Jutranja Izdala. 157. tovila V LlnMiml. * fetrlrt. lie j. Iniiin »H. Cena 4 vinarja. Letnik XLIII Jutranja izdaja v Ljubljani: vse leto...............K 12-— pol leta...............6*— četrt leta...............3'— na mesec.................1 '10 Dopisi naj se irankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, (v pritličja levo), telefon št. 34. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka 4 vinarja. Inserati: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni inserciji po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatvc naročnine se ne ozira. Jutranja izdaja po posti za Avstro-Ggrsko: vse leto............... K 18*— pol leta............... m 9"— četrt leta............... „ 450 na mesec............... „ 160 Za inozemstvo celo leto.........., 28*— Upravništvo: Knaflova ulica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št.85* Najnovejše vesti. Brzojavna in telefonska poročila „Slov. Narodu11. Hribar o položaju. Dunaj, 6. julija. Zupan Hribar je (iiiiu-s podal poročevalcu »Slov. j Naroda« naslednje mnenje o položa- ! iu: Ministrski predsednik baron Bie-nertb j«' ravnal selo neprevidno, da se je po svojem obisku v nemško-n ae i j onalneni klulni postavil v nasprotje z jugoslovanskimi poslanei in njih zahtevami ter kategorično od-klonil opravičeno iu staro željo Jugoslovanov po reciprociteti zagrebške i. ni verze. S tem je uveljavil za ne-nemške narodnosti v Avstriji nazore nemških naeijonalccv. Vrhu tega pa je justični minister Hochenburger nemškim naeijonalcem naravnost i>o-vedal, da je rešitev italijanskega fakultetnega vprašanja glavni in odločilni moment za obstoj dosedanjega > ladnega sistema. Ako propade vlača, potem je primorana spremeniti bistveni sestav kabineta in sicer v Siovanom bolj prijaznega, kakor je sedanji. V »Slovanski Enoti« je bilo mnogo prijateljev italijanskega fa-kultetnega vprašanja, toda vlada je e svojim po>topanjem provzročila, da je ta stvar postala i>oliticiim pr-\ c s tako važnim zakonom, kakor je finančni načrt. Patetična izjava »Fremdenblatta«: »Na svidenj** v jeseni« nas Jugoslovanov ne more motiti. Če bi .vlada hotela nastopati zopet na t« način, kakor sedaj, bo morala pač spoznati in bridko občutiti, da Jugoslovani prav dobro vedo, kaj jim je v tem slučaju storiti. Mogoče je pa. da se do .leseni i roti volji vlade jugoslovanski in italijanski poslanei zedinijo na skupen nastop, kajti pričakovati se sme, da vendar enkrat uvidijo italijanski poslanei veliko nevarnost, ki preti Italijanom in Slovanom v Trstu v enaki meri od strani prodirajocega in od vlade podpiranega nemštva. Kavno zaradi tega je uspeh jugoslovanska rukcijV tako vehi*, iu pomemben. Xii stvari s;n"i pa se ne sme prezreti, do s«> k temu uspehu rnnogo pripomogli Poljaki, kajti gotovo bi se ta uspeh ne bil dosegel tako hitro, ako bi Poljaki ne bili pekazatii na tako eklatanten način svojega nezadovoljstva s sedanjim vladnim sistemom. Ta nesadovolj nos Poljakov pa ne temelji toliko na kanalskem vprašanje, t -m ve«" kor; nini gotovo tnđl v redno silne je ndomaeujoeem se pre> pričanju Poljakov, da je sedanji vladni sistem splošno protislovanski in de pravi slovanski poslanci tega sistema podpirati ne morejo. Slovenski klub. Dunaj, <>. julija. V»Vruj ]»opoldne je imel slovenski klub sejo. .Pogovarjali so se o politični situvaeiji in napravili dispoeietj* Efl bodoči ect parlamentarnih počitnic. Sklenili so. prirejati po celi deželi volilne shode, na katerih se bo obravnavalo težavno stališče Slovencev v državnem zboru na Dunaju in pa vzroke sedanje obst rukcije. Poljski klub. Dunaj, f>. julija. Poljski klub je po dolgi in ostri debati izdal sinoči ob b\ zvečer naslednji komunike: Poljski klub nenmajano vztraja pri zakonih glede kanalov iz leta 1901 tozadevnih sklepih gališkega deželnega zbora in njegovih številnih re-solucijah. Ako bi vlada teh zahtev ne upoštevala, je predsedstvo poljskega kluba pooblaščeno, sporočiti vladi, da bo poljski klub izvajal iz tega vse politične konsekvence. Italijanski ki b. Dunaj, 6. julija. Italijanski klub je imel sinoči sejo. Iz ooširneira komunikeja posnemamo sledeče: Italijani nikakor ne namer; vajo na rešitev fakultetnega vprašanja še nadalje čakati. Da se predlog o italijanskem fakultetnem vprašanju ni s^daj rešil, je zanje le formalnega pomena. Stvarno in važno je stanje, da sta vlada in faktična večina za takojšnjo ustanovitev fakultete. To mora imeti za posledico, da vlada naredbenim potom ustanovi fakulteto. Ce se to izvrši, bo imela vlada v Italijanih zmeraj zveste podpornike, ki bodo vedno postopali sporazumno z vladno večino. Iz tabora socijalnih demokratov. Dunaj, 0. julija. Socijalni demokrat je so imeli posvetovanje, na ka tereni so izdelali velikanski komunike, ki slika nevarnost vsak socijalni in gospodarski razvoj razdirajočega nacijonalizma. Izjave strank. Dunaj, 6. julija. Danes bodo imeli krščanski soeijalci, nemški naeijo-nalei in Rusini seje, da se izrečejo o odgoditvi državnega zbora in o nastalem političnem i>oložaju. Seja »Zvese Jugoslovanov«. Dunaj, 6. julija. »Zveza Jugoslovanov« se snide jutri popoldne k posvetovanju, v katerem se bo razpravljalo o političnem položaju. Glasovi o položaju. Dunaj, 6. julija. »Zeit«, katere se poslužujejo vplivni politiki, zlasti krščanski socijalec, bivši minister dr. Gessmann, piše v današnjem večernem listu: »Skoraj nemogoče je, da bi po sedanjem političnem položaju ostala vlada v svoji sestavi popolnoma neizpremenjena in da bi stopila pred državni zbor v jeseni v današnji sestavi.