Ljubezen nasprotuje načelu “zob za zob”. Slednje vodi samo v zaostrovanje spopadov in v propad. Zakaj danes ni več dvobojev, ki so bili tako v modi v prejšnjem stoletju? Je mar danes v ljudeh manj poguma? Najbrž je odgovor v tem, ker je tehnika oborožitve tako napredovala, da danes lahko obležita oba. Vojaški zmagovalci v pretekli vojni so danes malo manj kot ekonomski poraženci. V tem je nesmisel vojne. Boj pa naj kar ostane, boj kot tekmovanje - gospodarsko, kulturno, športno ipd. To vleče razvoj naprej. - TV ne gledam pogosto, “poročil” pa sploh ne poslušam. Poročila bi poslušal, propaganda se mi pa upira. Kljub temu sem nedavno, ko so Srbi poškodovali nek oklepnik OZN, čisto slučajno ujel izjavo nekega predstavnika OZN - civila (potem ko so letala uničila srbski tank), da bo odslej šlo “tank za tank”. Slaba pot k miru! Zanimivo je, da se tega bolj zavedajo vojaki kot politiki. Politiki so danes bolj krvoločni. Gledajo pač kri le na zaslonih. Nenehno poslušamo, kako drage so mirovne operacije. Zakaj ne poskušajo z medijsko vojno proti sovraštvu? Ta bi bila bolj poceni. Prvi korak k temu pa je nepristranost. Grožnje, bombe, sankcije ne vodijo k miru. Omenil sem kulturo, vendar bolj na splošno. Kako je z njo v naših slovenskih razmerah? Žalostno, da bolj žalostno ne more biti. V današnjem položaju bi nam bil potreben vsaj en Cankar, verjetno pa bi jih moralo biti kar nekaj, da bi jim uspelo potegniti nas iz močvirja brezizhodnosti. Kaj bi rekel Cankar, če bi bil priča našemu početju? Ne verjamem, da bi bil šovinist in se oholo obnašal do drugih narodov naše nekdanje države, zlasti do Srbov. Znano je, kaj je rekel v Trstu pred vojno. Da smo si z južnoslovanskimi narodi po krvi bratje, po jeziku bratranci, a po kulturi smo bliže Tirolcem in Furlanom. Znano je tudi, da je bil naš največji pisatelj med vojno zaprt. Manj pa je znano, zakaj je sedel v grajski ječi. Po lastni izjavi, da ga je neko “ženšče” ovadilo, da je nekaj rekel Srbom v prid. To je bilo v času gesel “Srbe na vrbe”. Danes gledamo grafite “Srbi - zločinci”. Pa niso krivi grafitarji. Poreklo tega je v politikih in občilih. Naša kultura tukaj ne najde svojega mesta. Še več - krepko je pomagala, da do teh razmer tudi pride in da se le - te ohranjajo. Razbijanje bivše države (kar je pravzrok jugoslovanske tragedije, ki ji nihče ne zna najti izhoda) je šlo po vrstnem redu: mladinci, kulturniki, CK ZKS. Politika je potem pobirala črepinje in ni bila več kos škodi, ki so jo povzročili prej omenjeni. Vojska še manj. Kaj počne danes slovenska kultura? Ukvarja se z notranjim zdraharstvom, tu pa tam zlije kakšno golido gnojnice na novonastalo tujino (najraje na tiste onstran Drine), nobene vizije ne premore. Dokaz njene šibkosti je zmerjanje, v kar se nenehno spušča. Kaj je bilo potrebno Jančarju žaliti velik del slovenskega prebivalstva z zmerjanjem narodnozabavne glasbe, češ da prav v njej tiči bistvo slovenskega nacizma (pri čemer se sklicuje na Laibach Kunst)? O okusu se je nesmiselno prepirati, to se ve že tisočletja. Slovenska kultura se ukvarja z obrobnim, postranskim, nebistvenim, pritlehnim. Njeno nenapisano in nepredpisano poslanstvo pa je najbrž v tem, da si prizadeva s svojimi sredstvi in na svoj način braniti interese svojega naroda. Le-ti pa v sovraštvu navznoter in navzven prav gotovo niso. Takšna kultura ga je do zdaj ohranjala in le v takšni je jamstvo, da ga bo tudi v prihodnje ohranila. Stanko Batič Forum 5 DUH RASIZMA V KAIRU - JA ALI NE? v “7e mnogo pred pričetkom ^-.kairske konference o prebivalstvu in razvoju so se začeli pojavljati prvi članki o tako imenovanem “akcijskem načrtu” kairske konference. Da je to pod drobnogledom nič drugega kot demografska vojna proti najrevnejšim na svetu oziroma, namesto da bi v tem načrtu bil glavni steber pomoč v razvoju nerazvitim in revnim, je poudarek na zmanjšanju njihovih rojstev, krčenju prebivalstva in podobno. Islamske kakor, tudi nekatere krščanske organizacije v Pakistanu so celo obsodile kairsko konferenco kot usmerjeno proti človeštvu. Veliko različnih organizacij po svetu je videlo v tem brezpogojno prilagoditev na zahodno politiko itd... Medtem ko je slovenski tisk pisal o tej konferenci pozitivno in o uspešnem nastopu slovenskih predstavnikov, je bil tisk pri naših sosedih v Italiji različnega mnenja. Corriera della Sera je na primer nastopila zelo ostro: “Najnovejši očitek: OZN svetovalci so nacisti". Že pred tem pa se je tednik L’ltalia pod naslovom “Iz Auschwitza v Kairo” spustil v analizo skupine IPPF. Govor je o “International Planned Parenthood Federation” (IPPF). Ena od vodilnih organizacij, ki stoji za toliko vprašljivim in kritiziranim “akcijskim načrtom” kairske konference in ki si mora dovoliti odkrite očitke, da skrito podpira in širi nacistično politiko. Med pripravami na kairsko konferenco se je OZN oprla na skupino IPPF, ki ji nekateri očitajo, da naj bi jo vodila družba “EUGENIK”. Ultalia piše, da obstajajo dokazi o povezavi med IPPF, Ustanovo Rockfeller in londonsko družbo Eugenik. Ta zadnja je do pred približno tridesetimi leti, ko je začela svojo rasistično teorijo oblikovati v bolj znosen jezik, obdržala absolutno kontinuiteto z gibanjem Eugenik, h kateremu je pripadal tudi “Kaiser - VVilhelm Institut” v Berlinu, kjer je nastajal Menge-lejev “Auschvvitz Projekt”. Tako naj bi imela IPPF in Ustanova Rockefeller opraviti z množičnimi poboji. V intervjuju z vodjem regionalne IPPF gospodom Sau-hueza, je le ta vsakršno povezavo med IPPF in Eugenikom zanikal in dejal: “Niti tega ne vem, kaj sploh londonska družna Eugenik je ali je bila.” Če dodamo še nekaj podatkov. Na ustavovni konferenci IPPF v Bombayu (1952) je bil navzoč tudi gospod Carlos Pa-ton Blacker, soavtor statuta IPPF. Kot lahko preberemo v biltenu družbe Eugenik iz septembra 1968, svetuje Blacker družbi Eugenik, da naj v javnosti brzdajo svoje izjave, s čimer bodo eugensko politiko lahko “z drugimi sredstvi” nadaljevali. Pa še ta podatek. Celih enajst let od 1952 do 1963 je bila IPPF pod streho glavnega stana družbe Eugenik v Londonu na Eccle-stone Sguare 69. O čigavem uspehu na kairski konferenci o prebivalstvu in razvoju lahko torej govorimo ali vsaj razmišljamo? Zveza 21, Postojna NE DESNO, TEMVEČ LEVO NAVZDOL animivo je, da so ^pogrebci slovenskih velikih podjetij (gigantov) večinoma bivša smetana planskega gospodarstva. Bivši ministri v Beogradu, člani in šefi CE-KAJEV, skratka, “veličine” rdeče piramide. Tovarne, kot so TAM, KIDRIČ, METALNA, ADRIA-CARAVAN, KONUS KONJICE, ŽELEZARNA ŠTORE, EMO CELJE, ADRIA AIRWAYS, CELULOZA KRŠKO, RADEČE PAPIR in še bi lahko našteval. V Celju bi lahko omenil še moj bivši MERK, tega bi celo radi nazaj skrpali, ker je baje prej dobro deloval. Priimke k vsaki “podrtiji” dodajte bralci sami. Razvidno je, da je v “prednosti” (pod vodo) mariborski bazen. Evropski županji Magdaleni pa tole: “Dantejev “PEKEL” je kar primerna vaja za delavčevo prihodnost. Na gospodu Pandurju in teatru kot paradnemu konju in izvoznemu izdelku (vaša izjava) je ježa vprašljiva in je bolj prikrivanje mariborske realnosti in prodajanje megle.” Ob vsem tem dogajanju sem se spomnil govora dr. Drnovška lani ob odprtju obrtnega sejma v Celju. Takrat je govoril o obrti kot o slovenskem paradnem konju. Z znancem obrtnikom sva takrat sočasno “žoknila” drug drugega, pod rebra, da ne bo pomote. Težko si je namreč zamisliti takega paradnega konja s povprečno enim zaposlenim na obratovalnico, to bi imenoval prej kljuse. Omenjeno modrost so še pozneje ponavljali nekateri ministri, kot funkcionarji Obrtne zbornice (kar je še posebej otožno), tako jim je to bilo všečno. Del obrti je bil in bo ostal kot dopolnilo industriji zaradi svoje prilagodljivosti,' da vskoči pri malih serijah itd... Ob stihijskem uničevanju velikih bo šel tako k vragu tudi del obrti, ki je veliki industriji zapolnjeval vrzel. Vse to se dogaja od dopuščanju vlade, izguba trgov pa je njen najpogostejši izgovor. Zanimiva je primerjava z Ljubljano, kjer je manj težav ob enakih problemih. Videti je, da gospod GROS, župan kranjski (sto prijav divjega lastninjenja), gospod VIDMAR, izvršnik ljubljanski, in še nekateri med redkimi politiki, ki so kaj naredili za omejitev EPIDEMIJE PARKLJEVKE. Bojim se, da je za cepljenje že prepozno. Marjan Manček, Celje POKOJNINE \/ Novi dobi ste 28. 9. 1994 V objavili članek “Pokojnine” Marjana Čada. V članku je pod št. 7 dan osebni vpogled v način izvajanja Odloka IS Skupščine RS o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin. Navedbe v članku so verjetno delno točne, o tem so pisali v Slovenskih novicah, o tem se veliko govori tudi med upokojenimi in za izplačilo akontacije zainteresiranimi. Osebno tega ne bom komentiral. Na problem (ne)izpla-čevanja akontacij vojaških pokojnin pa gleda malo drugače. Nikomur ne oporekam pravice KOVINOTEHNA LEASING tel. 063/ 38-251,34-503, fax. 38-951 Forum do prislužene pokojnine. Menim, da imamo pravico do izplačevanja akontacij vsi, ki smo uradno upokojeni. Vsi, ki smo imeli uradne dokumente, oziroma do- kumente, ki jih je izdala uradna ustanova takrat skupne, legalne in legitimne države, smo imeli enake ali skoraj enake pogoje - tako bi nas tudi morali obravnavati. Toda zgodilo se je to, česar nisem pričakoval. Nekaterim so problem izplačevanja akontacij državni organi in inštitucije (MO in SPIZ) hitro rešili, drugi pa so morali svoje pravice uveljavljati na za to pristojnem sodišču, kar traja že tretje leto. Problem je namreč drugje in ga je mogoče prikazati z vprašanjem: “Zakaj nismo vsi (še posebej državljani RS) enakopravni pred zakonom (14. člen Ustave RS) in smo različno obravnavani, naše probleme so različno razreševali (lahko govorimo o diskriminaciji posameznikov)?” Navajam trditev: Vsi generali in vsi poveljniki iz leta 1991 so uveljavili pravice - razen redkih izjem! Na sodišču so morali uveljavljati pravice tisti, ki niso ne odločali, ne poveljevali - zakaj? Bistveno vprašanje je, zakaj ljudi, ki imajo enake ali skoraj enake pogoje različno obravnavajo (oboje je dokazljivo), manjši problem pa je v tem, kdo in kako se je “prilagodil”, kdo in kako je komu “pomagal”, kdo in kako se je “znašel”... Takšnih posameznikov je bilo in jih je vsak dan več! Naj to pojasnim na svojem primeru! Dne 23. 11. 1991 nas je približno 60 stalo v hodniku personalne uprave ZSLO, čakajoč na dokumente o upokojitvi. Poklicali so me v pisarno visokega uradnika. Predlagal mi je, naj podpišem izjavo, da sem bil upokojen 15. 7. 1991, ker mi “šef” tako želi pomagati, da ne bi imel problemov v Sloveniji! Vprašal sem, če bodo tako ure- jeni tudi dokumenti za ostale čakajoče v hodniku in dobil odgovor “NE". Odklonil sem “darilo” in takrat je “počilo”: “pa kako češ ti živeti u fašističkoj državi” - “kao i ti u četničkoj”. Tako se je končalo in to traja že tri leta! Niti takrat, niti zdaj nisem imel takega mnenja do nobene omenjene države. Res pa je, da je ena izmed njih (ZRJ) rešila vse probleme upokojenih v letu 1991 (pokojnine, odkup stanovanja, državljanstvo...) brez razlik, druga pa (RS) tega ni rešila, oziroma samo delno. Način rešitve tega problema ji očita pričujoči članek. Zakaj vse to? Republika Slovenija rešuje probleme upokojenih v letu 1991 na osnovi uredbe, oziroma Odloka vlade, sodišča pa, ki vodijo te postopke, bi morala biti vezana izključno na zakone in Ustavo RS in ne na uredbe! Sodišča, če nas že obravnavajo, bi morala, vsaj tako razumem pravo in pravno državo, neposredno odločati po 18. členu Ustavnega zakona ter skladno s 1. odstavkom 15. člena Ustave RS (“človekove pravice in temeljne svoboščine se uresničujejo neposredno na podlagi Ustave”) in zavarovati naše pravice iz člena 14 (“enakost pred zakonom”), 33 (“pravica do zasebne lastnine”) in 50 (“pravica do socialne varnosti”) in vse v zvezi z 2. členom Ustave RS (“Slovenija je pravna in socialna država”)! Če bi sodišča ter organi in inštitucije RS (MO in SPIZ) ravnali tako, bi za tiste, ki so se “znašli”, ne bilo prostora. Dr. Vašo Predojevič BOMBE BREZ VAROVALK Ljubljanski mediji so 6. oktobra 1994 objavili novico, da je bil v ZRJ obsojen na zaporno kazen podpolkovnik nekdanje JLA in sedanji polkovnik Vojske Jugoslavije (užiški korpus) L.D., ker je vohunil za Slovenijo. To se skoraj tako lepo bere, kakor da gre za ameriškega vohuna v Rusiji in ruskega v ZDA. Le da vladi obeh držav ne moreta izmenjati protestnih listin, ker med Ljubljano in Beogradom ni diplomatskih stikov. Potencialno so zato vsi vohuni, ki potujejo v obe sovražni državi. Razplet : po prestani kazni se L.D. kot junak vrne v Slovenijo, kjer ga čaka več nagrad : najprej od tistih, za katere je špicljal v Užicu. Dobil bo stanovanje, pokojnino, državljanstvo. Zaplet : “ nagrado “ bo dobil tudi od svojih nekdanjih tovarišev, ki jih špicljal. V 39. številki Nove dobe smo objavili, da se že nahajajo v Sloveniji žive tempirane bombe v obliki vikend bojevnikov, ki jim je slovenska država (kdo ve zakaj?) prijazno dodelila državljanstvo, ponudila v odkup stanovanja itd. Poleg SR, IR, AM, BP, JJ, ZP, VR, GD dodajamo še LD. V čigavem interesu je spreminjanje Slovenije v nevaren poligon, kjer so nekdanji jugoslovanski častniki in člani njihovih družin brez pravic, samo kulisa za dramo, ki jo spet pletejo vohuni za našimi hrbti ? Najvišji policijski funkcionarji so že nekajkrat javno opozorili, da ne izključujejo možnosti nevarnih terorističnih obračunov v Sloveniji. Vsem tistim, ki se s tem v zvezi (menda le zaradi svojih neurejenih statusnih vprašanj!?) obračajo na uredništvo Nove dobe, če jim lahko povemo, zakaj jih (je) zafrkava(lo) ministrstvo za obrambo, vikend bojevnikov pa ne, sporočamo, naj se obrnejo direktno na pristojne. Morala : slovenskim davkoplačevalcem se itak piše zelo slabo, če pristojni organi ne bi vedeli, kje so tempirane bombe brez varovalk. Novo dobo zanima predvsem usoda Slovenije in vseh ljudi, ki brez svoje krivde živijo na robu bede, ne pa tistih majskih hroščev, ki jih je prejšnji obrambni minister degradiral po načelu, da kdor je enkrat izdal, bo drugič in tretjič še lažje. Forum 7 Po najnovejših napovedih Svetovne banke za razvoj bodo na lestvici gospodarsko najučinkovitejših držav (ZDA imajo relativni faktor 100); 1995 : ZDA 100, Japonska in Kitajska 40, Nemčija 30, Francija, Indija, Italija, Velika Britanija, Rusija 20, Brazilija, Mehika, Indonezija, Kanada, Španija in Južna Koreja med 5 in 15. 