« S tem se potrjuje tudi naziranje župana in poslanca Ivana Hribarja. »Zob za zob.« Dunaj, 6. julija. Med nemškimi poslanci iz Severnega Češkega in sicer med radikalnimi in zmernejšimi se jn izdala parola: Za obstrukcijo na Dunaju, obstrukcija v Pragi! in to radi tega, ker so Cehi podpirali jugoslovanske obstrukcijoniste. Vse kaže, da hočejo Nemci tudi letos onemogočiti vsako delo v češkem deželnem zboru in vlada tudi ne namerava svojih lanskih posredovalnih 'korakov nadaljevati. Ogrski državni zbor. Budimpešta, (i. julija. Adresna komisija je sestavila na cesarja ad-rt*so. v kateri poudarja, tla je bodoči razvoj Ogrske v pravem liberalizmu. Najvažnejši je pasus o skupni banki. Državni zbor hoče, da se privilegiji o skupni banki podalšajo. Državni zbor izraža nadalje željo, da se naj čini prej sklenejo potrebne trgovske pogodbe z balkanskimi državami in izreka, da je pripravljen razmerje s Hrvaško uravnati v medsebojni bratski vzajemnosti. Glede volilne reforme izjavlja, da je za volilno reformo v liberalnem in demokratičnem duhu, toda v tej se mora zagotoviti prednost izobraženih pred neizobraženo ljudsko maso. Izpred upravnega sodišča. Dunaj, 6. julija. Pri upravnem sodišču se je danes vršila obravnava o pritožbah Josipa Zelenika in tovarišev v Ptuju ter Ferdinanda R o š a in tovarišev v Hrastniku zaradi nezakonitega postopanja pri volitvah v ptujski in celjski okrajni za-stop. Zastopal je pritožbi slovenski odvetnik dr. Lapa j ne na Dunaju. Sodba se razglasi šele 8. novembra. Protinemško gibanje na Ruskem. Petrograd, 6. julija. Ruska vlada pripravlja izjemni zakon, s katerim hoče nastopiti proti nemškim kolonistom na Ruskem. Ministrski predsednik Stolvpin utemeljuje ta vladni korak z nevarnostjo, ki grozi ruskemu narodu od teh nemških privan-drancev, ki si na ruskem ozemlju ustvarjajo ugodno pozicijo, za težnje ruskega naroda in ljudstva pa nimajo drugega kakor zasmeb, sovraštvo in zaničevanje. Madžarsko časopisje o odgoditvi avstrijskega državnega zbora. Budimpešta, 7. julija. Madžarsko časopisje, oficijozno kakor opozi- tijonalno, razpravlja obširno o odgo- ditvi avstrijskega državnega zbora. Navzlic vsem nasprotjem o sodbi je vendar v vseh teh listih konstatirano razsulo dosedanje parlamentarne večine. Po sodbi listov je poglavitni vzrok odgoditvi ta, da trdne in zanesljive večine vlada sploh ni imela in da se je pri vsem svojem delovanju in nehanju ravnala po željah nemških nacijom« ini!) strank. Parlamentarna kata-a rol'a. ki je nastala na Dunaju, je dalje po mnenju madžarski!; li: tov tudi dokazala, da je toli proslavljana Krek - Kramareva premem ha državnozborskega opra-vilnika totalno ponesrečeno zmašilo, ki nima prav nobene vrednosti- Zadnji dnevi avstrijskega parlamenta, pravi »Pester L.ioyd«.so \ novic dokazali, da avstrijski parlament ne more in ne bo ozdravel, dokler se ne doseže temeljite premem be državnozborskega opravi lnika in sprave med narodi. Obenem naznanja »Pester Llovd«, da bo avstrijski državni zbor šefe v novembru Zopet sk'i-can. Češki Sokoli na potovanju v Sofijo. Praga, 7. julija. Približno 700 čeških Sokolov je pod vodstvom načelnika Zveze čeških sokolskih društev, dr. V a n i č k a , nastopilo potovanje v Sofijo na zlet slovanskih Sokolov. Peljejo se s posebnim brzo-vlakom. Nepregledne množice so spremljale odhajajoče Sokole na kolodvor in med gromovitimi nazdar-klici se je vlak odpeljal ob 3/47.. Predsednik Sokolske zveze češke, dr. S c h e i n e r , se je že par dni poprej odpeljal v Sofijo pripravljat Sokolom pot. Španska in Vatikan. Pariz, 7. julija. Iz Španske došla poročila naznanjajo, da se tamkaj pripravlja velikanski kulturni boj. Izjave ministrskega predsednika Ca-nalejasa v parlamentu pričajo, da je vlada pripravljena, če se iz lepa ne doseže sporazum ljenje z Vatikanom, izvajati vse konsek vence in izvesti popolno ločitev države od cerkve. Za sedaj se hoče vlada omejiti na to, da v okviru še veljavnega konkordata izvede potrebne reforme in odpravi le to, kar je v nasprotju s konkordatom in kar so klerikalne vlade dovolile cerkvi z namenoma napačnim tolmačenjem konkordata. Vlada zahteva, naj prizna rimska cerkev njeno naredbo glede dmgovercev, katerim tse je dovolila raba napisov in emblemov, kot pravilno in ravno tako naj privoli, da se odpravijo vsi samostani in razpuste vsi redovi, katerih ustanovitve in naselitve vlada ni dovolila. Ce bi se Vatikan ne udal, hoče vlada pretrgati diplomatične zveze, odpovedati konkordat in Nezvesti ločitev cerkve in države. Preganjanje Srbov na Turškem. Carigrad, 6. julija. Srbski poslanik je danes v soglasju z ruskim veleposlanikom in črnogorskim zastopnikom pri turški vladi energično protestiral proti preganjanju Srbov v okolici Bera na. Klerikalna posojilnica na Vrhniki. Na Vrhniki obstoji že mnogo let mogočna in cvetoča posojilnica, ki se sicer ni nikdar vtikala v i>o-litiko in bila vedno samo gospodarski zavod, ki pa ima v vodstvu naprednjake. Klerikalci sicer dobro vedo, da je ta posojilnica solidna in na občno korist, a vzlic temu so ji poskusili škodovati in so ustanovili k o u k u r e n č u o klerikalno ]>oso-jilnico. Klerikalci namreč ne marajo gospodarskih zavodov, ki se ne havijo s politiko, marveč hočejo, da naj tudi vse gospodarske naprave služi ju klerikalni politiki in klerikalni stranki. To je edini vzrok, da klerikalci gos|>odarske zavode sploh snujejo in najraje jih snujejo tam, kjer 'ni z njimi škodovali zavodom, ki ne-eejo delati politike in kjer bi radi napravili razdor, da bi mogli v motni vodi ribariti. Prav ker snujejo klerikalci svoje gospodarske zavode samo iz političnih nagibov in jih porabljajo samo v politične namene, se tudi za gospodarske naloge in dolžiu>sti teh zavodov preklicano malo menijo. Posledica tega je, da je že vse polno takih naprav popokalo in propadlo in so ljudje imeli od njih samo škodo. V nobeni avstrijski kronovini ni toliko zadrug propadlo, kakor klerikalnih zadrug na Slovenskem in zlasti na Kranjskem. Reda ni v teh zadrugah sploh nič, celo ne tam, kjer imajo vodstvo v rokah duhovniki, ki delajo posojilnične in zadružne račune navadno tako, kakor cerkvene račune — kakor ravno kaže in sojilnica obstoji že več let in klerikalci so se vedno radi bahali, kako dobro uspeva. In vsako leto so izdali računske sklepe in jih predlagali oblastnijam kot točne izvlečke iz svojih knjig. Sedaj pa se kaže, da ti računi niso bili pravilni in da je bilo vse govorjenje in habanje o uspevanju klerikalne posojilnice sama farbarija. Vse knjige so bile v največjem neredu, tako da je /Zadružna zveza« imela več mesecev posla. predno je knjige spravila v rrd in mogla napraviti približno sliko, kako ta posojilnica stoji. In ta slika je silno žalostna. Za lansko leto izkazuje vrhniška klerikalna posojil niča celih — 85 kronic čistega dobička. 85 kronic! To pomeni v resnici par tisočakov izgube, kakor bo potrdil vsak. kdor se le količkaj -pozna na računske sklepe in bilance. Posledica tega je, da je kaplan > ovko odstavil dekana Gantarja od načelstva vrhniške klerikalne posojilnice in samega sebe postavil jm načelnika. Seveda se pametni ljudje le smejejo, da si neizkušen kaplan svoji več spretnosti za vodstvo za- drug, kakor je ima izkušen dekan, ko vendar oba skupaj nimata niti toliko trgovske izobrazbe, kakor vsak štacunski hlapec. Za vodstvo zadrug je treba malo temeljitejše trgovske izobrazbe, kakor jo podaja lemenat. Andrettove klobase. Kakor smo poročali, je bil tovarnar Andretto pri tukajšnjem e. kr. ckr. sodišču obsojen na 300 K, oziroma en mesec dni zapora, ker je med drugim tudi ponarejal klobase. An-drettu se je dokazalo, da je izdelaval in prodajal frankfurtarice, safalade in druge take vrste klobasic, v katerih je bilo sleparsko in protipostavno pomešana moka. Pri izdelovanju klobas stlačijo brezvestni ljudje v klobase vse, kar jim pride pod roko. Nabašejo napol gnilo kri, ostanke starega smrdljivega mesa, nagnjusne in za vžitek sicer neporabne organe živalskega života, meso in drob bolnih živali.Ker se pa tako meso, kakor tudi meso starih, sestradanih krav, nagnjusnih izmožganih Lukov, ali drugih tuberkuloznih posušenih živali, slabo skupaj drži, devajo sleparji v klobase, kakor so frankfurtari-ce ali safalade, moko, da lahko primešajo mesu tudi še nekaj vode in dobe pripravno zmes za izdelovanje klobas. Zakon o živilih prepoveduje radi tega. da se prepreči sleparija, devati v te vrste klobas moko. V resnici tudi izdelovalci klobas, ki ravnajo s klobasami pošteno, ne devajo vanje moke, ker jim tega treba ni. Zakaj je deval Andretto v klobasice moko. bo ljudem bolj jasno, ko posvetimo z bakljo v njegovo izdeloval-nico klobas na Viču. Za danes le opozarjamo občinstvo, naj je pri nakupu klobasic zelo previdno. Andretto-va obsodba vsled ponarejanja klobas nam to nujno veleva. Policijske vesti. Po Mestnem trgu je privriskal včeraj popoldne ljub Ijanski telefonski monter Jožef Zanet ter se obnašal tako. da ga je morala policija spraviti na osrednjo stražnico. Tu je pa postal tako nasilen, da so mu nataknili prisilni jopič in ]K)kli-caii policijskega zdravnika. Ta je konštatoval blaznost in odredil, da so nesrečneža prepeljali v blaznico. Iz sodne dvorane. Okrajno sodišče ljubljansko. Nesrečni kolesarji. Ni ga skoro dneva, da bi ne stal pred okrajnim sodiščem kak kolesar, ki je povozil kakega otroka ali pa povzročil kako drugo nezgodo. Te dni so se morali zagovarjati kar trije. Nezgod seveda niso vedno krivi kolesarji, temveč !