2020 : Kitajska 140, ZDA 100, Japonska 45, Indija, Indonezija po 35, Nemčija in Južna Koreja po 30, Tajska 25, Francija in Tajvan po 20, Italija, Rusija, Velika Britanija med 15 in 20, Mehika 10 ( izpadli bosta Španija in Kanada, novi v prvi liga sta Tajska in Tajvan ) O Sloveniji pa nič... 8 Varuh pravic Nekaj določb Deklaracije o temeljnih načelih glede prispevka množičnih občil h krepitvi miru in mednarodnega razumevanja, k pospeševanju človekovih pravic in preprečevanju rasizma, apartheida in hujskanja k vojni • 1. Člen Krepitev miru in mednarodnega razumevanja, pospeševanje človekovih pravic in preprečevanje rasizma, aparheida in hujskanja k vojni zahtevajo svoboden pretok ter širše in bolj uravnoteženo širjenje informacij. V ta namen morajo glavni delež prispevati množična občila. Njihov prispevek bo toliko učinkovitejši, kolikor bo informacija odražala različne vidike predmeta, ki ga obravnava. • 2. člen Uživanje pravice do svobode mišljenja, izražanja in informiranja, ki je priznano kot sestavni del človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je bistven dejavnik krepitve miru in mednarodnega razumevanja. Dostop javnosti do informacij mora zagotavljati raznovrstnost virov, ki so na razpolago, kar omogoča vsakemu posamezniku, da preveri točnost dejstev in objektivno oceni dogodke. V ta namen morajo imeti novinarji pravico do svobodnega poročanja in kar največje možnosti za dostop do informacij. Prav tako pomembno je, da imajo množična občila razumevanje za vse, kar prizadeva ljudstva in posameznike, s čimer pospešujejo udeležbo javnosti pri oblikovanju informacij. Zaradi vloge, ki jo imajo, ko gre za krepitev miru in mednarodnega razumevanja, pospeševanje človekovih pravic in preprečevanje rasizma, apartheida in hujskanja k vojni, prispevajo množična občila k pospeševanju človekovih pravic še posebej s tem, da dajejo možnost izražanja zatiranim ljudstvom, ki se borijo proti kolonializmu, neokolonializmu, tuji okupaciji in vsem oblikam rasne diskriminacije in zatiranja, in katerih glas je nemogoče slišati na njihovem lastnem ozemlju. Če naj bi množična občila zmogla razvijati načela te Deklaracije v svoji dejavnosti, tedaj je bistvenega pomena, da je novinarjem in drugim delavcem množičnih občil tako v njihovih deželah kot zunaj njih zagotovljena taka varnost, ki jim zagotavlja najboljše možne pogoje za opravljanje njihovega poklica. • 3. člen Množična občila morajo dati pomemben prispevek h krepitvi miru in mednarodnega razumevanja in k preprečevanju rasizma, apartheida in hujskanja k vojni. Pri preprečevanju agresivne vojne, rasizma, apartheida, in drugih kršitev človekovih pravic, ki jih med drugim porajajo predsodki in nevednost, množična občila s tem, da širijo informacije o ciljih, hotenjih, kulturah in potrebah .vseh ljudstev, prispevajo k odpravi nevednosti in nerazumevanja med ljudstvi, vzbuja državljanom posamezne države dojemljivost za potrebe in hotenja drugih, zagotavljajo spoštovanje pravic in dostojanstva vseh narodov, vseh ljudstev in vseh posameznikov brez razlik glede na raso, spol, jezik, vero ali narodnost, in opozarjajo na velika zla, ki prizadevajo človeštvo, kot so revščina, slaba prehranjenost in bolezni in tako pospešujejo oblikovanje take politike v državah, ki lahko najbolj pospeši zmanjšanje mednarodnih napetosti in mirno in pravično reševanje mednarodnih sporov. S 4. člen Množična občila morajo igrati pomembno vlogo pri vzgoji in izobraževanju mladih ljudi v duhu miru, pravičnosti, svobode, vzajemnega spoštovanja in razumevanja, s ciljem pospeševanja človekovih pravic, enakopravnosti med vsemi ljudmi in med vsemi narodi in ekonomskega in socialnega napredka. Prav tako morajo igrati pomembno vlogo pri seznanjanju s pogledi in hotenji mlajše generacije. • 6. člen Da bi bila vzpostavljena novo ravnovesje in večja recipročnost v pretoku in formacij, ki bosta privedla do vzpostavitve pravičnega in trajnega miru in do ekonomske in politične neodvisnosti dežel v razvoju, je nujno popraviti neenakosti v pretoku informacij v dežele v razvoju in iz njih in med temi deželami. Zato je bistvenega pomena, da imajo njihova množična občila pogoje in sredstva, ki jim omogočajo, da se krepijo in širijo, in da sodelujejo tako med seboj kot tudi z množičnimi občili v razvitih deželah. • 7. člen S tem, da v večjem obsegu širijo vse informacije, ki zadevajo splošno sprejete cilje in načela, ki so osnova resolucij, sprejetih v raznih organih Združenih narodov, množična občila učinkovito prispevajo h krepitvi miru in mednarodnega razumevanja, k pospeševanju človekovih pravic in k vzpostavitvi pravičnejše in enakopravnejše mednarodne gospodarske ureditve. • 8. člen Strokovne organizacije in ljudje, ki sodelujejo pri strokovnem usposabljanju novinarjev in drugih delavcev množičnih občil in ki jim eklaracija o temeljnih načelih glede prispevka množičnih občil h krepitvi miru in mednarodnega 1— razumevanja, k pospeševanju človekovih pravic in k preprečevanju rasizma, apartheida in hujskanja k vojni je nedvomno najbolj zaokrožen mednarodni dokument s področja mednarodnega komuniciranja, nikakor pa ne edini. Pravica “do svobode mišljenja in izražanja, vštevši pravico, da nihče ne sme biti nadlegovan zaradi svojega mišljenja in pravico, da lahko vsak išče, sprejema in širi informacije in ideje s kakršnimi koli sredstvi in ne glede na meje” predstavlja eno temeljnih določil Splošne deklaracije človekovih pravic (19. člen) in Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (prav tako 19. člen). Pričujoča deklaracija se v Preambuli sklicuje še na vrsto drugih dokumentov, med katerimi velja omeniti vsaj tri: leta 1947 sprejeto resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov št. 110 (II), ki obsoja vse oblike propagande, ki bi utegnila spodbuditi kakršnokoli grožnjo miru, kršitev miru ali dejanja agresije, istega leta sprejeto resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov št. 127 (II), namenjeno boju proti širjenju lažnih ali izkrivljenih poročil, ki bi lahko škodovala prijateljskim odnosom med državami ter resolucijo Generalne konference Unesca št. 4.301 (1970) o prispevku sredstev informiranja k pospeševanju mednarodnega razumevanja in sodelovanja. Deklaracija o temeljnih načelih glede prispevka množičnih občil (sprejela in razglasila jo je Generalna konferenca Unesca na svojem dvajsetem zasedanju 28. 11. 1978) se problema mednarodnega pretoka informacij loteva z dveh zornih kotov. Glavni namen Deklaracije je povečati količino posamezniku dostopnih informacij, na temelju katerih si bo lahko le-ta ustvaril objektivno mnenje o aktualnih dogodkih, ki ga zadevajo. V ta namen Deklaracija poziva države članice Unesca, da množičnim medijem omogočijo nemoteno opravljanje njihovega (edinega!) poslanstva. Drugi cilj omenjenega dokumenta je uskladiti neenakosti v mednarodnem (meddržavnem) pretoku informacij (6. člen). Različna stopnja razvitosti in svobode množičnih medijev v različnih državah predstavlja namreč enega temeljnih nastavkov za širjenje dandanes v svetu zelo prisotnega kulturnega kolonializma in informacijskega ekskluzivizma. Deklaracija je bila resda sprejeta že leta 1978, vendar pa je zaradi visoko razvite tehnologije satelitskega pretoka informacij, ki jo praviloma posedujejo radiodifuzne družbe iz razvitih držav, aktualna tudi v devetdesetih. In najverjetneje bo aktualna tudi v naslednjem tisočletju. G. K. Varuh pravic 9 pomagajo pri opravljanju njihovih dolžnosti na odgovoren način, morajo upoštevati poseben pomen načel te Deklaracije, ko sestavljajo in zagotavljajo uporabo njihovih kodeksov etike. • 9. člen V duhu te Deklaracije je mednarodna skupnost dolžna prispevati k ustvarjanju pogojev za svoboden pretok in širše in bolj uravnoteženo širjenje informacij in pogojev za zaščito novinarjev in drugih delavcev množičnih občil pri opravljanju njihovih dolžnosti (...). • 10. člen Upoštevaje ustavne določbe, načrtovane za zagotovitev svobode informacij in ustrezne mednarodne instrumente in dokumente, je neobhodno ustvariti in vzdrževati povsod po svetu razmere, ki omogočajo organizacijam in osebam, strokovno povezanim s širjenjem informacij, doseči cilje te Deklaracije. Pomembno je spodbujati svoboden pretok informacij in širše in bolj uravnoteženo širjenje informacij. Nujno je torej, da države olajšajo množičnim občilom v deželah v razvoju zagotovitev pogojev in sredstev, ki naj jim omogočijo krepitev in širitev, in da države podprejo sodelovanje slednjih tako med seboj kot tudi z množičnimi občili v razvitih deželah. Ravno tako je na temelju enakopravnosti, vzajemne koristi in spoštovanje različnosti kultur, ki tvorijo skupno dediščino človeštva, bistvenega pomena spodbujanje in razvijanje bilateralnih in multilateralnih izmenjav informacij med državami, še posebej tistimi, ki imajo različno ekonomsko in socialno ureditev. • 11. člen Da bi bila ta Deklaracija v polni meri učinkovita, je potrebno (upoštevaje zakonske in druge upravne določbe in ostale dolžnosti držav članic) zagotoviti obstoj ugodnih pogojev za delovanje množičnih občil, skladno z določbami Splošne deklaracije človekovih pravic in njim ustreznimi določbami, ki so proglašene v Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov leta 1966. Samoorganiziranje Uradni Zagreb je skupaj z nevladnimi organizacijami načel vprašanje stanovanjskih pravic in deložacij nekdanjih pripadnikov JLA in njihovih družin. Na čelu ene od ■nevladnih organizacij je tudi visok cerkveni predstavnik, poleg najuglednejših hrvaških pisateljev in drugih. Ustrezna komisija Sabora je ugotovila, da rešujejo stanovanjske probleme skladno s hrvaškimi predpisi, vendar je prosila in povabila nevladne organizacije, naj pripravijo gradivo o človeškem aspektu tega problema, primerih nasilniških deložacij itd. Hrvaški mediji so informacijo o tem korektno predstavili svoji drogirani javnosti. Mnogi med njimi so pred tem pogumno opozarjali na kršenje človekovih pravic, čeprav razmere na Hrvaškem niso nikomur prijazne. Pametni so izrabili tudi umirjene papeževe besede v Zagrebu, da so načeli občutljiva vprašanja kršenja človekovih pravic. morejo ter nosijo zadnje tolarje k advokatom, ki itak ne dosežejo nič, ker je kriza sistemske narave. Komu je mar, da so ti ljudje lačni, bolni in da umirajo spričo prehudih psihosomatskih obremenitev. Z majhnimi ribami zvesto plava le general slovenskega rodu Konrad Kolšek: mož časti in visoke morale. V uredništvu Nove dobe ne moremo ničesar več storiti: nevladne organizacije v Sloveniji nimajo druge alternative, razen tiste, ki prihaja mukoma do izraza v Zagrebu, navkljub tamkajšnjim težjim družbenim razmeram. Prizadeti državljani Slovenije se morajo samo - organizirati, morajo potrpeti, da se konča intrigantska robota pilotiranih posameznikov, ki že nekaj let sistematično rušijo vse napore za začetek delovanja ustrezne nevladne organizacije v Sloveniji (treba je namreč vedeti, da je za mnoge majhne duše trgovina s človeškimi pravicami Nova doba ves čas opozarja, da se nekaj podobnega dogaja tudi v Sloveniji. Pri tem upoštevamo, da ima Slovenija ustrezen stanovanjski predpis, ki ji omogoča - kakšen absurd - da “zakonito” krši apriorne pravice nekdanjih nižjih pripadnikov JLA in članom njihovih družin. Lastnica vojaških stanovanj je slovenska država, izvršilnost odredbe pa je zaupana ministrstvu za obrambo, kjer so se bržčas po domače lotili tega problema (dodeljevanje pravic do odkupa itd.) Majhne ribe se branijo, kakor znajo in predvsem en sam velik bussines). Morajo poskusiti dvigniti na noge katerekoli sindikate v Sloveniji, ker se tudi slovenskim delavcem ne godi bistveno boljše (izplačevanje mezd z nekajmesečnim zamikom itd). Navzlic poskusom levih in desnih politikantov v Sloveniji, ki na vse pretege rušijo odnose med Zagrebom in Ljubljano, bi si tokrat lahko vzeli za zgled Hrvaško, da bi končali to nesrečno zgodbo po predpisih in vesti. Tudi s pomočjo Ustavnega sodišča Slovenija. Zakulisje 10 ■ Mag. Konrad Kolšek: Tako mislim (2) Partnerstvo za mir in Slovenija Partnerstvo za mir PzM je ameriška domislica; gre za široko formo in obliko sodelovanja, graditve zaupanja med državami (narodi) z NATO. Prihodnost narodov in sveta je v združitvah in skupnih interesih, kamor spada tudi varnostno - obrambna politika. Jasno je, da v tem trenutku na pragu- 21. stoletja ne NATO ne Američani nimajo jasnih stališč in kriterijev za sprejem novih članov, kolikšno naj bi bilo to število, katere naj bi bile države z najrealnejšimi pogoji, niti o tem, kako naj bi z operativno funkcionalnega stališča izgledala tako razširjena, velika vojaško - politična organizacija. Zato je PzM ponujeno mesto članstva za NATO in vsekakor ima svojo. ceno. OZN kot svetovna organizacija obsega s svojo strategijo ves svet, zato je vprašanje odnosa med organizacijo NATO in OZN, vpliva ZDA nanjo in prisotnost v Evropi delikatno vprašanje. Vse to močno materialno finančno vpliva tako na OZN kot na vse države partnerice NATO. Praksa kaže, da po hladni vojni obremenitve v Evropi vse bolj prevzemajo evropske države, hkrati pa se ZDA močneje angažirajo v ostalih območjih sveta in v strateških interesih. Nekateri strokovnjaki na zahodu razmišljajo, naj bi v prihodnosti NATO svoje moči omejil na 20 do 30 odstotkov Američanov, preostalo do realnih moči pa naj bi prevzele zahodnoevropske države. je v tem smislu treba spremeniti in dopolniti? Na vidiku so nove ekonomske integracije in kakšna naj bi bila njihova varnostno - obrambna organizacija, še posebej odnos med NATO in Evropsko skupnostjo, kakšne so obrambne in varnostne obveznosti članic PzM za kolektivno varnost, kako te odnose spremljati v zunanji politiki, kakšne odnose in kriterije je treba upoštevati, kakšne so posledice in potrebe v odnosu do nacionalne obrambne koncepcije, kako graditi regionalno obrambno povezavo med državami (sosedi, ekonomskimi grupacijami), kaj je realno pričakovati v odnosih med ekonomskimi centri moči tako v svetu kot v razmerjih med Evropsko skupnostjo, ZDA in Japonsko nasproti Rusiji in Kitajski na pragu 21. stoletja. Lahko rečemo, da na ta vprašanja nimamo pravega odgovora. Kadar gre za našo državo, so prisotne še druge dileme, kot so: možni vpliv na razvojno strategijo Slovenije, kakšne so politične, finančne in vojaške (operativne) obveznosti do programskega dokumenta. Spomnimo se, da smo v nedavni preteklosti dvignili vihar okrog peščice vojakov Slovencev, ki bi v takratni JLA morali oditi na Kosovo. Kako bomo gledali na to vprašanje, če pristojni v imenu OZN odločijo, da mora Slovenija dati določeno število vojakov ali pa manjšo enoto, da čuva mir v neki afriški, mogoče azijski državi, Oblika sodelovanja Postavlja se tudi vprašanje odnosa in učinkovitosti do kolektivne varnosti, njene dimenzije v odnosu do politično ekonomske skupnosti (regionalne, kontinentalne). dileme in se mišljenja razhajajo. Če se spomnimo na nekatera vprašanja, kot so: ali ostaja NATO perspektivno edina vojaško - politična grupacija na tej ravni Različna mišljenju v svetu, kakšen je njen smisel v 21. stoletju, kakšna je V tako pomembnih vpra- vloga KEVS v novih pogojih, šanjih so prisotne številne kakšne njegove indirence, kaj Zakulisje kjer so varnostne razmere podobne ali celo težje, kot so danes v BiH, kjer nedvomno vsak dan umirajo pripadniki modrih čelad. Sile za hitre posege (in-tervence) so v sedanjem trenutku pa tudi v prihodnosti zelo aktualne. Po nekih informacijah se s tem v generalštabih članic NATO ukvarjajo že petnajst let. Že to kaže, da so problemi zapleteni in da so vprašanja, kaj je treba v tem smislu spremeniti v organizaciji, gibljivosti in efikasnosti v povezavi z novimi procesi v Evropi. Angažiranje NATO kot sile OZN in njene ne-efikasnosti v BiH sta najboljši dokaz prisotnosti številnih problemov. Države članice NATO se ne želijo več zaplesti v nacionalno etnične spopade, meščanske vojne ali mejne spopade, ne samo na Balkanu, tudi v Evropi ne. Nihče noče več v takšni vojni izgubljati na tisoče svojih vojakov, še zlasti, če gre za nedefinirane in nejasne interese ali pa strateške napake kot posledice preuranjenih političnih potez, kot je bil to primer na Balkanu. Vse kaže, da v tem trenutku interes zahoda ni polnopravno članstvo novih držav v NATO. Zato je partnerstvo za mir prirodni nastanek novih odnosov v varnosti Evrope in obrambni politiki. Na zasedanju vrha NATO 10. januarja 1994, ko so uradno sprejeli zasnovo partnerstva za mir kot okvira prihodnjega sodelovanja, so poudarili, da Partnerstvo za mir ne zagotavlja avtomatične obrambe partnerice, ker takšen odnos po statutu pripada samo članicam NATO. Zahodno evropski uniji priznavajo v ohranjanju ev- ropske varnosti dosti večjo vlogo. Razmišlja se o skupnih udarnih močeh za delovanje v interesnih območjih. Po znanih stališčih menijo, da v takšnih posegih sodelujejo tudi članice partnerstva za mir. Gre za čim večje povezovanje moči -hkrati pa za delitev odgovornosti in materialnih stroškov. V novih pogojih zasluži pomembna in močna organizacija NATO posebno pozornost glede problema vodenja in poveljevanja, tako znotraj organizacije kot tudi nad NATO. ZDA bodo nad članicami NATO vsekakor obdržale položaj glavnega tegija in interesi segajo v vse konce sveta. Evropa ima v tem pomembno mesto in čedalje več samostojnosti. Hkrati se Evropa ne odreka ameriški vojaški prisotnosti na svojih tleh. Obljuba predsednika Clintona, da bo na starem kontinentu ostali v interesu skupne varnosti okrog 100.000 vojakov, je v skladu z interesi Evropske unije. Vse to kaže, da bodo imele pomemben vpliv svetovne ekonomske integracije, ki se sedaj nakazujejo. To pomeni, da je poleg ekonomskih vprašanj in odnosov zelo pomembna varnostno obrambna politika med Evropsko skupnostjo in drugimi gimi. Na to kažejo tudi vojaški izdatki v bližnji prihodnosti do leta 2000. Po podatkih Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP) bodo vojaški izdatki v razvitih državah do leta 2000 znašali 541 milijard dolarjev, kar je v primerjavi z letom 1990 za približno 29 odstotkov manj (760 milijard). Države v razvoju dajejo tačas za vojaške potrebe približno 17 do 18 odstotkov razvitih držav, leta 2000 bodo izločile 98 milijard ameriških dolarjev ali približni 25 odstotkov manj kot leta 1990 (130 milijard). Iz razpoložljivih podatkov ni razvidno, ali so vračunani poveljujočega. Članice PzM pa bodo po meri doziranja izpolnjevale svoje interese. Ameriška globalna stra- ekonomskimi grupacijami v primerjavi z ZDA, Rusijo, tudi Kitajsko in Japonsko, mogoče še z nekaterimi dru- stroški partnerstva za mir; verjetno ne. Se nadaljuje Zakulisje PAPEŽ PAVEL II. IZ KRANJS T)rvi, kot Aeneas Silvius Jl Piccolomini (rojen 18. oktobra 1405, največ je prebival v Gradcu, na Dunaju in v Dunajskem Novem mestu) je bil vrsto let tajnik in svetovalec cesarja Friderika III. Bil je pesnik in govornik, ena najvplivnejših oseb koncem srednjega veka, politik in diplomat, ki je večino svojega življenja posvetil ideji pobijanja sovražnika krščanstva, Turkov. Kot papež Pij II. je sklical leta 1459 v Mantovi veličastni shod knezov in vladarjev; na tem shodu, ki je ostal brezuspešen zaradi nesloge knezov, je imel Pij II. govor, poln umetnosti in ognja ter pravcate ciceronske duhovitosti, ki se je kmalu v prepisih razširil preko cele Evrope. Aeneas Silvius Piccolomini je bil tudi soustanovitelj ljubljanske škofije (1460), ki jo je potrdil cesar Friderik III. leta 1462. Kronika trdi, da je bil povod te ustanovitve neki cesarjev sen, ki ga je imel v Celju in ki ga je rešil velike nesreče. Ko je prišel namreč cesar Friderik III. v Celje, da vzame v posest celjsko grofijo, ki je izgubila zadnjega moškega gospodarja, se mu je vdova pokojnega grofa odločno uprla. In neko noč se je cesarju v sanjah prikazal škof, ki ga je svaril, naj se pravočasno umakne, ako se hoče rešiti. Cesar se je nato res nemudoma umaknil v gornji del gradu, ki ga je začel oblegati Celjankin vojskovodja Witkowitz. Cesarju se je slaba godila, toda V dobi velikih turških grozodejstev, ki so doletela p XV. stoletju predvsem našo Kranjsko, sta delovala dva odlična papeža, ki sta imela z našo slovensko domovino posebno oz.ke zveze, papeža Pij II. (1458 do 1464) in Pavel II. (1464 do 1471). tedaj so mu priskočili na Ker je Friderik mislil, da vati svojega sina Maksimi-pomoč kranjski deželni jezde- je bil škof iz njegovih sanj ljan, Nikolaju na čast pa je ci in ljubljanski pešci. Sreč- ali Nikolaj, patron Ljub- ustanovil ljubljansko škofijo, nega cesarja so rešili in ljane, ali Maksimiljan, pa- Aeneas Silvius Piccolomini odvedli v Ljubljano. tron Celja, je sklenil imeno- - papež Pij II. - je bil cesarju Zakulisje KEGA RODU GROFOV BARBOV pri tej ustanovitvi svetovalec, njegov tovariš na dvoru pa je bil Sigismund plemeniti Lamberg. Ko je postal Picco-lomini kardinal, mu je Lamberg zaželel, da bi postal papež. “Če postanem jaz papež, postanete vi škof“ - mu je odvrnil kardinal. Prvi škof ljubljanski je postal nato v resnici Sigismund pl. Lamberg. Medtem je prebival plemeniti rod Barbov v tedanjem deželnem delu Istre. Peter Barbo je bil drugi sin Nikolaja Barbe in Poliksene Condulmarije ter se je narodi! leta 1417. Po smrti svojega mlajšega brata Janeza je bil določen za duhovniški stan. Zato ga je stric z materine strani, papež Evgen IV., ki je zaradi priprav vojne proti Turkom prebival v Ferrari, poklical k sebi ter ga navzlic njegovi mladosti imenoval za apostolskega protonotarja in naddekana v Bologni, kmalu za tem pa še za kardinala. Tudi vsi Evgenovi nasledniki, papeži Nikolaj V., Kali-kst III. in zlasti Pij II. so izkazovali Petru Barbi svojo veliko naklonjenost. Papež Pij II. je kanil spreobrniti sultana v krščanstvo; posveti mu je celo knjigo, apologijo krščanske vere, Mohamed II. pa mu je odgovori s tem, da je odtrgal krščanskemu svetu nove dežele, bogati Lezb (1462) in Bosno (1463). Zato je Pij II. sklenil, da se postavi na čelo križarske vojske proti Turkom. Navkljub šibkemu zdra- vju se je 18. junija 1464 vkrcal v Anconi (Jakinu), 14. avgusta pa je prav tam umrl, upajoč da se bo že kdaj vse zahodno krščanstvo uprlo Turkom, odkar so se utrdili na Bosporju. Po njegovi smrti je bil skoraj soglasno izvoljen za papeža Peter Barba, ki si je dal ime Pavel II. Takoj je dal v Rimu zatreti neznosno draginjo kruha in mesa s tem, da je na svoj račun kupil velike količine hrane, ki jo je potem po nižjih cenah prodajal ljudstvu. Skrbel je za reveže, hudodelce pa je sodil strogo, vendar milostno. Smrtno kazen je omejil, le umore so morali zločinci plačevati s svojimi glavami. Bil je usmiljen tudi z živalmi, zanje je uvedel posebno varstvo proti nesmiselnemu trpinčenju. Veliko je dal na modo: za kardinale je vpeljal rdeče klobuke in rdeče obleke. Cerkev svetega Štefana na Dunaju je povzdignil v stolno cerkev, ko je cesar Friderik III. zgradil Štefanov zvonik, ta krasni znak cesarske prestolnice, za papeže pa je dal izgotoviti novo, z biseri in dragimi kamni okrašeno tijaro v vrednosti 200.000 zlatnikov (to je bilo zelo veliko denarja, če vemo, da je dal Benetkam za boje s Turki dve tretjini te vsote). Iz Nemčije je poklical v Rim tiskarje ter dal tiskati cerkvene in druge knjige. Nemirneži so seveda izrabljali papeževo dobroto, stregli so mu celo po življenju, vendar je Pavel II. zapeljance samo posvaril, kolovodje pa obsodil na veslanje na galejah. Umrl je 27. junija 1471. Nekateri so trdili, da je bil zastrupljen, kar naj bi se kasneje prigodilo še kakšnemu papežu, toda zdravnik Valerius Viterbi je ugotovil, da je bil papež predebel, mučili so ga katari. Zaradi takega katara ga je po neki obilni večerji zadela katastrofa. Njegovo truplo so pokopali v Vatikanu, njegov naslednik Sikst IV. pa je podedoval ogromno premoženje v zlatih, srebrnih in raznih dragocenih posodah, milijon v denarju itd. Življenje Pavla II. je opisal kardinal Ouirini: Pauli II. Barbo... Vita...Roma 1740. Knjigo je leta 1757 dobil v dar tudi Jošt Weikhard Anton grof Barbo za rodbinsko knjižnico, marmornat relief tega papeža, ki je bil naši slovenski domovini najbližji, hrani Rudolfinum v Ljubljani, oljni portret pa je krasil dvorano na gradu Rakovnik pri svetem Rupertu na Dolenjskem (Kroissen-bach), last grofa Antona Barbe, kranjskega državnega in deželnega poslanca. Tako zaključuje svoje poročilo o tem največjem cerkvenem knezu plemenite kranjske rodbine P. pl. Radics v Slovanu, mesečniku za književnost, umetnost in prosveto, leta 1903. Ljubljana, NUK, cod. 162, svetnik (začetek XV. stol.) Zakulisje 14 Maribor: socialni grafiti Dela, ne miloščine 9 Maribor je že dlje časa hud gospodarski bolnik. Nič novega, res, kakor tudi ni nova ugotovitev, da so Mariborčani sami nemara še najmanj krivi za gospodarsko katastrofo v njihovi regiji. Nekaj novega pa bo, ko bo delavcem dokončno prekipelo in bodo lepega dne stopili do državnega parlamenta in nekoga - “obesili za j...” kot se je slikovito in nič kaj razumevajoče izrazil eden izmed stavkajočih mariborskih delavcev. ■ Pogovor Maribor na robu Drago Gajzer, vodja Sindikata kovinske in elektro industrije v TAM: “Kratkoročno ne gre pričakovati izboljšanj” Kašni so obeti za mariborsko industrijo? “V tem trenutku nič kaj rožnati. V Mariboru je kar nekaj