>ogosto tudi pasantje sami. — Štirimi jst let ni J. Kržič je zadnjič vozil s kolesom na Glincah, in sicer čisto po- sklicuje izvrševalni odbor narodno-napredne stranke i DHlelio. to 10.1.1, ob li. iu »Mestnega doma'. Dižavni poslanec deželnega stolnega mesta Ljubljane Ivan ■ribar bo poročal o delovanju driavn. zbora Zt izvrševalni odbor lirodoo-iipreaie stranke: Dr. Ivan Tavčar I. r. t č. podpredsednik. Beseda o petindvajseti skupščini Ciril Metodove družbe. »Narodni Dnevnik« v Celju priobčil je pod zgorajšnjim naslovom članek, v katerem meče poleneke na izvolitev dr. Ivana Tavčarja v odbor Ciril - Metodove družbe V tem danka se brska proti dr. Ivana Tavčarju, proti »Slovenskemu Narodu« in preti dr. Kokalju. In vse to s tisto, do neba segajočo »mladinsko ošabnostjo, ki nam Ljubljančanom že do grla preseda! Shramba, iz katere so si vzeli Narodnega Dnevnika« Tirade, je nam dobro znana, zategadelj tega neokusnega napada ne Štejemo toliko celjskemu uredništvu v zlo. kakor g. »Mladinu«, ki RC skriva za tem uredništvom! Celjski dnevnik piše, da se lzven-kranjski Slovenci po Ljubljani ie* bodo dali terorizirati. In to je dovolj tehten povod, da prosimo merodajne krogi« v Ljubljani, naj v bodoče taki agitacijo v Ciril - Metodovi družbi opuste, ker bomo sicer primorani, govoriti dlagaee! V dražbi, v kateri sedimo tudi izvenkranjski Slovenci, se ne bo »kokaljilo«. Ti bedasti grožnji nasproti odgovarjamo, da bodi) tudi v bodoče razmere take, da ljubljanskemu podžupanu, če bo hotel slučajno kandidirati v odbor Ciril - Metodove družbe, ne bo treba po nagih kolenih plaziti -e do Celja, Mi Štajerskim Slovencem nikdar nismo predpisovali, koga naj volijo v odbor in tudi v bo- • kaj takega ne bomo storili. Zatorej na zahtevamo reciprocitete! Ce gospodom v Celju ni v tem pogledu kaj jasnega, naj pregledajo računske zaključke in bilance Ciril - Metodove družbe! Pa jim bo vse jasno! Sedaj pa govorite, kolikor se vam zljubi. Do prepričanja, gospodje iz Celja, bodete pa kmalu prišli, da nam bodete preklicano malo žri.ivili V naši družbi! Starin. LISTEK. Zaljubljeni kapucin. Vesela povest iz linblianske preteklosti. (Dalje.) In pater Angelik se je instinktivno dotaknil tiste strani svojega telesa, ki je ravno ta dan izkusila, kaj je samostanska kazen. Adelgnnda pa je bila lahkomiselna in brezskrbna. »Ah, kaj bi si belil glavo,« je vzkliknila prešerno. »Premeten fant si in bos sebi in meni že pomagal. Ni zlodej, da bi se midva dala vjeti.« Tako je Adelgnnda delala Angeli k u pogum, on pa ji je to vračal s tem, da ji je pomagal pri njenih zadnjih pripravah za beg. Oba sta si bila svesta, da kot menih in nuna se ne moreta nikjer pokazati in zato sta se že davno prej dogovorila, da se obleče Adelgunda pri l>egu v kapucinsko haljo. Izpod kapuce ne bo dosti videti njenega obrazka iu ne bo v tem kostumu nihče v njej spoznal ženske. Kapucinsko haljo in sandale je bil Angel ik že pred meseci preskrbel in shranil jih je v kleti sami, v kateri je končal iz kapucinskega samostana vodeči podzemski hodnik. Ko je Adelgnnda slekla nunsko haljo in oblekla kapucinsko, ji je Angel i k pomagal z veliko vnemo in drhtečimi prsti, končno pa je absolutno zahteval, da si ne sme sama sleči nogovic in natakniti sandal, češ, da bi tega brez njegove pomoči gotovo ne napravila dobro. In smeje se, mu je dovolila, da izvrši to mučno delo samostojno in ga je samo po nosu krenila, ko je deloma nehote, deloma nalašč postal preveč neroden. Naposled je ura na uršulinski cerkvi udarila in naznanila dvanajsto uro. Slovesno je Angelik prijel Adelgundo za roko. »Prišel je čas odhoda, Predno pa greva,te prosim, moja IjubljenaAdel-gunda, prisezi mi, da me boš vedno ljubila in da mi boš vedno zvesta. .Jaz bi umrl žalosti . . .« Adelgunda ga ni pustila dalje govoriti. »Prisežem! Vse, kar hočeš . . . samo po je liva . . .« Prijela ga je za roko, toda Angelik še ni hotel iti. »Lačen sem . . . žejen sem . . . noben hrvaški volk ne more biti tako lačen, kakor sem jaz . . . Ali ni mogoče, da bi vzela kaj seboj . . . kako klobaso ali kaj takega . . .« Toda klet je bila prazna, popolnoma prazna, in Adelgunda pri najbolji volji ni mogla lačnemu kapucinu postreči. »Vse shrambe so zaklenjene in ključe ima mati predstojnica pod vzglavjem ...« »Naj jo trpinčijo skušnjave, da bo z glavo butala ob zid!« Angelik je bil resnično jezen, kajti lakota ga je tako morila, da je bil že ves obnemogel. Srdito je vihtel svoj kuhinjski nož in le težko ga je Adelgunda pomirila in ga pripravila, da se je ndal v svojo usodo. »V prvo krčmo, ki bo odprta, pojdem prosit,« se je rotil Angelik, »pa če me še nocoj poženejo nazaj v kapucinski klošter.« In jezno je zagrabil svojo culico in se odpravljal za odhod. V uršulinskem samostanu je vladala grobna tihota, ko sta Adelgunda in Angelik zapustila klet in po stopnicah prišla na hodnik. Adelgunda je držala Angelika za roko in ga vodila, kajti v kloštru je bilo temno in Angelik poslopja ni poznal. Stopala sta previdno in kar mogoče tiho, zadržuje sapo, Angelik pa je krčevito držal svoj kuhinjski nož, pripravljen tudi na najhujše krvoprelitje. »Kakor piščanca jo zakoljem, če mi stopi kaka nuna čez pot,« se je tiho rotil, pri tem pa se tresel po vsem životu kakor bi imel mrzlico, zakaj pogumen je bil Angelik samo z jezikom kadar je bil pijan, drugače pa se je bal boga, policaja in kapu- časi. Po nesreči mu je prišel pod kolo na nekem ovinku štiriletni otrok; poškodoval se Je tako, da še zdaj leži v bolnišnici. Ker je otrok sam izjavil, da Kržič »ni uržah«, je sodnik Krži-ča oprostil. — Karel Prek je trčil z vozom skupaj v Prešernovi ulici s kolesarjem Viktorjem Dragarjem. Tudi tu ni zakrivil nezgode niti Prek niti Draga r, zato ga je sodnik oprostil. Vzrok nezgodi je bila električna železnica. — Al. Sever je povozil pri mitnici na Dunajski cesti nekega otroka, ki je ravno pridirjal iz hiše; vozil je prav zmerno in nesreče ni on zakrivil. Tudi tega je sodnik oprostil. — Občinstvo naj bi na kolesarje malo bolj pazilo. Pri najprevidnejši vožnji se včasih zgodi nezgoda, ker občinstvo na ulici nič ne pazi. Posebno starši naj bi malo bolj pazili na otroke, pa bo veliko manj kolesarskih nezgod. Pazite na otroke! Perica M. Ga-brovškova v Cerkveni ulici na otroke ne pazi ravno preveč. Pred par tedni so se njeni trije otroci igrali na bregu Gradašce brez vsakega nadzorstva. Najmlajši od njh, štiriletni fantiček je padel v vodo, in gotovo bi bil utonil, da ga ni rešila soseda, ki je slučajno tam prala. Gabrovskova bo sedela za svojo nepazljivost 12 ur v zaporu. — Zaradi napazljivosti pri otrocih se zgodi dan na dan toliko nezgod, in včasih prav velikih — le pomislimo na pr. na celo vrsto pogubnih požarjev — da moramo staršem prav nujno na srce polagati, naj na svoje otroke pazijo! Neolikani gostilničar. Gostilničar J. Bole je ored nedavnim časom odprl v t. zv. Žerovčevi hiši na Sv. Petra nasipu gostilnico. Za vodstvo 1e gostilnice je najel Franjo Ausene-kovo. Avsenekova je imela skoro vse pravice samostojne gostilničarke in zato je tudi večkrat popoldne, ko ni bilo v gostilni gostov, odšla od doma. To pa BoJetn ni bilo prav in zato je Avsenekovo ozmerjal s »pohajačko«. Avsenekova je smatrala to titulatu-ro za razžaljivo in Boleta tožila zaradi žaljenja časti. Boleta. ki ga je zastopal dr. Pegan. je sodnik obsodil na 100 K globe. Avsenekovo je zastopal dr. Kokalj. Razne stvari. * Frič — umorjen. Že pred mesecem so prinesli listi vest. da so češkega raziskovalca Friča ubili Indijanci v Boliviji v Južni Ameriki. Listi so pa pozneje to vest preklicali, ker je baje Frič sam brzo javil v Prago, da je še živ. Zdaj se zopet z vso gotovostjo zatrjuje, da je bil Frič umorjen. Frič je proslavil svoje ime pred dvemi leti na ameriškem kongresu na Dunaju. Zavzel se je z vso odločnostjo za južnoameriške Indijance, ki jih belokožci uprav barbarsko zatirajo. Ostro je grajal cinske palice tako, da bi bil pri najmanjši nevarnosti bežal. Duri iz samostana na vrt so bile pač zaklenjene, a v ključavnici je tičal ključ, in tako sta beguna srečno prišla iz hiše na vrt. Noč je bila temna, a v svoji plahosti sta se Angelik in Adelgunda vendar stisnila k zidu in se plazila ob njem, dokler nista prišla v senco starih kostanjev. Tu sta, držeč se za roke, obstala in se oddahnila. »Kako prideva čez zidl« je zdaj vprašal Angelik. »Ali bi se dala kje dobiti lestev!« »Za cvetličnjakom leži več lestev,« je odgovorila Adelgunda. »Pojdi, pokažem ti jih.« Šla sta dalje. Slišalo se ni nič drugega, kakor rahel šum, ki so ga provzročale sandale. Mir je vladal kakor na pokopališču. Naenkrat je Angelik obstal kakor okamnel in čez trenotek planil pod bližnje drevo ter potegnil Adelgundo za sabo. »Kaj je to? Ali vidiš — tam-le — ali je to človeško bitje — ali je to strah--« Tudi Adelgunda je zadrhtela in se stisnila k svojemu ljubimcu. »Kaj — je — kaj pa vidiš — oh Angelik —« zlasti nemške koloniste, ki najbolj surovo ravnajo z domačim prebivalstvom. — Nemec je torej povsod sirov, v Južni Ameriki ravno tako kot \ Avstriji. — Frie se je takrat Nemcem zelo zameril. Rekli so, da obre-kuje Nemce samo vsled narodne mržnje. Pozneje se je pa izkazalo, da je govoril golo resnico; pravzaprav je bil še mnogo premalo povedal. Neki nemški zdravnik, ki je živel v Južni Ameriki, je predložil ameriškemu kongresu brošuro, v kateri je popisoval, kako nemški kolonisti kradejo indijanske otroke, ki jih imajo pozneje, ko odrastejo, za sužnje. — Pogumni zagovornik v južnoameriških Indijancev je torej ubit. Poroča se sicer, da so ga ubili tisti ljudje, za katerih pravice se je vedno l>oril, vendar pa ni izključeno, da bi ga ne ubili beli rokovnjaei, ki se preživljajo od ropa in tatvin med rdečekožei. * Železniški čuvaj — milijonar. Glavni dobitek francoske dobrodelni' loterije v znesku milijon frankov je dobil čuvaj na orleanski železnici. Ko je vzdignil v »Čredi! Foncier i svoj dobitek, se je izrazil: Navzlic mnogim nedostatkom železnice, kateri služim, imam vendar zaupanje v njo ter vlomim svoj milijon v njene akcije. Toda pri generalnem zborovanju hočem z vsemi silami na to delati, tla se usoda uslužbencev zbolj->a.« * l mor v poslaništvu. Bivši kancler nemškega poslaništva v San-tiago de Chile, Beckert. ki je bil vsled roparskega umora in požiga na smrt obsojen, je bil v torek ustreljen. Kakor znano, je Beckert fe-1 rnarja meseca preteklega leta umoril slugo poslaništva, oblekel truplo v svojo obleko, oropal blagajno, nato pa zažgal poslaniško poslopje. Ko je bil na begu. bi morali slugo ko; Be-ckerta slavnostno pokopati. Š-de v zadnjem trenotku. ko so še enkrat odprli krsto, so opazili grozovito mi-stifikacijo. * Smrt 113 let stare žene. V Novem -adu (Ogrsko) je umrla 113 let stara vdova Matije Stoppel. Bolna je lila le tri tedne in je bila tlo te bolezni duševno in telesno zdrava. Izumitelj šivalnega stroja umrl. V Hoboknu pri Novem Jorku ,ie te dni umrl Josip T h o ni a s . izumitelj prvega vporabnega šivalnega stroja, v starosti 83 let. Thomae je bil rojen Francoz ter brat znanega generala.ki se je 1. 