podjetij, ki so že v stečaju ali pa jim stečaj še grozi, obetajo se prisilne poravnave, skratka vse oblike gospodarskih razpletov, za katere lahko z gotovostjo rečemo, da so skrajno neprijetne. V času svojega mandata mariborska vlada skupaj z Gospodarsko zbornico, Zavodom za zaposlovanje, Skupščino in nenazadnje tudi s Sindikatom še ni našla skupnega jezika in rešitve za mariborsko gospodarstvo, treba je povedati, da mariborsko gospodarstvo ni v nič kaj drugačni situaciji kot v ostalih regijah, problem je le v tem, da panoga, ki je trenutno pri nas najbolj na udaru, torej kovinsko predelovalna industrija, dosega največjo stopnjo koncentracije prav v Mariboru. Pritok delavcev v to območje je bil v prejšnjih časih zelo množičen, danes, ko pa se ta industrija prilagaja tržnim zakonitostim, pa se pojavljajo enormni presežki delovne sile. Ne mariborska, kakor tudi ne republiška vlada nimata konkretne rešitve za ta problem.” Lahko to podrobneje pojasnite? “Vsi na veliko govorijo o zaposlovalni politiki, ki je pa v praksi žal ni. Sicer se pojavljajo podatki, da število brezposelnih upada, kar pa je morda celo zavajajoče, saj so novi podatki posledica restriktivnejše politike do tistih brezposelnih, ki poleg tega, da so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, opravljajo še kakšno priložnostno delo. Poleg tega se določeno število ljudi upokoji prek Zavoda, tako, da je število brezposelnih manjše. Toda dejstvo, ki ostaja nespremenjeno, je da se število zaposlenih ne povečuje. In tu je ključ problema.” Kaj torej storiti? “Karoserist, ki je zadnje v vrsti mariborskih podjetij v stečaju, žal ne bo ostalo edino. Na robu eksistence se nahaja še kar nekaj drugih podjetij. Naše mnenje je, da bi veljalo problem razreševati na osnovi Zakona o delovnih razmerjih, toda to je pogojeno z voljo republiške vlade, Ministrstva za delo in vseh ostalih ki razporejajo sredstva za reševanje teh problemov.” Torej gre za odsotnost neke konsistentne vladne politike do tega problema? “Republiška vlada do zdaj ni predstavila neke trdno zastavljene politike do mariborskega problema, kar pa lahko končno rečemo tudi za mariborsko vlado samo. Menim, da v mariborski vladi tudi ni kompetentnih ljudi za reševanje gospodarske krize v Mariboru. Gospodarska zbornica ponuja dolgoročne rešitve, medtem ko za konkretne probleme ne najdejo odgovorov in tako naprej. S pomočjo ljudi, ki so trenutno na vseh teh položajih, mariborsko gospodarstvo po mojem ne bo tako kmalu prišlo iz krize. Makroekonomska politika je seveda odvisna od republiške vlade, ki mariborski problem sicer vidi kot enega izmed najresnejših v državi, toda za zdaj kakšne ustrezne politike še ni začela izvajati.” Vasja Ocvirk In ko že govorimo o razumevanju - ljudi, ki živijo na robu eksistence je kaj težko prepričati, da bi nekaj “razumeli”, “doumeli” ali “potrpeli”. Maribor pa je visokotlačni socialni lonec. Del Metalne je v stečaju že od decembra lanskega leta, Karoserist je isto usodo srečal pred dnevi, TAM je od skoraj 9000 delavcev odpustil dobro polovico, kar naj še ne bi bilo vse, trgovski gigant Ferromoto pa je prav tako v stečaju. V Cevovodu novi lastnik - EEK - kljub zakonskim določilom noče prevzeti odgovornosti za odvečne delavce, prav tako pa še ni jasno, kako bo s Tovarno umetnih brusov Swaty in Mariborskim tiskom. Seveda pa so to le največji problemi. Manjših firm, ki se otepajo s težavami je še veliko, vse skupaj pa predstavljajo potencialno socialno katastrofo. Ta trenutek je v Mariboru na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih že okoli 15.000 brezposelnih, žal pa trenutno ni nobenih kazalcev, da bi šlo za končno številko. Ljudska kuhinja v Mariboru dnevno hrani blizu 200 ljudi, ki se sami sicer ne morejo preživeti. Tolažba, da se je ob njenem odprtju Zakulisje 15 tja dnevno zatekalo dvakrat toliko ljudi, ne izpere grenkega občutka. Fatalizem ali bes? Med delavci, zaposlenimi in nezaposlenimi, večinoma prevladujeta dve razpoloženji - melanholična vdanost v usodo na eni in tihi bes na drugi. Na vprašanje, kaj si mislijo o stanju, v katerem se nahaja mariborsko gospodarstvo, so delavci odgovarjali precej podobno. Zbrali smo nekaj izjav ljudi, ki so se v lepem jesenskem popoldnevu vračali iz industrijske cone nazaj v M-aribor. “Eh, kaj naj si mislim, to nikogar ne zanima, kaj si mi mislimo.” “Veste kaj, zdaj se gre, kdo bo več nakradel. Najprej oni na vrhu, potem pa lepo vse do dol. Zdaj odnesi, kar še lahko, jutri boš mogoče na cesti.” “Mariborsko gospodarstvo... jaz samo to pravim, da ni bilo treba vsega tega. Saj pa niso bile tako zafu-rane fabrike, samo oni v Ljubljani so reševali samo svoje fabrike, nas pa so pustili, da smo se pogreznili.” “Idi tja, k direktorju, pa njega vprašaj.” “Kaj češ. Vsak, ki je obdržal službo je srečen. Čeprav se zdaj nekaterim že bolj splača, da so na Zavodu, kot pa da bi delali v fabriki.” “...oni nam govorijo, da gremo zdaj v Evropo pa da je treba evropske norme loviti. Zakaj pa potem toti menedžerji ne delajo po evropsko? Pa zakaj vlada ne dela po evropsko? Pa zakaj niso potem plače evropske, Nekoga bo treba za jajce če so že cene za stanovanje obesiti, da bo Evropo vido!”” pa elektriko pa vodo pa ogrevanje evropske? Kdo se Vasja Ocvirk zdaj tu ne obnaša evropsko? Zakulisje 16 Analiza Analiza Analiza Analiza Analiza Analiza Analiza Analiza Analiza Analiza Ura, ki stoji, kaže prav samo dvakrat na dan Upajmo, da se politiki motijo in da Slovenija ne bo razdeljena med orle in sokole po starem predvojnem vzorcu. Navsezadnje zgodovina ni krožnica, po kateri hodimo toliko časa, dokler se ne vrnemo na izhodiščni položaj. Je dvigalo: ko pritisnemo na gumb, nas odpelje navzgor ali v klet. Ne glede na imena, ki jih nosijo, se politične jate v Sloveniji počasi razvrščajo v dve skupini: v združeno desnico Slovenije (ZDS) in združeno levico Slovenije (ZLS). V prvi jati leti Janez Janša, v drugi Leviatan (zmaj z več glavami). Vmes kroži nekaj pitanih rac. Ker je v Sloveniji skoraj 170.000 instant državljanov, ki so izgubili izvorno državljanstvo, so pa med njimi vojni obvezniki, morajo stranke računati tudi z njihovimi glasovi v obrambi samostojnosti Slovenije. Po Finni-ju, Mečiarju in Tudjmanu se je obroču okoli Slovenije pridružil še Heider. Samostojni bomo namreč samo tako dolgo, dokler bomo različni od tistih, ki nas obkrožajo. Sedaj smo s črnimi obdani krog in krog in le vprašanje časa je, kdaj nas pogoltnejo: brez rdeče pomoči ali v strahu pred rumeno. Po političnem umoru Ivana Krambergerja še ni jasno, katere stranke so plebejske? Zaenkrat sta to ljudska stranka in liberalni demokrati. Zadnja zato, ker je znešena od vse povsod. Podobna je splavu na brzicah s specialisti za komolce : med njimi se drenja na primer komsomolski aktivist , ki je dobil v Beogradu najvišji kredit, ker je v svojo prijavo napisal (ponaredil), da je udeleženec NOB od leta 1941. Zapitek za nekoliko zvišan sukcesijski račun bodo itak plačali davkoplačevalci po končani jugoslovanski zapuščinski razpravi. Doslej so potniki iz tega splava uspešno blefirali mlajšo javnost s svojimi neekstremnimi stališči, “komuno" na Metelkovi v Ljubljani itd. Vendar se je po zadnjem obmejnem sporu s Hrvaško in Santa Barbara nadaljevanko o orožju pokazalo, da sestavljajo ZLS in ZDS ljudje z enako zmedenimi pojmi, ki imajo skupno lastnost predvsem patološko destruktivnost in jim je tolerantnost zgolj skupna zunanja preobleka, ki blagoslavlja njihova zavržena dejanja. Glede meje s Hrvaško Janeza Drnovška namreč ni opetnajstila ZDS, marveč ga je pustila na cedilu njegova ZLS. Poslej naj ugiba, kakšna je razlika med Danijelom Malenškom in Viktorijo Potočnikovo, na primer? ZDS in ZLS potrebujeta volilce (množico) predvsem za brakado različnih od sebe. Problem njunega brakadnega nacionalizma pa je v tem, da predstavljata tisto manjšino, ki se je sama vidno označila z lipovim listom. Če lahko lipovi parlamentarci obeh strank posilijo Zagreb z mejnim sporom, lahko jutri izglasujejo vojno. Pri tem 'DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE Komisija »za peticije Številkas 070-02/93-428 Datum: 17.ll.19t3, Spoštovani! Komisija za peticije Državnega zbora Republike Slovenije je na svoji 3. seji dne 16.11.1993 obravnavala vašo skupinsko vlogo dvanajstih podpisnic - Sena oficirjev bivše JLA iz Brežic, v kateri izpostavljate teške družinske razmere, ki so nastale po osamosvojitvi Republike Slovenije oziroma z odhodom JLA iz Slovenije konec leta 1991, s katero so odšli vaši soprogi. Služba komisije za peticije je takoj po prejemu vloge zaprosila .Ministrstvo za obrambo 'In' 'MinistrsLvo'za notranje zadeve za pojasnilo navedb, zadnje predvsem z vidika pridobitve državljanstva za navedene osebe. Odgovor Ministrstva za notranje zadeve prejet 25,10.1993 je bil prav tako obravnavan na seji komisije. Sprejet1'je bil sklep, da se Komisija za peticije strinja s pojasnilom Ministrstva za notranje zadeve. Nadalje je bilo poudarjeno, da komisija ni pristojna posegati v pristojnosti Ministrstev. Slede na to, da se o vsaki vlogi za državijanstvo odloča v rednem postopku ter praviloma zaključi na Vrhovnem sodišču Slovenije, ne more biti govora o "montiranih procesih", kot v pismu navajate. Istočasno je bilo opozorjeno na še vedno obstoječo možnost skupnega bivanja družine na ozemlju druge republike, kar nikomur ni preprečeno. ' V«?;;; Al ' '■ ■ V prilogi Vam pošiljamo odgovor Ministrstva Republike Slovenije v celoti. si.*..,: • rtmas Priloga: 1 za notranje zadeve d n i c a rte na Oman (Mup (Jmuu Zakulisje 17 Analiza Analiza Analiza Analiza Analiza Analiza Analiza Analiza Analiza Analiza se bo Ljubljana sklicevala na to, da so sporni zaselki vpisani v piranski kataster, Zagreb pa na to, da so bili od nekdaj pod jurisdikcijo poreške škofije. Na koncu bo moral spet intervenirati Vatikan, ker je iz plemenitega rodu Barbov, ki je prebival na Kranjskem že v petnajstem stoletju in sicer v tedanjem deželnem delu Istre, odromal v širni svet drugi sin Nikolaja Barbe in Poliksene Condulmarije, Peter Barba, kasnejši papež Pavel II. Medtem ko politiki v Ljubljani živijo iz rok v usta, uporabljajo pametni zgodovino kot priročnik za novo dobo. Šolski primer neukosti predstavlja tudi odnos ZLS in ZDS do Slovencev v Italiji: pred nekaj dnevi je direktor največjega slovenskega denarnega zavoda v Trstu izjavil, da začenjajo grevidno poslovati s Hrvaško in nekaterimi drugimi območji, kar je v neposrednem interesu tudi gospodarstva v Sloveniji. Minerji ZLS in ZDS, ki imajo večino v parlamentu, medtem uspešno razstreljujejo mostove s Hrvaško, športno -olimpijska Tonči Vrdoljak in Janez Kocijančič jih pa gradita. Kako in kam naprej? Vzemimo, da se Milan Kučan ni sprenevedal, ko je pred nekaj meseci v Novi Gorici nostalgično izdavil, da bi vložil svoj politični kapital predvsem v nekaj ljudi iz risa svojega centralnega komiteja zveze komunistov Šlovenije. To so potem mnogi razumeli, kakor da ustanavlja novo politično gibanje: neposredne volitve poslancev (osebnosti) ne glede na nazorska in politična prepričanja, bi bile lahko le en cilj modernega gibanja. Po definiciji je gibanje predvsem takšna funkcionalna arhitektura države, kjer zaradi vstopa skozi vrata (stranke) v hišo, ni treba podreti stavbe. Drugi cilj je lahko ekumena: sobivanje (orli in jastrebi so ujede, vendar predvsem ptiči). Kaj je ekumena? Odgovorite si na enostavno vprašanje: vam je všeč, če vidite po dežju mavrico? To je to. Zaenkrat ostaja odprto vprašanje, če Kučan ima kondicijo, da ustanovi takšno gibanje? Kdo drug si nekaj takega težko privošči, ker v Sloveniji ni izoblikovan samostojen interes podjetnikov, delodajalcev in delojemalcev, da bi bilo to koristno: s Kučanom ali mimo njega. Toda če tega ne bomo storili, lahko začnemo pisati spomine na Slovence. Tostran in onstran meje. Navsezadnje lahko pridemo v Evropsko unijo Poln je lonček moj. Kdor si lačen, stoj, da ti malo dam, saj dovolj imam Predlog himne združenih odredov ZDS in ZLS tudi kot člani večinskih narodov: na primer kakor Slovenci v Avstriji in Italiji, lahko pa tudi potopljeni (kakor Avari, Veneti, Kelti, Iliri itd.). Tudi vzorne kadrovske razmere v Sloveniji naravnost kličejo, da se scena razgiba: v petih letih so člani ZLS in ZDS že tolikokrat zamenjali barve in pokazali česa ne - znajo, da si boljšega preverjanja ni bilo mogoče zamisliti. Kako malo so poznali pot, ilustrira podatek, da so gradili slovensko “ samostojnost “ s pomočjo Genscherja, ne da bi mislili na posledice. Zdaj se je pokazalo, da so bili nemški liberalci vključeni v tako imenovano libijsko zvezo: s pomočjo firme Telemit je Gadafi financiral tudi nemške liberalce in za protiuslugo dobival za Libijo, Sirijo, Irak, Iran, Jordanijo in Saudsko Arabijo vrhunsko elektronsko tehnologijo, uporabno za terorizem zoper Izraelce (komur se ljubi, naj gre po tej stezi naprej in mogoče bo prišel do odgovora , zakaj ima Slovenija po novem težave z izvozom elektronske opreme v Iran). Danke, Hansi! Račune bo plačala Slovenija z izgubo samostojne bodočnosti. Žebranje na proslavah in simpozijih o proti - potujčevalski naravi slovenskih kulturnih in političnih velmož je danes namreč le še stran vržen denar, če Slovenija hkrati ne bo kompatibilna z novimi informacijskimi in tehnološkimi sistemi. Kar je še ostalo od dobrega sveta, je treba uporabiti kot vzgled in omogočiti Sloveniji, da ostane, kar je. To je ves vic, ne pa kakor mokre kokoši čakati, kdaj bankrotiramo zaradi nesposobnih voditeljev, ki imajo polna usta nacionalne identite, delajo pa točno nasprotno od tega: namesto tehnološke prenove produkcijskih sistemov, zabijajo denar v beton (...zapel je gozd in pisana dobrava in v rokah krampi zapojo...). Malo je verjetno, da bodo sedanji politiki" potegnili še kakšno novo potezo, ker so tradicionalni profesionalni najemniki, ki ne morejo trpeti rizika samostojne “pete kolone". Zato se enako obnašajo do “ju-žnjakov" in tistih, ki niso vpleteni v kravje kupčije s Slovenijo: slovensko finančno družbo Safti bomo po Frankolovem pobesili, schmugel financarjem pa spomenike postavili (...