1*7-L v nemško-francoski vojni odlikoval. Tbomasov izum je Singcrjeva družba po celem -vetu razširila. * Nemiri na Kineškem zaradi lakote. V Laičou(provincija Shantung» so zaradi lakote izbruhnili nemiri. Prebivalstvo je demoliralo državna skladišča. Vstaja je naperjena zoper i table, ki so svoje zaloge riža spekulativno prodali. Podkralj je moral na pomoč poklicati vojaštvo. * Turška tajna organizacija. V Carigradu je policija zaprla učitelja Hafisa Šamija in brzojavnega uradnika Saima, ko sta nesla pisma in časopise s francoske pošte. Dognalo se je, da obstoji v Carigradu tajna < rganizaeija, ki je že zelo razširjena. Vodja cele organizacije je Šerif paša. Člani so tudi državni svetnik Muhtar hej, ki je nedavno zbežal iz Turčije, neki konzul in več prejšnjih ministrov. Sedež organizacije je v Parizu. * Slikar se jc utopil. Slikar Henrik Papp, ki je bil na živcih bolan, je skočil včeraj v Donavo pri Budimpešti ter utonil. * Eksplozija v Šibeniku. V Šibeniku se je v delavnici družin' za izrabljanje hidravličnih moči razletela peč. Trije delavci so bili pri tem irbiti. Razvoj in delovanje »Zagorskega Sokola44. (Povodom dvajsetletnice in otvoritve Sokolskega doma«.) (Dalje.) V jeseni prihodnjega leta porodila s*1 je misel podlaga današnjemu Sokolskomu domu« naj se sezida Narodni dom«, kjer bode imel ^Sokol svoje zavetišče in druga narodna društva. Dne *J.*k oktobra 1897 /brali so se Jerin, Poljšak In Franc Weinberger ter položili prve novce /a zgradbo »Narodnega doma«, z željo, da bi se čim preje uresničila ta ideja. V odborovi seji dne 27. avgusta ls»t)S je sprožil brat M o d i e sel, da bi bilo dobro, ko bi si sezidal >-Sokol« lastno ognjišče. Poudarjal je, da je to nujno potrebno, ker danes ali jutri se lahko zgodi, da pride »Sokol« z vsem kar ima pod kap. Predlaga, naj se izvoli tozadevni odsek, kateri naj vzame vso akcijo v roke. Po daljši debati se predlog sprejme soglasno. 30. avgusta zbrala se je večja družba Sokolov v gostilni Kuhar in sicer Firm, Korbar, Mau-er. Modic, Poljšak in Strle, kateri so skupno darovali 55 gld. za temeljni kamen. V prihodnji seji, to je 7. septembra i. 1., se je volil stavbni odsek za »Narodni dom«. Odsek je nekaj časa prav marljivo deloval ter se-stavil tudi pravila za nekako samostojno društvo, katerega pravila so bila predložena tudi deželni vladi. Tu pa se je zanesla vnanja politika in prepiri v društvo. Društvo je radi te razdvojenosti stalo tedaj skoro na robu propada in gotovi ljudje bi ga bili tudi vpropastili, da se niso našli pravočasno kremeniti značaji, ki so znali ceniti sokolsko idejo in so Sokola zopet dvignili na prejšnjo višino. Glavno zasluga sta pač imela brata Jerin in T a u f e r ml. in sicer je v kritičnem položaju prvi Le glej — tam — nekaj belega se pregiba in zdi se — da sega život do neba — beživa--« Angelik bi bil najraje bežal, a zadržala ga je Adelgunda, ki je bila šele zdaj videla ono prikazen, ki je Angel i ka spravila v tak strah. Počakaj,« je rekla, pojdiva bliže v tistem kotu ne bo nič hudega —« Počasi sta se bližala krdu za evetličnjakom. Vse jasneje sta razločevala neko belo stvar, ki jo je ve-trec sukal sem in tja in Angelik jo z [jenimi očmi pripravljal svoj nož sunek. Še nekaj korakov in Adelgunda je udarila v smeli. Oh, Angelik to so nunske -rajcc . . ." se je krobotaia. -Sestra Izidora, ki oskrbuje perilo, je zopet malo preveč pogledala v kupico in pozabila na svoje dolžnosti. Sirota! Pa bo morala zopet na drveli klečati.« Res so visele tamkaj oprane nunske srajce, Angelik« se je odvalil kamen od srca. Kar glasno se je oddahnil. »In jaz sem se tako prestrašil. Seveda sem s*' samo zate bal, goio-bieo moja. zakaj jaz, o jaz se nič ne bojim, ne ljudi, ne strahov, ne groma, ne strele, ne kanonov, ne vojakov . . .« »O, vojakovr se jaz tudi nič no boji r;i. pa če jih pride cela kompani- [ ja« je hitela zatrjevati nuni" a. »Prav rada jih imam . . .« Kaj govoriš. Špelica' . je s poviri i^njeni m glasom in strahotno resno bo zaklical Angelik. > Mi že več i.o veš. koj -i mi prisegla, i*oje te pustim v kloštru, rajši končam tukaj-ie sebi in tebi življenje, kakor da bi se izpostavil nevarnosti, da mi postaneš nezvesta . . .« »Ti si pravi tiger ljubosumnosti« je rekla n u niča in se stisnila k Angeliku. »A bodi pomirjen, zakaj meni lahko zaupaš, da ti ostanem zvesta.« O saj bi ti rad zaupal«, je tarnal Angelik, »a kaj ko ne morem. Ce si postala nezvesta svojemu nebeškemu ženinu, kako naj jaz, nevredni kapucin upam. da boš meni zvesta.« Adelgunda se je bala prepira in še bolj so je bala, da bi jo Angelik v zadnjem trenotku pustil na cedilu. Iti zaradi tega ga je z objemi in poljubi in prisegami zagotavljala, da mu ostane zvesta do groba in še dalje do sodnega dne. In Angelik je verjel, dasi je zavzdihnil, »oh če le za mojim hrbtom zdaj fige ne kažeš.« Za evetličnjakom je bilo več lestev. Angelik je eno izbral, spravil nunsko srajco pod pazduho in čez nekaj trenotkov je bil s svojo izvoljen ko na drugi strani samostanskega zidu. (Dalje prihodnjič.) sprejel mesto staroste, drugi pa mesto pod staroste. Brat T a u f e r je za to požrtvovalnost sprejel kaj kmalu svoje plačilo. Kot uslužbenec nemškega kapitala, rudnika, je bil radi narodnosti službeno premeščen iz Zagorja v Kočevje med »pristne« Nemce. Da je bil to udarec, katerega se ne preboli tako hitro, je pač samo ob sebi umevno, posebno onim, kateri Tauferja osebno poznajo. Na istem občnem zboru, dne 20. maja 1910, kot sta bila brata Jerin in T a u f e r izvoljena, prvi za starosto, drugi za podstarosto, izvoljen je bil na predlog brata Tauferja velezaslužni gospod Anton Brce častnim članom za neprecenljive zasluge pri ustanovitvi »Sokola«. Med tem je društvo za »Narodni dom« popolnoma samevalo brez vsakega resnega dela. Ideja o »Narodnem domu« je ]>opolnoma zaspala. Predno pa pridemo k zopetni oživitvi, moramo še nekatera druga dejstva omeniti. V letu 1H99, dne 20. julija, je napravil zagorski »Sokol« s celjskim in novomeškim »Sokolom« skupni izlet v Sevnico, kjer so mu poklonile sevniške narodne dame lep trak za zastavo. Nastopil je tudi pri javni telovadbi in žel za svoja izvajanja splošno priznanje in pohvalo. S. julija 11X10 napravil je »Sokol« daljši izlet z zastavo in sicer v Kranj k slavnostnemu razvitju prapora prvega gorenjskega »Sokola« v Kranju. Y prohujo narodne zavednosti napravil je v letu 1901 in sicer 28. julija, sporazumno s celjskim »Sokolom«, skupni izlet na Vransko ter tam priredil javno telovadbo, katera je kar najsijajneje uspela. Dne 20. julija 1902. udeležil se je korporativno z zastavo slavnostnega razvitja sokolske zastave v Idriji in naslednje leto, 14. junija, istotako korporativno z zastavo razvitja društvenega prapora v Postojni. V letu 11-1)4 pohitel je k vseslovenski sokolski slavnosti v Ljubljani, kjer pa zaradi hipno nastalih zaprek ni mogel javno nastopiti. V letu 1905 udeležil se je z zastavo vseslovenskega sokolskoga izleta na Jesenice, kjer je tudi nastopil pri javni telovadbi. Dne 10. septembra i. 1. udeležil se je prvič pod vodstvom novoizvoljenega staroste brata dr. Tomo Z a r n i k a korporativno z zastavo slavnostnega odkritja Prešernovega spomenika. 1. juija 1900 je bil navzoč pri slavnostnem razvitju prapora šišenskega »Sokola«, kjer se je udeležil tudi javne telovadbe. Takoj na to, -12. julija, priredil je izlet v Šmartno pri Litiji z javno telovadbo, kjer so tudi zagorske Sokoliće prvič javno nastopile. Šmartničani so privezali na društveno zastavo dragocen trak kot znak požrtvovalnemu delu. Dne L, 2. in 3. septembra je poletel med brate Hrvate v Zagreb na 401etnico hrvaškega »Sokola«. Tu je prvič nastopil v telovadnih skupinah, katere so se kar najsijajneje obnesle. Misel, katera je več let popolnoma spala, sezidava »Narodnega doma« v Zagorju, je na občnem zboru dne 28. januarja 11MW>. pri predlogu brata Poljšaka, naj občni zbor dovoli iz društvene blagajne znesek 200 kron za sezidavo društvenega, to je »Sokolskega doma«, na novo oživela. Opustila se je misel na »Narodni dom« s preudarkom, da bodo imela druga narodna društva v »Sokolskom domu« ravno tako zavetišče, kakor v »Narodnem domu«, poleg tega pa ima »Sokol« svoje lastno ognjišče. Občni zl>or je ta predlog soglasno odobril in tako se je položil prvi stavbni sklad, h kateremu so potem pridno, z čebelično marljivostjo pobirati prostovoljne doneske. (Dalje prihodnjič.) Za kratek čas. — Poročnik: Gospodična, jaz vas ljubim. Će greste z menoj, Vam kupim avtomobil. — Gospodična: Take obiju l>e že poznam. Zdaj obetate avtomobil, potlej mi bodete pa dali groš, naj se peljem z električno železnico. Izdajatelj in odgovorni urednik: Raslo Pvatoslemšek. Žitne cene v Budimpešti. Dne 6. julija 1910. T • p aa I n. Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 9 14 Rž za oktober 1910 ... za 50 kg 694 Koruza za juli 1910 . . . za 50 kg 5 42 Oves za oktober 1910 . . za 50 kg 7 20 Clakllff. Vzdržno. Borzna poročila. LJublianaka „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kani dunajske borze 6. julija 1910. 4«/, 4-2° 4%' 4°/o 4°/. ■alalbMi papirji. majeva renta .... „ srebrna renta .... avstr. kronska renta . . ogr. „ „ . . kranjsko deželno posojilo k. o. češke dež. banke Srećke. Srečke iz 1. 1860 \b . . „ „ 1864 . „ tiske..... „ zemeljske I. izdaje ti ti II* i» ogrske hipotečne . „ dun. komunalne „ avstr. kreditne . . ljubljanske . . „ avstr. rdeč. križa . „ ogr. „ „ bazilika..... turške..... Delnice. Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alpine-Montan .... Češke sladkorne družbe . Živnostenske banke. . . Valuta. Cekini Marke Franki Lire Rublji. Denarni Blagovni 94-20 94-40 9780 98'— 94 15 9435 9225 92 45 96-50 — 9440 9540 474 — 486-— 324 - 330-— 311 — 323 — 296- 302-— 27525 281-25 247 — 253'— 533 — 543 — 532'— 542 — 7950 83-50 64 50 6850 38 30 4230 28-75 3275 258 — 259- 446 — 448-50 66675 667-75 54250 543 50 110-75 111 75 74250 743-50 737-25 738 25 231 — 233 50 261- 262-— 11 38 11-42 117-40 117-60 9525 95-42 94-72 94 92 253-25 254 25 Vajenec sprejme v trgovino m mešanim blagom. 