če si naš, zdaj z nami hodi, mi smo trdni kot granit...). To trditev se lahko lepo ilustrira: najemniki bi najrajši videli, da bi potekala podelitev državljanstva po inasonskem ritualu, ki bi novega Slovenca (kakor nekoč novega Nemca) obvezala k absolutni lojalnosti: doseljenec bi lahko pridobil državljanstvo le, če bi dokazal, da je izgnal deset drugih doseljencev. Nekaj podobnega prakticirajo Holandci: doseljenka lahko dobi državljanstvo po petih letih, če odrasel holandski samec petkrat zaporedoma (enkrat na leto) podpiše, da je punca O.K. Gre torej za primer brezpravnega konkubinata in Zakulisje 18 Analiza Analiza Analiza Analiza Analiza Analiza Analiza Analiza Analiza Analiza lukembouro • v s: C O V P X 8 H A T 10 N : %* ' 1 '< U-l,:-; i r -V ,, * aubjecti Factory Project in Sau < LESTVE>< LESTVE <>LESTVE<>LESTVE<>LESTVE<>LESTVE<>LESTVE<>LESTVEoLESTVE> TEEN TOP 10 1. ITI Make Love 2 U -BOYS 2 MEN 2. Saturday Night - NVHIGFIELD 3. Eins Zwei Polizei - MO DO 4. Confide In Me - KYLIE MINOGUE 5. The Rithem Of The Night - CORONA 6. I Show You Secret - PHARAD 7. I Swear - ALL 4 ONE 8. Life In The Streets - MARKY MARK 9. Regulate - VVARREN G & NATE DOGG 10. Endless love - LUTHER VANDROS & MARIAH CAREY AMERIKA TOP 10 1. Pil Make Love 2 U - BOYS 2 MEN 2. Endless Love - LUTHER VANDROSS 3. When Can I See You Again - BABVFACE 4. Love Is Ali Around - WET WET WET 5. I Svvear - ALL 4 ONE 6. Stroke You Up - CHANGING FACES 7. Stay - LISA LOEB 8. The Swamp Thing - GRID 9. 7 Seconds - YN DOUR / N CHERRV 10. Shine - COLLECTIVE SOljL Slovenija - Ultrazvočne erozije radia MARŠ 1. OFFSPRING - Come Out And Play 2. SUICIDAL TENDENCIES - Suicyco Muthafucka 3. PUBLIC ENEMY - Give It Up 4. DIG - ITI Stay High 5. GRANT LEE BUFFALO - Mockingbirds 6. R.E.M. - What’s The Frequency, Kenneth 7. CONSOLIDATED - Bussines Of Punishment 8. STONE TEMPLE PILOTS - Interstate Love Song 9. PANTERA - Planet Caravan 10. DOG EAT DOG - No Fronts Glasba Gabba, Drugi slovenski nastop legendarnih Ramones je minil pod slavolokom njihove dvajsetletnice. Da, natanko toliko let je preteklo, odkar so se neuničljivi newyorški fantje zbrali skupaj in iz garažnega rocka šestedesetih ter nedolžnih najstinških napevov ustvarili legendo, ki je vplivala na mnoge kasnejše generacije, še posebej pa na punk gibanje, ki jim je sledilo nekaj let kasneje. Njihov zadnji koncert, tudi ta je bil v ljubljanski Hali Tivoli, je okarakteriziral občutno boljši zvok, pregovorna energičnost in nepopustljivost ter nekaj znanih melodij z njihovega zadnjega albuma “Acid Eaters”, na katerem so Ramones priredili rock skladbe iz šestdesetih, ki so po njihovih besedah najbolj vplivale na njihov glasbeni razvoj. Kot predskupina so skoraj polno malo dvorano v Tivoliju zagreli puljski KUD Idijoti in tako končno zaigrali na istem koncertu s svojimi velikimi vzorniki. Ramones so še zmeraj isti kot so bili pred tolikimi leti, kar je bil tudi razlog, da tisti ponedeljek iz Tivolija nismo odšli razočarani. Šport Grenko slovo celjskih rokometašev od pokala evropskih prvakov. Kritike na račun IHF s strani obeh klubov. Celjani so v prvem polčasu že imeli potrebno prednost za napredovanje v drugi krog, pa so jih izkušenejši in bolj motivirani Madžari ujeli in prehiteli. Adijo Evropa Pred skoraj polno dvorano na Golovcu v Celju so se rokometaši Celja - Pivovarne Laško morali posloviti od Evrope že na samem štartu pokala prvakov. Madžari, ki so prišli v Celje s štirimi goli prednosti, so bili proti koncu prvega že na kolenih. Celjani so namreč že vodili s petimi goli razlike (10 : 5). Nato pa se je pričela kalvarija. Namesto da bi s hitro igro dotolkli nasprotnike, so se nekako umirili, le Silvio Ivandija in Tomaž Jeršič sta igrala še naprej agresivno in kreativno. Ključne minute za poraz pa so bile v začetku drugega polčasa, ko so Celjani štirikrat zapored zadeli vratnico, en strel pa je obranil več kot odličen vratar Lubomir Svajlen. Krivca za poraz je treba iskati tudi v večji izkušenosti gostov, saj je večina igralcev tudi po letih starejša od Celjanov. Dotakniti pa se je treba tudi načina tekmovanje v pokalu prvakov. Kot sta na tiskovni konferenci po tqkmi povedala oba trenerja, je pravilo, po katerem se tako močni ekipi srečata že na samem začetku tekmovanja, milo rečeno vsaj nespametno. Kajti, ena od odličnih ekip se je morala posloviti in možnost za nastope v Evropi dobijo slabše, če ne kar outsiderske ekipe. Predlani so Čeljane tako izločili evropski prvaki iz Zagreba, lani je Teka pometla z Vezspremom, letos je ponovno izpadlo Celje. S takim načinom izgublja samo rokometna igra. Celjanom zdaj ostane le to, da osvojijo državno prvenstvo in se med tem časom temeljito pripravijo za naslednjo sezono tekmovanja v pokalu evropskih prvakov. Časa imajo dovolj, saj so relativno mlada ekipa in je pred njimi še svetla bodočnost. Mitja Ocvirk Šport 29 Svetovni pokal v kegljanju Danes, v sredo, 19. oktobra se bo s svečano otvoritvijo ob 11. uri na kegljišču Golovec v Celju pričel 6. svetovni pokal v kegljanju. Tekmovanje bo otvoril predsednik Republike Slovenije, gospod Milan Kučan. Tekmovanja bodo potekala štiri dni. Do sobote bodo polfinalni obračuni, v soboto, 22. oktobra pa se bodo po štiri najboljše moške in ženske ekipe iz polfinala pomerile v finalu. Nastopajo klubski državni prvaki v ženski in moški konkurenci iz Avstrije, Češke, Estonije, Francije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Makedonije, Nemčije, Poljske, Romunije, Slovaške in Slovenije. Slovenijo bosta zastopala Konstruktor iz Maribora v moški in Emo Eterna iz Celja v ženski konkurenci. Gospod Amer, trener Konstruktorja, aktualnega svetovnega prvaka, je povedal, da je malo verjetno, da bi klub ponovil lanski uspeh. Polovica igralcev je ali bolnih ali poškodovanih, kegljišče ni bilo pripravljeno za trening, zaradi podcenjevanja tekmovalnega kegljanja niti ni prevelike motivacije. Pre-zadovoljen bo, če se bo klub uvrstil v finale. Lado Gobec, trener Emo Eterne, je poudaril, da so edini klub izmed sodelujočih, ki je dvakrat osvojil pokal. Breme nastopa pred domačim občinstvom je veliko, saj se dostikrat zgodi, da domačini sploh ne pridejo v finale. Pri ženskah je izenačenost veliko večja kot pri moških, izmed prijavljenih ekip jih je sedem ali osem sposobnih uvrstitve v finale. Ker je ukinjen embargo na nastope športnikov iz ZR Jugoslavije, obstaja verjetnost, da bodo na Svetovnem pokalu nastopili tudi kegljači in kegljavke iz ZRJ. Mednarodna zveza je za njihov nastop že dala zeleno luč, oziroma proste roke organizatorja pri odločitvi o njihovem nastopu. O tem pa bodo odločali slovenski državni organi, oziroma ustrezna minis- trstva, saj potrebujejo ti športniki po naših zakonih vstopne vize. V kolikor jih bodo spustili v Slovenijo, bodo nastopili na pokalu. Mitja Ocvirk Nova doba objavlja seznam sodnikov, ki bodo sodili slovenskim prvoligašem v 11. krogu slovenskega nogometnega prvenstva, ki bo v soboto, 22. in nedeljo, 23. oktobra. tekma glavni stranska iT h Jadran Dekani : Vevče Donit filter Turk, Novarlič, Babič, Krajnik J. Izola : Beltinci Govedarevič, Salkič, Lazarevič, Tomšič R. Maribor Branik HIT Gorica Beton, Žunič, Mohar, Nikolič M. Rudar Velenje : Živila Naklo Borošak, Jakopiče k, Žohar, Gustinčič I. • SCT Olimpija : Železničar AM Cosmos Ljubljana . Hvalič, Žerak, Turščak, Krajnc I. Gaj Kočevje : Biostart Publikum Durmic, Vidali, Treskavica M., Botjak J. Primorje : Istrabenz Koper Tivold, Krajo«, Šturm,' Pave V. Mora t Korotan Sivel Milrovii, Horvat D. Kattdlre, Uran M. v Ženskam pa bodo v 6. krogu Slovenske ženske nogometne lige, ki bo v nedeljo, 23. oktobra, sodili: ■ II lili , , v . ' Armex Ivančna Gorica : Istrabenz Koper Stankovič, Avramovič, Bojovič Jarše : Krim Ekipi ZNK Vrhnika m ZNK Dolič sta v tem kolu prosti. -i-iS : 'v... . , ' 'lis SSI - V tp-m kolu prosti. ie I 1 -Sl Ko tekmuli Slovenke tenak, n„č„„„,„, ,is, opravljajo tnnkdjo del,e„t, glavni sodniki. ■ ■ ' 1' ■MliliiliSI GLASBENA M MATICA MARIBOR ■ Oddelek za ljudsko umetnost Včeraj Ranče, danes GOST-TUR, jutri že Korena Dr. Anton Trstenjak je zapisal: Če hoče majhen narod preživeti, mora biti složen, trden, nerazcepljen, res enoten. Vsi morajo “vkup držati”. Tega se mora zavedati vsak njegov član in vsi skupaj. Skupna slovenska narodna zavest je hkrati vprašanje slovenskega narodnega preživetja. Nekaj je, kar nam vliva upanje, da se desetletja v med in mleko v Zahod zazrti mladi generaciji počasi odpirajo oči, da le ni vse zlato, kar se sveti, povsod drugje, samo ne pri nas. Pa so zadnja leta v mnogih med nami in predvsem mladih ta zahodna pravila življenja, kot 'opažamo, ponovno oživila tisto “kako je že bilo nekoč”. Tako ekstremna avantgardnost ni več prevladujoč pojav in mladi “se vračajo v šestdeseta leta”, v leta “otrok in cvetja”. In kar je najbolj pomembno, vsaj tistih (teh je vedno več), ki pridejo v stik z ljudsko kulturo naših prednikov, ni več sram priznati, s čim se ukvarjajo, nič jim ni več tako “kmečko”. Življenje mora zadihati nova pravila igre. Ob vsem, kar je bilo izrečenega in napisanega, da se v bitki za zahodne vrednote nehote in nevede potujčujemo, pa se nam zdi, da je že zadnji čas, ko lahko bolj organizirano in strokovno začnemo udejanjati davne želje peščice zagnancev v Sloveniji. Prepričani smo, da se z dobro organizacijo in skupnim interesom, delati in živeti za ohranjanje in obujanje ljudske umetnosti, brez slabe vesti'spuščamo v krepitev narodne samolastne zavesti in posledično tiste čiste slovenske istovetnosti, ki se je trenutno še kar sramujemo, še 'manj pa jo znamo predstaviti svetu. Imamo znanje, hotenje in prepričanje, da moramo organizirano in strokovno vzgajati, privzgajati in ohranjati vse vrste ljudske kulture: od obrti do glasbe, od petja do plesa, običajev in ljudskih šeg. Predvsem mladim po šolah bo namenjena naša skrb. Že pripravljeni programi za izbirne vsebine na srednjih šolah in kulturni dnevi za osnovne šole pa so oblike, kjer lahko strokovno pomagamo mladim, tako da se bodo brez sramu in “s ponosom zavedali tudi svoje ljudske in kmečke” kulture, ki je naša in edinstvena. Tudi turizmu, organizatorjem sejmov, promocij, kulturnih prireditev in drugim želimo s skupnim sodelovanjem pomagati izbrati najlepše, kar zmorejo spretna roka, dober glas in poskočen korak našega podeželja. Tako smo in še pišemo na mnoge naslove, ko se predstavljamo in opisujemo naš program in željo dati prireditvam in praznikom lepšo (pravilnejšo) podobo. Lepšo in etnološko pravilnejšo podobo predvsem tam, kamor krajevno kot tudi časovno spadajo dogodki ali vsebine koledarskega leta, ki ga že pripravljamo v mnogih krajih, predvsem v okolici mesta. Zakaj prav v vaseh in krajih izven mesta? Dejstvo je, da se v zadnjem obdobju pojavljajo mnogi poskusi oživljanja vaških praznikov in mnogih prireditev, ki vsebujejo staro ljudsko izročilo. Običajne nevarnosti ali nespretnosti se pojavljajo predvsem takrat, kadar v želji hitrega in lahkega zaslužka nad vsebino in obliko prireditve zmaga “gostinski” interes. Potem je običajno tako, da je zelo glasen narodno - zabavni ansambel in kopica s pijačo in jedačo zapolnjenih “štan-tov” osrednja vsebina prireditve. Morebitne prisotne skupine ljudskih pevcev, godcev ali folkloristov so tam le žalostna stranska kulisa, ki jim ni omogočen primeren tehnično opremljen prireditveni prostor. In kar je še hujše, biti morajo običajno zastonj, ker so amaterji in jih organizatorji tako tudi uporabljajo. Kljub temu, da se danes folklorizem zelo kvalitetno čisti, vsebinsko dopolnjuje in pod strokovnim nadzorom Glasbeno - narodopisnega inštituta pripravlja tedne in tedne, vlaga ogromno svojega časa in lastnega denarja, da bi našo etnološko kulturno dediščino predstavljal v najbolj čisti obliki, je prav zaradi nepoštenega odnosa, največkrat gostinsko turističnih organizatorjev, ves trud zaman. Prav zato smo v našem oddelku za ljudsko umetnost pripravili nekaj prireditev, ki jim na podlagi etnoloških zapisov damo vsebino, pripravimo režijo in skupaj s krajani dogovorimo v celoto, ki ima predvsem strokovno odmevnost in čisto na koncu tudi gostinsko - turistični učinek. V Rančah, ki smo jih že opisovali, smo odprli vrata vseh domačij in spodbudili eno od bistvenih funkcij vaškega turizma, gostoljubnost. Vendar ne zadošča samo profesionalna gostoljubnost v gostinskih lokalih, ampak morajo prebivalci kraja živeti s prireditvijo, če želijo, da se jim bodo gostje z veseljem ponovno vračali. Rančam so se odločili prireditve tradicionalno ponavljati, saj jih množica zadovoljnih obiskovalcev na to obvezuje. GLASBENA MATICA MARIBOR Pravkar smo začeli pripravljati obliko in vsebino martinovanja na Koreni. Dobili smo tudi ponudbo, da bi pomagali pri organizaciji martinovanja v mestu Maribor. Ker vemo, da ta obred ne sodi v mesto, kjer iz njega naredijo prevelik “cirkus”, se tej ponudbi izogibamo ter znanje in energijo usmerjamo v veliko vinsko klet s staro “prešo”, ki je v Koreni in kamor po znanem obredju takšna prireditev tudi sodi. Skupaj z domačini pripravljamo prijetno martinovanje, kjer bodo na prvem mestu obredja in obilo starih ljudskih šeg, družabnih iger in darov jeseni, ki jim je od veke vekomaj bil ta praznik tudi namenjen. Vse te zanimive običaje, ki jih želimo prikazati, smo prebrali v starih zapisih. Gostinsko turistični sejem pove že sam po sebi, kaj vse in na kak način naj bi predstavljal turistične “produkte”, kar v glavnem na tem sejmu tudi vidimo. Ob vsej turi- stično - gostinski ponudbi, ki je v glavnem dokaj klasično razstavljena, pa je dovolj povedati že to, da je največ zanimanja obiskovalcev predvsem na tistih mestih, kjer ponudba tudi aktivno živi. Pa naj bodo to izdelovalke čipk ali lončarskih izdelkov kot tudi lep kotiček Mariborske turistične zveze, ki smo ga skupaj oblikovali in predstavljamo izdelavo ljudskih noš. Sejem je za pregledno predstavitev slovenske krajinske ponudbe, tako arhitekture, domače hrane, do- AFS Študent MARIBOR, Belokranjski plesi Folklorna skupina BELTINCI, Prekmurski plesi mačih obrti, videza, šeg, pesmi in plesa, po čemer smo Slovenci bolj znani izven kot doma (po zaslugi mnogih kvalitetnih foklornih skupin), kar prenatrpan in vsebinsko dokaj pomešan. Naša razmišljanja o prihodnjem sodelovanju z organizatorjem sejma so takšna: na enem prostoru postaviti bisere ljudske arhitekture različnih slovenskih pokrajin in samo tam združiti vse ponudnike zgoraj omenjenih vsebin. Želimo si, da bi vsi skupaj razmišljali na podoben način in to tudi uresničili. Vasja Samec Foto: NINA 32 Mediji Sok LINE V zadnjem času se v slovenskih časopisih že kar redno pojavljajo telefonske številke tako imenovanih “HOT - LINE” telefonskih odzivnikov. Prve telefonske številke, na katerih vam neznana lepotica za 270 tolarjev na 30 sekund (!) vzdihuje in hrope v slušalko, so bile naravnost iz Amerike. Tako so vsi željni tovrstne storitve dobivali domov astronomske račune za telefon, rekorder iz Slovenije naj bi v enem mesecu za poslušanje HOT LINE-a zapravil kar 4.000 DEM. Ironija v vsem tem je, da so sopihajoče in razvratne lepotice posnete na trak! Za ta denar bi si lahko naš ljubi državljan privoščil kaj bolj “oprijemljivega”, saj je ponudba tako imenovane “bele robe” ali po domače k... v naši državi več kot dobra! HOT - LINE je velik bu-ssines, to je brez dvoma! Tega so se kmalu zavedli tudi iznajdljivi podjetniki v Sloveniji, tako da so se pred kratkim v časopisih (predvsem v vesoljnem SALAMONOVEM OGLASNIKU) pojavile telefonske številke, kjer vas bo telefonu vzburjajo domače lepotice iz sončne strani Alp. Še več! Ponudba je veliko bolj pestra kot tista ameriška, saj se lahko z lepotico (tu sledi vprašanje, če lepotica z one strani žice slučajno ne tehta nekaj čez sto kilogramov) pogovorite v živo, brez kakršnihkoli predsodkov in znatno ceneje, saj vas minuta pogovora stane le 180 tolarjev. Da je ugodnost še večja, pogovor plačate po nakaznici šele čez nekaj dni. Če pa pogovor slučajno “pozabite” plačati, vas v kratkem po telefonu pokliče nič kaj pri- jazen gospod, ki vas prijateljsko opozori, da čimprej plačate svoj dolg plus zamudne obresti, ker vas bodo v nasprotnem primeru obiskali še bolj neprijazni izterjevalci, ki pa tudi niso zastonj. Opla! In kako so lastniki HOT - LINE prišli do vaše telefonske številke? Preprosto: za pogovor se naročite, pustite svojo telefonsko in potem vas vzdihi ajoča lepotica pokliče domov tako, da gredo impulzi na njen račun, kar pa seveda več kot ustreza varčnim Slovencem, ki pa kasneje ugotovijo, da so z “varčevanjem” porabili veliko več, kot če sploh je bi,varčevali. To pa še ni vse! Pojavila se je tudi tako imenovana “HAPPY LINE”, ki služi temu (za 179 SIT na minuto), da si poiščete prijatelja ali prijateljico, da slišite kakšno šalo, izveste, kje je kakšna zabava... Z uporabo tipkovnice? na vašem telefonskem aparatu in po navodilih, ki vam jih poda odzivnik, lahko pustite svoje sporočilo. Recimo, želite najti partnerja: poveste svoje podatke in telefonsko številko in zainteresirani vas pokliče nazaj. Vaše sporočilo ostane posneto tudi več tednov! Seveda pa so tovrstne linije več kot nalašč za razne neokusneže, izprijence ali pa za navadne zamerljivce. Če se nekomu, recimo, zamerite, le-ta na odzivnik posname čim bolj neokusno, a še vedno dovolj prepričljivo sporočilo ter vašo telefonsko številko. To je doživela še ne sedemnajstletna dijakinja iz Celja, ki se je nekomu tako zamerila, da je na odzivniku pustil sporočilo z njeno telefonsko številko. V sporočilu je hudobnež navedel, da naj bi le ta dijakinja iskala, se ve za kaj, potentne in obdarjene dedce, ki nimajo manjšega od 19 cm! Uboga dijakinja, ki ji ni bilo nič jasno, zakaj jo neznanci tako kličejo domov in ji tako odkrito predstavljajo svojo dolžino in sposobnosti njihovih spolnih udov, je zaradi nenehnih klicev že skoraj obupala, še posebej, ker so za telefonski oglas izvedeli tudi njeni starši. Takšne stvari se hitro (in preveč hitro) razvejo, tako da je ta 17-letnica v svojem okolju že zaznamovana kot najhujša pregreš-nica, čeprav o zadevi ne ve čisto nič. Človeška hudobija pač nima meja, v zadnjem času pa ji pomaga tudi tehnologija! Ja, tudi HOT - LINE je ena izmed naših čudnih poti v Evropo, le z razliko, da je Slovenci ne znamo uporabljati drugače kot po balkansko. Big Joco ZURKA Pop zvezdnika Paul McCartney in David Bowie sta s svojimi umetelnimi izdelki pomagala zbrati 60.000 funtov (slabih 95.000 dolarjev) za center za glasbeno terapijo, ki ga gradijo v Sarajevu. Na dražbi, na kateri so ponujali izdelke in predmete znanih pevcev, se je zbralo ogromno ljudi, ki bi želeli kaj kupiti. Lesena skulptura bivšega člana skupine Beatles Paula McCartneya je bila najdražji eksponat, prodali so jo za 12.500 funtov (19.760 dolarjev), trije odtisi Minotavra, ki jih je napravil David Bowie, so prinesli 15.700 funtov (24.800 dolarjev). Bono, pevec irske skupine U.2 je za dražbo podaril polno škatlo svojih stvari, njegovo donacijo so prodali za 1.800 funtov oziroma 2845 dolarjev. David Bowie ► Kraljica posoja konje Edini škotski konjeniški odred, ki še obstaja, si mora, kadar v Edinburghu prirejajo parade v čast kraljice in članov kraljevske družine, konje za priložnostne nastope izposoditi. “Škotski kraljevski konjeniki” so namreč sestavni del oklopne brigade, ki je opremljena s tanki in oklepnimi vozili, nima pa več konjev. Ko se je kraljica Elizabeta s kentskim vojvodom pred kratkim mudila v Edinburghu, so si konjeniki, da so lahko sodelovali v paradi, iz kraljičinega hleva v Angliji izposodili šestnajst tradicionalnih sivih konj. Stil % Marjan Gumilar v Madridu Dva filma o lene Dietrich Francoska pevka Pa-tricia Kaas bo zaigrala legendarno Marlene Dietrich v filmu o ljubezenski zgodbi slavne zvezde in filmskega režiserja Josefa von Stern-berga. S snemanjem bodo v kratkem pričeli v Ameriki in to bo eden od dveh filmov, ki jih načrtujejo o Marlene. V drugem jo bo upodobila Michelle Pfeiffer. Patricia Kaas Z razstavo slik Marjana Gumilarja, poimenoval jo je po eni svojih slik “Brezpogojna sodba pogleda”, je slovenska galerija A + A v Madridu začela letošnjo sezono. Pred uradnim odprtjem razstava v začetku tega meseca sta si galerijo in razstavo ogledala slovenski kulturni minister Sergij Pelhan in direktor urada za informiranje Borut Šuklje. Vodja galerije Lidija Šircelj je s 1. septembrom postala kulturna atašejka na slovenski ambasadi v Madridu in tako dobila formalni okvir za opravljanje dela, ki ga je izpolnjevala vsa tri leta bivanja v španski prestolnici. Vse kaže, da sc bo uredil tudi finančni položaj galerije, ki do konca letošnjega leta pripravlja še razstavi Gustava Gnamuša in uveljavljenega španskega ko-nceptualista Nacha Criada. Slednji se bo predstavil konec oktobra v Mali galeriji v Ljubljani tudi slovenski publiki. Galerija A + A je v sodelovanju s fondacijo Fernando de los Rios organizatorica predstavitve knjige karikatur Bosna: Biti ali ne biti Franca Jurija v Madridu. Ob tej priložnosti bodo razstavljene tudi grafike slovenskih avtorjev. Zbrani denar je namenjen za humanitarne potrebe. Denar od prodaje knjig je namenjen bosanskim ranjencem, 40 odstotkov od prodanih grafik (običajem odstotek, ki pri prodaji pripada galeriji) pa za dejavnosti, ki jih za begunce in z begunci pripravlja kulturna ustanova KUD France Prešeren. ZlJRKA Kriminalci izsiljevali filmarje V Hong Kongu so ujeli sterjem. Mladeniči, stari med šest mladih fantov, članov 17 in 20 let, so zagrozili neke kitajske bande orga- filmski ekipi, da bo morala niziranega kriminala, ki so prekiniti s snemanjem, če poskušali izvabiti denar fran- jim ne bo plačala 2000 hong-coski filmski ekipi med sne- konških dolarjev (3000 ame-manjem komedije o gang- riških dolarjev). V zadnjih sterjih z Gerardom Dejrar- letih so si tamkajšnji izsi-dieuom v glavni vlogi. “Živ- ljevalci za svoj cilj izbrali ljenjske ironije nikoli ne filmsko industrijo. Igralci se zmanjka,” je dogodek ko- njihovih groženj bojijo in mentiral igralec. Depardieu zavračajo vloge v filmih, ki igra barabo, ki pride v Hong bi bili za izsiljevalci lahko Kong in se pridruži gang- finančno zanimivi. John Wayne Bobbitt, 26-letni Američan, se je ameriški in pred kratkim tudi evropski javnosti predstavil prvikrat v glavni vlogi v pornografskem filmu z naslovom John Wayne v celem. To ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi šlo za mladega gospoda, ki mu je žena Lorena (24) odrezala penis in so mu ga po deseturni operaciji kirurgi spet prišili. John se ni mogel upreti mikavnim ponudbam producentov pornografskih filmov in se je torej poskusil tudi na tem “umetniškem” področju. Zoro spet zmaguje Štiriinšestdesetletni igralec Sean Connery bo s svojim najnovejšim filmom spet sijajno zaslužil. Za šest milijonov dolarjev bo zaigral Diega de Vero v filmu Zoro režiserja Stevena Spielberga. Vlogo mladega Zo-roja, Conneryjevega sina, je dobil Andy Garcia. Producent Robert Evans (64) in igralka Ali MacGraw (56) dvajset let ločena. Nekdaj sta bila eden najzanimivejših parov l K tako poskuša na Elmo. Po tis-tem, ko je Ali zapustila moža zaradi vročega razmerja s Ste-vom McQueenom, so bili veliki filmski uspehi mimo, brez podpore močnega moža producenta se je počasi izgubila v slabših filmskih vlogah. Robert Evans se je zapletel z mamili in tudi njegova, kariera je krenila navzdol. Sedaj je napisal biografijo, v kateri je iskreno spregovoril o številnih pod-"boo,tih iz Življenja ,lavnih ljudi. Z Ali sta se zbližala, ko je njej v Malibuju zgorela hiša in se je preselila k bivšemu ZURKA Najbolj nevarne prizore iz filma Hitrost so pri montaži morali izrezati, ker se je igralka Sandra Bullock med njihovim snemanjem tako prestrašila, da je začela glasno zmerjati. Temnolasa lepotica, ki je bila v filmu partnerka Keanu Reevesu se je najbolj bala prizorov vratolomne vožnje z avtobusom. “Bilo je neverjetno strašno. Na žalost bodo morali izrezati vse prizore, kjer glasno psujem, saj vedno, ‘ko se prestrašim, tako reagiram, zato gledalci tega v kino dvoranah ne bodo videli,” pravi Sandra, ki smo jo prvič videli v filmu Demo-lition Man s Sylvestrom Stallo-nom. Vloga Annie, ki zaradi spleta okoliščin postane šoferka mestnega avtobusa, je njen prvi veliki uspeh, po katerem je dobila vlogo Batmanovega dekleta v novem filmskem nadaljevanju Batman Forever. Zaradi hitrosti izgubila živce Šestdeset let Sofije Loren Življenje na vajetih “Vedno sem rada sanjarila,” je priznala Sofija Loren ob praznovanju svojega šestdesetega rojstnega dne, sedeč v imenitnem salonu svoje ženevske hiše, kjer sta se rodila in odrasla njena otroka, kjer si je spletla spokojno družinsko gnezdo, kakršnega si je vselej želela. Rada je sanjarila, a že pred 45 leti tudi natančno vedela, kaj želi v življenju doseči. Dobila je dva oskarja, leta 1962 in leta 1991 za življenjsko delo, žiVbla v harmoničnem zakonu s Carlom Pontijem in kljub težavam dvakrat postala mati. Starosti se niti malo ne boji. “Zrelost ima dve prednosti: ugotoviš, da lepota ni najpomembnejša stvar in uživaš lahko v mnogih bolj važnih rečeh,” trdi filmska zvezda. Pod skrbno materino zaščito se je naučila izbirati in dokazala, da se zvezda ne rodi, pač pa izgradi. Čvrsto je vselej držala vajeti svoje usode v lastnih rokah, nobena skrivnost ni bila, da je bila do sebe zelo stroga. Zgodaj je vstajala, delala, vadila. “Mnogo sem pretrpela in nihče mi ni nikoli ničesar poklonil, korak za korakom sem gradila svojo srečo in uspeh, vse do zadnjega filma Pret-a-porter Roberta Altmana,” pravi igralka, ki ji je v mladosti globoko rano prizadela očetova brezbrižnost in je ljubezen našla šele mnogo kasneje, ko je srečala Carla Pontija, vendar je bil poročen, ločitev pa je bila tedaj v Italiji prepovedana, obtožili so ga bigamije, njej so zdravniki povedali, da nikoli ne bo mogla imeti otrok. Sledilo je njuno življenje v Švici in tako želeno materinstvo. Rodila je dva sinova in pred kratkim sta jo nagradila z vnuki. Optimizem je nikoli ni zapustil. “Najvažnejši moški v mojem življenju so najprej seveda moj mož, potlej Vittorio De Sica, s katerim sem posnela najlepše filme in Marcello Mastroianni, s katerim sem zaigrala v devetnajstih filmih in je moj najboljši prijatelj,” pravi Sofija, ki je s šestdesetimi leti prekrasna, vitka in negovana. 