22 Kje, pove upravo. »SI. Naroda«. v izmeri približno 100 kvadratnih sež. njev v bližini drž. Volodvo^a. Izve se- Spodnja aiška, Žibertova nI. 144: Samo 10 dni! Cirkus Berg Poslovodja L. Marti. Ravnatelj Fr. Berg. Kapelnik F. Mysak. Za 2000 ljudi Zavarovan proti prostora. vsakemi v petek, 8. julija 1.1. Senzacionalni velikomestni spore)! Gdč. Margareta Lea 3 Mereauz s svojimi konji v fenomenalna akrobatska svobodi in šoli. ekvilibristična novost. The 3 Claeres najboljši komični telovadci na drogu v treh. Gaj. Delclises Lea Ar mirna s svojimi narodnimi gvmnast serieux et plesovi. comiques. Gđ«. Ma 25 voltižerka na žici. Manaienr Mollovoet Avgust s svojim klovnom Julesom. (Velekom.) Th Jotam koaičii loajlerski prikaz v pariški restavraciji, ftevol Prvikrat tnaaf I Ilovo I Zaničevale! smrti ali: kol*sarii-4irkaći v tekmi % velocl-psni sil ia amatornlaml kolesaril na 8 ama-trov visokem AuiillkiL II NbbIbI 2 aattri Zabili a. 3. Slana alfetava IV* Cene prostorom: reserviran prostor 2 K, 1. prostor K 120, 2. prostor 80 vin., 3. prostor 40 vin. lite 20 £ komptoorist zmožen knjigovodstva in trgovske korespondence v slovenskem, hrvaškem in nemškem jeziku. Strojepisja zmožni imajo prednost O^ira se le n% ponad nike z daljšo prakso. Ponudbe naj »e pošilja pod „manufaktura'* na upravn. »Slov. Naroda« Sprejme se takoj v eno tukajšnjo podjetje M slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožna, samostojna korespo-dentinja, vešča stenografije in pisanja s pisalnim *• trojem. — Int* reaentinje z večletno prakso imajo prednost. Po-nuTlbe v slov. in nemškem jeziku, s zahtevo plače, sprejme upravništvo »Slov. Naroda«. rj Ustanovljena leta 1882. 23 Kmetska posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastnem zaOra nem doma v Ljubljani na Dunajski cesti št. 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......k 83,116.121-11 upravnega premoženja................k 20,775-510-59 obrestuje hranilne vloge po 4-%°|o brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. ...........k 20,000.000 Posojuje na zemljišča po 5: ,° z i1 na amortizacijo ali pa po 5 brez amortizacije; na menice po 6 . Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsak dan od 8.—12. in od 3. 4. izven nedelj in praznikov. Telefon št. 185. Poštne hranilnice račun št. 828.4G5. 3^C 3^C 3^C 3^C 3^C 3^C fl£ !h £^ 3^C Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 * olavno zastopst¥o .Prve ČešKe' življenske zavarovalnice. * Jn£ Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno x W~ vsakovrstna posojila in kredite :•: 3^C kakor : trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6, I. nadstr. : ; 3^C 3^» j^C 3^C !3®C l^C 3^C«®» a ¥ Lili" tsl registrovana zadruga z omeienim jamstvo m Uradni preffl: Šelenhurgova ulita št. 7. nasproti $m pošte. Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga pO 4l S ,; rehtm davek plačuje zadruga sama. — Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine. — Ravnotam menjalnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. Eskomptira trgovske menice. — Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno ali pismeno v zadružni pisarni. 10 i L Uradns ure vsak dan dopolaoa oi 9. do 12., popoldne od 3. do 5. Ji: 3C •rc 2E LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Delniška glavnica: rr K 5,000.000- Stritarjeva ulica štev. 2. Sprejema vlage na knjižice in na tekoči račun ter lih obrestuje od dne vloge po 41.," u čisto. — Kupuje iu prodaja vrednostne papirje vseh vrst po dnevnih kurzik. =3E Rezervni zaklad: K 450.000- 3 c ,\ Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA. Prešernova ulica štev. 3. .•• Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Denarni promet do 31. decembra 1909 nad 518 milijonov kron. Obstoječih vlog nad 38 milijonov kron. Rezervni zaklad nad 1 milijon kron. Za varnost vloženega denarja jamci zraven rezervnega zaklada :e mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso SVOJO mOČjO. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vadi, izključena vsaka spekulacija z vloženim denarjem. Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 41,1"/0 brez odbitka; nev. dignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. G3=Gn Posola na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj 1/4°/o na leto. Daje posojila na menice in vrednostne papirje. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno društvo. 4 vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAV1JU. Podpiraj m o torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem obsegu. 19 t, AVI J A ost. ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje Življenja, razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj vzajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji .■. Ogromal rezorval fortU K 4Mlt7f7- Jamčijo za popolno i Banka „SLAVIM" Banka „SLAVIM" smrti roditeljev, za doto otrokom. Banka „SLAVIM" razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom.--- 8 na1 nT M pfSIiAVUA** !• ras Slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. s9nL9 mam AVJV 9 A\|| gmotno podpira narodna društva, organizacije in prispeva k narodnim INUUMI pjnvllfm v mmil dobrodelnim namenom.--- BSBaUI jjSLAVUA^ stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje 1 generalni zastop banke „Slavlje" v LJubljani. Oklenimo se z vsemi močmi gesla: »Svoji k svojimi« Osamosvojimo se na narodno - gospodarskem polju l Ne podcenjuimo se ! Bodimo odločni, mlač-nost, obzirnost in nedoslednost, ki se Čim huje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujega jarma l Lastnina In tisk »Narodne tiskane«. SX BS 78 3564