36 Uganka Uganka 37 Oven: Oseba, za Tgiggiiii. katero ste mislili, da je dokončno odšla ■* S * iz vašega življenja, se bo morebiti vrnila. Uživajte v obnovljeni ljubezni. V službi vaših zamisli ne bodo sprejemali z odprtimi rokami, oprite se na prijatelje. Bodite pozorni na zdravje. Srečne številke: 1, 4, 5, 10, 13. Bik: V ljubezni C? vam ne bo kazalo jflpjMr najbolje, nekdo se ("V|7 vam bo izogibal, ne vrzite puške v koruzo, težave so le prehodne. Poslovne načrte za nekaj časa odložite in si naberite moči. Precej boste izčrpani in na vas prežijo razne bolezni. Srečne številke: 2, 6, 7, 8, 16. Dvojčka: Če ste zaradi kakšnih drugih problemov nervozni, ne dopustite, da bi to vplivalo na vaše ljubezensko razmerje. Možna je ljubosumnost. V službi je nekaj nejasnosti, kmalu boste imeli dovolj energije, da jih razčistite. Zelo ste občutljivi. Srečne številke: 1, 3, 9, 10, 17. Rak: Vaša ljubezen bo na preizkušnji, planeti preverjajo globino in iskrenost vaših čustev. Ne bojte se, ne boste padli na tem izpitu. Mnogo energije boste porabili v iskanju boljšega zaslužka. Z zdravjem bo vse v redu, če boste zadosti zmerni. Srečne številke: 5, 8, 11, 14, 21. . Lev: Prepričani snIM ste, da ste dovolj dolgo oproščali part-nerjevo početje, siti ste njegove sebičnosti. Če boste iskali novo zvezo, pazite, da se ne opečete. V službi dajete veliko od sebe, z rezultati niste zadovoljni. Kratke počitnice bi vas osvežile. Srečne številke: 1, 2, 4, 12, 19. Devica: To ni čas za nevarne igre. Morebiti boste navezali stara poznanstva in se ponovno zaljubili, vendar nikakor ne tvegajte preveč. V službi ne bo težav, če se boste zadovoljili s tistim, kar ste dosegli. Možna je bolezen v ožjem družinskem krogu. Srečne številke: 4, 5, 7, 15, 22. 2, 4, 12, 1 # Tehtnica: Zvezde jyUy|[ so vam še naprej ji] izrazito naklonjene, /h dobro se boste po- ^ čutili in boste zado- voljni. Sreča je na dosegu roke, s partnerjem preživljata prijetne čase. Tudi v službi ali v financah ni pričakovati zapletov. Težav z zdravjem ne poznate. Srečne številke: 1, 3, 7, 11, 23. Škorpijon: Nastopili bodo težki časi, vaše ljubezensko življenje se bo spremenilo, možni so prepiri z nepredvidljivimi razpleti. V službi bo zelo naporno, prav bi vam prišlo nekaj več tolerance. Utrujeni boste in razdražljivi, vaše zdravje je ogroženo. Srečne številke: 2, 5, 6, 13, 24. Strelec: Postavljeni ste pred težke odločitve, skušajte ohraniti mir in sožitje v svojem zasebnem življenju, z odkritostjo si boste nekoga pridobili. V službi ne sprejemajte večjih nalog, a ohranite optimizem. Zdravje kaže dobro, le nervozni boste. Srečne številke: 3, 8, 10, 16, 18. aivvimv. % ^ Kozorog: Okoli vas je vesela družba, s partnerjem si bo-sta zelo blizu, hodili boste na obiske in med prijatelje. Finančni položaj ni najboljši, pazite, da ne boste preveč razsipni. V službi bi se odnosi lahko spremenili, predvsem pa morate napolniti baterije. Srečne številke: 1, 4, 12, 13, 27. Vodnar: S part-|'',x nerjem nekako ne Ai1 najdeta skupnega jezika, prepiri so pogosti, vendar boste morali biti bolj objektivni, če hočete zvezo ohraniti. Za običajno delo v službi boste potrebovali dvakrat več časa, važne odločitve raje odložite za boljše čase. Srečne številke: 2, 5, 7, 14, 19. T Ribi: Neodločni ste in pravzaprav ne veste, kaj hočete. Če ste prej preveč hiteli, se ustavite in si vzemite zadosti časa za temeljit premislek tako v zasebnem kot v poslovnem življenju. Z zdravjem ne bo večjih težav, morebiti glavobol ali prehlad. Srečne številke: 4, 9, 12, 15, 20. Pri žrebanju rešitev nagradne križanke bomo upoštevali pravilne rešitve, ki jih bomo v uredništvu prejeli najkasneje do četrtka, 27. oktobra 1994, do 12.00 ure. S križanko nam pošljite še čitljivo izpolnjen nagradni kupon št. 25. Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali naslednje nagrade: 1. nagrada: Knjiga Nade Klaič “Zadnji knezi Celjski v deželah sv. krone” 2. in 3. nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba* Rešitev nagradne križanke št. 22 iz številke 39: Vodoravno: Amerikanec, lastništvo, Brkinka, IF, AM, snet, Haiti, Tkač, Marcel, ispa, šeriat, ter, Napotnik, os, Ari, Arabec, AK, podzol, parafin, RK, piano, AS, Lana Turner, angleščina, PT, aga, čekan, AJ, Are, Palmiro, izletnik, oblič, Oseti, Risto, ein, trk, Ante, tan, kediv, Aar, OJ, Avi, Aleman, pšeno, sek, RA, Ero, Aiken, KA. Tokrat je žreb razdelil nagrade takole: 1. nagrada: Družinska pizza, darilo gostišča Ojstrica Celje -Marta Ježek, Mošnje 24, 64240 Radovljica 2. nagrada: Knjiga Nade Klaič “Grofje Celjski v ...” - Vinko Kuljanac, Ulica frankolovskih žrtev 5 a, 63000 Celje 3. nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba - Marjeta Vodeb, Kalobje 19, 63233 Kalobje Iskreno čestitamo! Nagrajenci naj se javijo v uredništvu zaradi dogovora o prevzemu nagrad! ___________________________ NAGRADNI KUPON ŠT.25 PRIIMEK IN IME: ULICA: ______ POŠTA, KRAJ: 38 Mreža PRIPRAVLJENI. Ste se dobro pripravili na današnjo tekmo? Tokrat je še posebej zahtevna. Težko je doseči zmago. Zmago na trgu. V poplavi ponudnikov ne zadostuje samo dober izdelek ali storitev. Treba je storiti nekaj več. Tudi uvodna promocija večkrat ni dovolj. Razmere na trgu se namreč tako hitro menjajo, da se je treba neprestano prilagajati. Da bi potencialne stranke seznanili z novostmi, kijih ponujate, potrebujete medij, ki ne zaostaja. Medij, ki je stalno na tekočem: 24 ur na dan, 7 dni v tednu, 365 dni v letu. Prav to ponujamo! Informacijski center As je nov slovenski informacijski center ponudbe in povpraševanja po izdelkih in storitvah. Do informacij je mogoče dostopati enostavno in hitro - prek telefaksa. Zato je odprt najširšemu krogu podjetij in obrti, ki lahko do centra dostopajo kadarkoli. Potrebno je le vzpostaviti telefonsko zvezo in oglasil se bo odzivnik, ki vodi skozi možnosti, ki jih lahko izbiramo s pomočjo tipkovnice na telefaksu. Na koncu pritisnemo še tipko "start" in že smo na cilju: prejeli bomo faks z natanko tistimi informacijami, ki smo jih zahtevali. Škoda pa bi bila, če bi nekdo zahteval informacije o izdelkih, ki jih vi ponujate -pa vas v centru ne bi našel. ZATO NAS ŠE DANES POKLIČITE IN ZAHTEVAJTE PODROBNE INFORMACIJE O POGOJIH OGLAŠEVANJA! .....OB'113 -I ^.0-0 !»'=>* »X 2.2A BRALCEM NOVE DOBE DODATEN 10% POPUST Želimo, da nam ponudbo Informacijskega centra As podrobneje predstavi vaš zastopnik. Če se bomo odločili za enoletni najem oglasnega prostora, bomo poleg 30% popusta v prednaročilu izkoristili še dodaten 10% popust in prejeli praktično nagrado. PODJETJE: KONTAKTNA OSEBA: ................................................ NASLOV: TELEFON: Kupon pošljite na zgornji naslov. I j 39 Od vrat do vrat V čast Dnevu reformacije Evangeličanska cerkev na Slovenskem bo DAN REFORMACIJE, svoj in državni praznik, počastila s svečano akademijo v ponedeljek, 31. oktobra 1994, s pričetkom ob 18. uri v evangeličanski cerkvi v Bodoncih. Vabljeni! V samozaložbi je izšla knjiga Franceta Lovšina - “MIR ŽIVLJENJA” Ta knjiga družboslovne vsebine je odsvit preteklosti, zrcalo sedanjosti ter pot prihodnosti človeka in ljudi. Njena vsebina vas bo prizadela, a nikoli ranila... Knjigo lahko naročite: - po telefonu na številko o61/ 861-429 ali - z naročilnico natisnjeno v spodnjem delu tega oglasa Cena knjige je 2.000,00 tolarjev. Knjigo prejmete brez odlašanja po pošti kot priporočeno pošiljko s povzetjem. I NAROČILNICA • Ime:____________________ i Priimek:________________ 1 Kraj:------------------- J Ulica:__________________ | Pošta:------------------ I 1 Naročam-------izvod (ov) I knjige “MIR ŽIVLJENJA” I J Podpis:_________________ Naslovnik: ■ ■ LOVŠIN Franc ■ Gorenjska c. 65 • 61310 RIBNICA j I I I I I I V ,4 Slovensko Ljudsko Gledališče Celje je minulo soboto pripravilo odprtje ODRAPODODROM s premierno uprizoritvijo komedije SKRIVNOST VSAKDANJE OBSCENOSTI Marca Antonia Calderona de la Parre v režiji Sama Strelca ter z igralcema Tomažem Gubenškom in Gregorjem Gečem. NOVA DOBA slovenj gradeč UKV 97.2 IN 88.9 MHz STEREO 107,8 Mhz Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji RADIO ALFA Poslušate nas lahko vsak dan od 10.-14. in 19.-24. ure CELJE instalaterstvo za ogrevanje in odsesavanje KRAVANJA BABNO 17/b ► 063/451-124,452-196, MOBITEL 0609-615523, FAKS 451-228 KOVINSKA GALANTERIJA ■ IZDELAVA ZNAČK ■ KOLAJN ■ PLAKET ■ POKALOV ■ TERMIČNA OBDELAVA KOVIN Anton Čižman, 61211 Ljubljana - Šmartno, Kajakaška 13 Tel., Fax: 061/59 889, Slovenija ROFIL Domžale Jarška cesta 30 d.o.o. IZDELAVA IN MONTAŽA DVORIŠČNIH IN GARAŽNIH VRAT Z DALJINSKIM UPRAVLJANJEM Telefon: 061/ 714-105 Telefax: 061/ 712-283 Začetniški in nadaljevalni računalniški tečaji, svetovanje, računalniška literatura in video kasete. Prešernova 7, Celje, tel./fax; Novo! Računalništvo za otrokel 26-812 GOSTILNA “PRI STAREM PRIJATELJU” Emil PETEK Aškerčeva 15 (Agrotehnika) MALICE SIT 250,00 TOPLI OBROKI ZA PODJETJA V Ljubljani ustanovili Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar Ustanovitev Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar po mnenju organizatorjev narekuje nepre-sežena veličina Trubarjevih idej in dejanj, ki so v šestnajstem stoletju sprožile neustavljiv plaz emancipacije in afirmacije slovenskega naroda in njegovo osamosvajanje na področju narodne zavednosti, književnega jezika, kulture, slovenske prostestantske cerkve, verskega in posvetnega šolstva. Te ideje in dejanja pomenijo zavoljo tega tudi prvovrstno družbeno in politično afirmacijo, saj po svoji usmeritvi dejansko pomenijo začetek vključevanja Slovencev v moderno evropsko civilizacijo in kulturo. Društvo, za prvega predsednika so izvolili prof. dr. Ota Norčiča, društvo torej, se zavzema za uveljavitev načel verske in splošne osebne svobode in odgovornosti vsakega posameznika; verskega in kulturnega pluralizma; medsebojne tolerance in spoštovanja med ljudmi znotraj naroda in med narodi; osebne in narodne s-amostojnosti in hkrati odprtosti nasproti svetu za sodelovanje, za sprejemanje novega pri iskanju in ohranjanju temeljnega in bistvenega. Kot je bilo razumeti programska izhodišča in razpravljavce na ustanovnem občnem zboru, smo Slovenci končno dobili društvo, ki bo morebiti uspelo prerasti v vsesplošno gibanje v duhu Trubarjevih idej, zdaj zoper sektaštvo, strankarske poniglavosti v boju za oblast, cme-rikavosti in travmo nad pripadnosti Evropi, kjer je slovenski narod že v 16. stoletju bil enakopraven v skupnosti evropskih narodov. Slike: Nina 1983 - 10 let - 1993 TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE AVTOTEHNIKA CELJE d. o. o. V AVTOTEHNIKI Celje je možen nakup vozil: - znamke CIMOS - CITROEN z 8 % popustom - znamke DAEWOO s 3 % popustom - znamke ŠKODA - ŠKODA FORMAN PRAKTIC samo 872.656 SIT DOBAVA TAKOJ - možen nakup STARO za NOVO, krediti in leasing. Vsa vozila imajo 5-letno garancijo proti rjavenju! Zagotovljeni servis in originalni rezervni deli. Obiščite nas v salonu AVTOTEHNIKA Celje ali pokličite po telefonu 063/ 38-511 1983 - 10 let - 1993 TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE AVTOTEHNIKA CEUE d. o.o. Vozniki^ vozil: RENAULT, CITROEN, DAEWOO in ŠKODA, zima vas ne more več presenetiti, če pripeljete svoje jeklene konjičke v servise na AVTOTEHNIKO Celje, Bežigrajska 13. V času od 24. 10. 1994 do 20. 11. 1994 -brezplačni preventivni pregledi. Če pa želite vozilo zamenjati: - prodajni saloni z vsemi modeli: RENAULT, CITROEN, DAEWOO, ŠKODA - dobava TAKOJ - STARO za NOVO - krediti - leasing - darilo ob nakupu Vabljeni v prodajne salone in servise AVTOTEHNIKE Celje na Bežigrajsko 13. Telefon št.: 063/ 38-845, 38-511 in 37-131 NOVA DOBA Naročilnica Ime:...................... priimek:...................... naslov:.................................................. naročam časopis Nova doba na naslov Na gornji naslov mi pošiljajte.izvodov. število Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika • LENEŽE IN NOŽE za vse vrste plugov in frez prodajamo in kupujemo. Popravljamo kotle za žganjekuho in peči ter izdelujemo okenske mreže. Kovaštvo Černigoj, Lokavec 45, Ajdovščina, tel.: 065/ 62-645 • GARSONJERO ali eno- sobno stanovanje, s telefonom, v Žalcu ali okolici Žalca, najamem. Tel.: 063/ 831-893, od 7. do 15. ure • NEDOKONČANO HIŠO pri Destrniku z zemljiščem 53 arov, prodamo. Tel.: 062/ 813-288 • HLAJENJE, GRETJE IN PREZRAČEVANJE. Sodobne klima naprave “Electra”. Brezplačen ogled in svetovanje, montaža in servis. ČIP, d. o. o., Stegne 25, 61000 Ljubljana, tel.: 061/ 1597-308, fax: 061/ 1591-367 • BETONSKI ZIDAKI 25, 20 in 12, talne plošče, travne plošče, škarpniki, robniki, nosilni stebri, zračniki in vrtne ograje. Cementninarstvo Šurbek, Poljčane, tel.: 062/ 825-303 • DIANA 6, letnik 1978, nevozna, neregistrirana, poceni. Tel.: 063/ 441-606, med 8. in 9. uro • ZASTAVO 101, letnik 86, neregistrirano, ugodno prodam. Tel: 063/ 28-390, med 16. in 21. uro • POLAGAM KERAMIKO, marmor, umetni kamen, izdelava umetnega kamna. Tel.: 061/ 812-721 • ŽELITE TUDI VI Z VZREJO KRZNARICE JUŽNOAMERIŠKE ČINČILE DODATNO ZASLUŽITI? Ugodna cena kvalitetnih razplodnih živali, možnost kredita... Pohitite, količina je omejena. Tel.: 062/ 514-277, Lojze • OMARO, dve nočni omarici in komodo, vse iz fino lakiranega lesa, kot novo, ugodno prodam. Tel.: 063/ 754-859, interna 23, od 12. do 15. ure (zahtevajte Marjanko) • VSE VRSTE STAREGA POHI-ŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice... odkupujemo. Nudimo tudi kvalitetne restavratorske usluge. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj. Tel.: 064/ 221-037 ali 48-545 • TAKOJ IN KVALITETNO MONTIRAM lesne obloge, karnise, pohištvo ter drugo in opravim vsa hišna popravila -zidarska, keramična, električna in vodoinštalaterska, soboslikar-ska in drugo. Tel.: 067/ 73-108, po 20. uri • OPLEMENITITE SVOJ DENAR! Sedaj tudi v Pomurju. Kratkoročna premostitvena posojila, garancija hipoteka, realizacija v dveh dneh! ZDENEX d. o. o., PE Maribor, Sveto-zarevska 10, tel. in fax: 062/ 20-391, ZDENEX d. o. o., PE Murska Sobota, Arhitekta Novaka 4, 69000 Murska Sobota, tel. in fax: 069/32-848 • VSE VRSTE STARIN, starejših od sto let, stalno odkupujem. Mejak, Staje 1 c, 61292 Ig pri Ljubljani, tel.: 061/ 662-243 MALI OGLAS BREZPLAČNO Moj naslov: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom “Za male oglase” in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS). t SL003-03294 NUDIMO ŠVEDSKE UVOŽENE VISOKO KVALITETNE ELEKTRIČNE SVEČNIKE. Naziv: SWEDEN -SLOWENIEN COMMERCE Država: 895 SLOVENIJA Kraj: KOPER Pošta: 66000 _ Naslov: M ANŽAN 55 A Telefon: 066/33-898 Telefaks: 066/33-898 Kontakt: SLAVICA JERMAN SL003-03296 ŠVEDSKI INVESTITOR IŠČE SOINVESTITORJA S 300.000 DEM ZA POSTAVITEV PROIZVODNJE IN PRODAJE TOALETNEGA PAPIRJA V SLOVENIJI. SKUPNA INVESTICIJA 1 MIO DEM. Naziv: MMAB - CONSULTING INTERNATIONAL BUSINESS Država: 752 ŠVEDSKA Kraj: HELSINBORG Pošta: S-25020 Naslov: BOX 20045 Telefon: 0046/42/22-75-00 Telefaks: 0046/46/22-75-00 Kontakt: MILAN STARC SL003-03301 AVSTRIJSKO PODJETJE NUDI: 1. CEMENTNE MEŠALCE RAZLIČNIH TIPOV 2. VAROVALKE 3. JEKLENE LP6 CILINDRE ZA PROPAN -BUTAN PLIN 4. STROJE ZA MLETJE MESA 5. REZALNIKE 6. MEŠALCE MLETEGA MESA 7. POLNILCE 8. ELEKTRONSKI ENOJNI VOZIČEK ZA PREKA- JEVANJE 9. STROJE ZA VA-KUMSKO PAKIRANJE. Naziv: COMBIDATA Država: 40 AVSTRIJA Kraj: WIEN Pošta: A-1060 Naslov: MARIAHILFER STRASSE 69/III/7 Telefon: 0061/222/587-24-33 Telefaks: 0061/222/587-24-33-16 Teleks: 112671 Kontakt: A. MALINOWSKI POVPRAŠEVANJA TUJIH PODJETIJ: SL003-03626 POLJSKA FIRMA, KI JE GROSIST NA PODROČJU OBUTVE, Z RAZVEJANO TRGOVSKO MREŽO NA POLJSKEM, IŠČE POSLOVNE PARTNERJE: 1. DOBAVITELJE /TRGOVCE ALI PROIZVAJALCE OBUTVE/. 2. UVOZNIKE. POLJSKEM ALI POLJSKE OBUTVENE INDUSTRIJE. Naziv: TATRV HURTOWNIA OBUWIA Država: 616 POLJSKA Kraj: GDANSK Pošta: 80-286 Naslov: UL. JAŠKOWA DOLINA 78 Telefon: 0048/58/41-10-65 Telefaks: 0048/58/41-15-83 Kontakt: JACEK KAPTURSKI SL003-03638 SLOVAŠKA FIRMA “HVDRONIKA” IŠČE PROIZVAJALCA VISOKOKVALITETNEGA JEKLA ZA KONSTRUKCIJE. Naziv: HVDRONIKA Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: BRATISLAVA Pošta: 852 02 Naslov: GOGOLOVA 18 Telefon: 0042/838/425-426 Telefaks: 0042/7/838-491 Kontakt: ROMAN ŠMONDRK SL003-03643 ŠVICARSKO PODJETJE IŠČE TRGOVINSKE STI- KE S PROIZVAJALCI IN IZVOZNIKI MEŠANEGA BLAGA. Naziv: IMVEREX , PRODUKTE ALLER ART Država: 756 ŠVICA Kraj: WALTERSWIL Pošta: 5748 Naslov: MUENCHISBERGSTRASSE 2 Telefon: 0041/62/972-937 Kontakt: ROBERT LACK SL003-03653 FRANCOSKO PODJETJE ŽELI UVAŽATI SLOVENSKO ŠPORTNO OPREMO IN ELEKTRONSKE KOMPONENTE TER HKRATI IŠČE PARTNERJE ZA RAZVOJ ARTIKLOV ZA AMERIŠKI ŠPORT / AMERIŠKI NOGOMET, BASEBALL.../. Naziv: INTER COMPOSANTS Država: 250 FRANCIJA Kraj: PARISPošta: F - 75017 Naslov: 168 RUE CARDINET Telefon: 033/42/29-08-77 Telefaks: 033/42/20-16-02 Kontakt: PIERRE GODBERT SL003-03654 BELGIJSKO UVOZNO - IZVOZNO PODJETJE POVPRAŠUJE PO DELOMA IZGOTOVLJENIH HRASTOVIH KRSTAH. ZA REDNO POSLOVANJE BI ŽELELI DOBITI SLIKOVNI KATALOG S CENIKOM. Naziv: BRESART TEAM - POL Država: 56 BELGIJA Kraj: MONS Pošta: 7000 Naslov: 180 RUE H. DUNANT Telefon: 0032/65/315-822 SL003-03655 ČEŠKA PODJETJE NUDI ŠIROKO IZBIRO ČEŠKEGA BLAGA IN POVPRAŠEVANJE PO SLOVENSKIH IZDELKIH OZIROMA BLAGU. Naziv: ALTRA, INC. Matična številka: X002550 Država: 200 ČEŠKOSLOVAŠKA Kraj: OSTRAVA 1 Pošta: 702 00 Naslov: MLVNSKA 5 Telefon: 0042/69/232-828 Telefaks: 0042/69/234-705 Kontakt: MARTIN KARVCH SL003-03662 BELGIJSKO PODJETJE IŠČE SLOVENSKA PODJETJA, KI SE UKVARJAJO S SVETLOBNIMI NAPISI - GLEDE SODELOVANJA. Naziv: N.V. NEOSIGN S.A. Država: 56 BELGIJA Kraj: VILVOORDE Pošta: 1800 Naslov: SCHAARBEEKLEI 290-292 Telefon: 0032/2/253-31-31 Telefaks: 0032/2/253/30-25 Kontakt: A.P. LAUWENS POVPRAŠEVANJA DOMAČIH PODJETIJ: SL003-03618 BOPEN D.O.O. IŠČE V LJUBLJANI ALI BLIŽNJI O-KOLICI ZA NAJEM, NAKUP, SKUPNA VLAGANJA CCA 1000 M2 PROIZVODNJIH PROSTOROV (HALA - POKRITO) - VODA 1/2 COLE - KOMPRIMIRAN ZRAK 8 BAR - ELEKTRIČNA ENERGIJA 150 kvv - 10 DELAVCEV Naziv: BOPEN D.O.O. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: DUNAJSKA 41 Telefon: 061 / 327 - 291 Telefaks: 061 / 327 - 291 Kontakt: BORVIN BRIŠČAK SL003-03629 NUDIMO PROSTE KAPACITETE: 1. KRIVLJENJE TANKOSTENSKIH CEVI DO FI 42, MOŽNOST PREBIJANJA LUKENJ NA CNC KRIVILNEM STROJU 2. PRAŠNO LAKIRANJE, BARVA PO ŽELJI, MAX. MERE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE PREDMETA 1000 X 800 X 2000. Naziv: SOČA OPREMA D.O.O. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: LINHARTOVA 51 Telefon: 061/1375-188 Telefaks: 061/1376-463 Kontakt: JOŽE BREZOVŠČEK SL003-03630 KUPIM VEČJO KOLIČINO JEDILNEGA BELEGA OLJA. ZANIMAJO ME CENA, ROK DOBAVE IN EMBALAŽA. Naziv: LEKURO PITEX Kraj: MARIBOR Pošta: 62000 Naslov: BEOGRAJSKA 40 Telefon: 062/34-976 Telefaks: 062/36-324 Kontakt: GORAZD GUMZEJ SL003-03649 IŠČEMO SKUPNEGA VLAGATELJA V PROJEKT “ŠIVALNICA”. IMAMO CCA 200 M2 NAMENSKO ADAPTIRANIH PROSTOROV ZA ŠIVALNICO. TRENUTNO NAS JE OSEM ZAPOSLENIH. STROJNI PARK JE OPREMLJEN ZA ŠIVANJE LAHKE KONFEKCIJE. ZAŽELJENI SO PARTNERJI, KI BI IMELI PROGRAM IN TRG. Naziv : ŠIVILJSTVO ZDRAVKO KOŽAR S.P. Kraj: KOPRIVNICA PRI BRESTANICI Pošta: 68282 Naslov: KOPRIVNICA 1 Telefon: 0608/70-240 Kontakt: ZDRAVKO KOŽAR SL003-03652 KUPIM VEČJO KOLIČINO JEDILNEGA BELEGA OLJA. FCO MARIBOR. ZANIMA ME CENA, EMBALAŽA. Naziv: LEKURO PITEX Kraj: MARIBOR Pošta: 62000 Naslov: BEOGRAJSKA 40 Telefon: 062/34-976 Telefaks: 062/36-324 Teleks: 31-471 Kontakt: GORAZD I. GUMZELJ PONUDBA DOMAČIH PODJETIJ: SL003-03624 NUDIMO SKLADIŠČNE PROSTORE V IZMERI 3600 M2 V PROSTOCARINSKI CONI LUKA KOPER. MOŽEN JE NAJEM, PRODAJA ALI POSLOVNO SODELOVANJE. LAHKO JE LOČENO 1200 M2 IN 2400 M2. VIŠINA PROSTOROV JE 8 M2. Naziv: INKA, DRUŽBA ZA INVESTICIJE IN FINANCIRANJE D.D. Kraj: ČRNI KAL Pošta: 66275 Naslov: PREDLOKA 25 Telefon: 066/67-272 Telefaks: 0^6/67-274 Kontakt: VILJEM TISNIKAR SL003-03628-TOPLOVODNI KOTEL, KI IZKORIŠČA TEMPERATURO IZHODNIH DIMNIH PLINOV ZA OGREVANJE VODE V VODNI KOMORI IN SICER DO 95 %, PRI MINIMALNI IN MAKSI MALNI DELOVNI TEMPERATURI KOTLA. V TA NAMEN JE V OHIŠJE TOPLOVODNEGA KOTLA VGRAJENA DIMNA CEV. ŠTEV. PATENTA: P-9300256. Naziv: TEČAJ, D.O.O. Kraj: LENART Pošta: 62230 Naslov: KRAIGHERJEVA 19 AT Telefaks: 062/721-123 Kontakt: ADAMA TOURE SL003-03639 OPRAVLJAMO KOMBI PREVOZE TOVORA IN OSEB S CARINSKO OPREMLJENIM VOZILOM NOSILNOSTI 1000 KG VOLUMNA 6 M3 V DOMAČEM IN MEDNARODNEM PROMETU. Naziv: VINI, D.O.O. Kraj: MOKRONOG Pošta: 68230 Naslov: MARTINJA VAS 10 Telefon: 068/49-226 Kontakt: VINKO KOS SL003-03646 NUDIMO SKLADIŠČNE PROSTORE V IZMERI 3600 M2 V PROSTOCARINSKI CONI LUKE KOPER. MOŽEN JE NAJEM, PRODAJA ALI POSLOVNO SODELOVANJE. LAHKO JE LOČENO 1200 M2 IN 2400 M2. VIŠINA PROSTOROV JE 8 M2. Naziv: INKA, DRUŽBA ZA INVESTICIJE IN FINANCIRANJE D.D. Kraj: ČRNI KAL Pošta: 66275 Naslov: PREDLOKA 25 Telefon: 066/67-272 Telefaks: 066/67-274 Kontakt: VILJEM TISNIKAR SL003-03648 PROSTE KAPACITETE V ŠIVALNICI. ŠIVANJE LAHKE KONFEKCIJE. 70.000 MINUT NA MESEC /1.160 UR/ Naziv: ŠIVILJSTVO ZDRAVKO KOŽAR S.P. Kraj: KOPRIVNICA PRI BRESTANICI Pošta: 68282 Naslov: KOPRIVNICA 1 Telefon: 0608/70-240 Kontakt: ZDRAVKO KOŽAR SL003-03651 PONUJAMO KROGELNE PIPE, KI SO NAMENJENE ZA VGRADNJO V CEVOVODE ZA VODO NEVTRALNE PLINE, ZEMELJSKI PLIN, NAFTO, NAFTNE DERIVATE IN ZA ABREZIVNE MEDIJE / PRAH, PEPEL, CEMENT, RAZNI GRANULATI, IPD./. TLAČNO OBMOČJE UPORABE KROGELNIH PIP JE PN10-PN40 /10-40BAR/, ANSISTANDARD PA OD 150-300 /20-50 BAR/. PO NAROČILU PA IZDELAMO TUDI ZA VIŠJE TLAKE. Naziv: POLIX ŽIRI Kraj: ŽIRI Pošta: 64226 Naslov: JEZERSKA 7 Telefon: +386/64/691-318 Telefaks: +386/64/691-322 Kontakt: GORAZD JUSTIN SL003-03659 PROSTE KAPACITETE NA AVTOMATU ZA NAVIJANJE GRELNIH SPIRAL. NA ZALOGI OUARTZ GRELCI FI 10 RAZLIČNIH DOLŽIN IN MOČI. Naziv: ELEKTROMEHANIKA DOLINAR Kraj: KRANJ Pošta: 64000 Naslov: JANEZA PUHARJA 6 Telefon: 064/329-032 Telefaks: 064/329-032 Kontakt: DOLINAR BRANE SL003-03661 NAŠA DEJAVNOST JE PROJEKTIRANJE IN PROIZVODNJA KALUPNO - OPAŽNE OPREME Z MODERNO REGULACIJSKO VIBROTEHNIKO V GRADBENI INDUSTRIJI S PODROČJA PROIZVODNJE ARMIRANO BETONSKIH MONTAŽNIH ELEMENTOV. Naziv: “TEHNO INŽENIRING” RADOMLJE Kraj: HOMEC Pošta: 61235 Naslov: VIL UL. 35 Telefon: +386/61/727-876 Telefaks: +386/61/728-002 Kontakt: IRENA BELEC - IVANIČ SL003-03003 SLOVAŠKA TRGOVINSKA IN INDUSTRIJSKA ZBORNICA - REGIONALNA PISARNA V BRATISLAVI, NUDI ZA SVOJO ČLANICO FIRMO “ŠALE OF PORCELAIN LTD” /SOP/ ZAINTERESIRANI NAJ KONTAK-TIRAJO DIREKTNO SLOVAŠKO ZBORNICO. Naziv: SLOVAK CHAMBER OF COMMERCE AND IN-DUSTRV Kraj: BRATISLAVA Pošta: 821 08 Naslov: MILETIČOVA 1 Telefon: 00 42 7 69-892 Telefaks: 00 42 7 69-892 Kontakt: JAN VICJAN INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS, SLOVENSKA 41, LJUBLJANA, TEL: 061/1250-122, FAX: 061/219-536. Ko je bil na vrsti, da poroča predstavnikom Green-wicha direktor Narodnega doma Vladimir Rukavina, je zaobšel prevajalca, da ostali s strani Maribora ne bi razumeli, kako je v eni osebi on vse in nad vsemi, Panorama kako FESTIVAL LENT shaja samo s sponzorskimi sredstvi. Kljub temu so Mariborčani razumeli in bili tiho zaradi Greenvvičanov, za tistih Raičevih 1.250.000,00 DEM, ki jih je obrnil v letu 1993. Veseli slovenski sosed Jorg Heider je sin enega vodilnih nacistov, ki je bil ožji sodelavec Himlerja. Le-ta 1945 je bil ek-sekutiran, malega Jo-rga pa je vzel k sebi njegov stric, koroški veleposestnik. Od tedaj nosi v sebi očetovo prekletstvo in vzgojo svojega strica. Oče Martine Frizt (njen stric je Jorgova desna roka) je poročen s pristno slovensko Štajerko, vendar otroci ne znajo slovenščine. Kljub temu Fritz ljubkovalno tuli na ženo in otroke, da so četniki. Taki ljudje Slovencem sami po sebi ne bi smeli biti pretrd o-reh: uporabiti je treba biografiji primeren dialog. Če se letos slučajno ne boste mogli udeležiti lokalnih volitev, vam sporočamo, da bosta glasove pobirali predvsem dve stranki: liberalna demokracija in združena lista socialnih demokratov. POLONA VETRIH, ena najbolj talentiranih slovenskih igralk, je s specifiko svojega igralskega izraza ustvarila nekaj izjemnih, samostojnih, zanimivih in pomembnih vlog. Umetniški vrh so nedvomno njene štiri vdove v Nicolajevih blagih pokojnikih, ki živijo že štiri sezone kot njeno lastno, izvirno gledališče. Izvršni odbor Pomurske madžarske narodnostne skupnosti podpira nezadovoljne Madžare na Hodošu in v Prosenjakovcih, ker niso dobili svoji občini. Težnja Madžarov v Prekmurju, da bi imeli dve novi občini, ima majhno lepotno napako. Imeli bi občine brez - občanov. Po zadnjem popisu je namreč vseh Madžarov v Prekmurju komaj 8 (osem) tisoč... Zaradi utemeljenega suma, da je pri odločitvi za italijansko podjetje za gradnjo odseka avtoceste Arja vas - Vransko šlo za kršitev, Stranke slovenske pomladi zahtevajo revizijo razpisa. Z nameravano gradnjo tega odseka bo Sloveniji povzročena dvojna škoda: gradili bi naj Italijani, Slovenci pa izgubili veliko kmetijskih površin, ogrozili podtalnico in bili ob dobiček, ki ga navrže hmelj... Peterle po Peterletu. Odstopni manever zunanjega ministra je povsem uspel. Od presenečenja odreveneli premier Drnovšek je nad že pregovorno nepredvidljivem Peterletu stisnil ustnici in Peterleta milo poprosil, naj za božjo voljo še ostane, dokler ne predlaga sprejemljive zamenjave. Peterle ima v žepu še pet, šest presenečenj za zamenjavo, tako da bo svoje ministrovanje v odstopu podaljšal za dva Drnovškova mandata... Pri prizadevanjih predstavnikov kulturnih institucij Maribora, da projektna komisija iz angleškega Green-wicha ugotovi dejansko stanje in se odloči za finančno podporo “dvig kulture”, je Teo Pajnik, direktor SNG Maribor, povedal, da stara dvorana sprejme 350 kolikor toliko normalnih gledalcev.