List 22.
Gospodarske skušnje.
(Kako se dajo otrobi tudi za človeški živež ober-niti}. Znano je, da otrobi imajo dokaj redivnega v sebi; to pa se navadno le za živino rabi in ne pride ljudem v prid. V vsaki hiši se pa da to, kar je za človeški živež pripravnega, lahko iz otrobov dobiti (izvleci) in za kruh oberniti. Posebno v drazih letinah bi se ne smelo to zanemarjati. Kako pa se izvleče to, kar je še za človeka dobrega, iz otrobov? Prav lahko takole: Daj otrobe v topli vodi dobro namočiti, da se iz njih izvlečejo vsi moknati deli; potem izžmi otrobe v platnenem pertu prav dobro in to moč-nato vodo vmesi v moko za kruh. Kruh na to vižo napravljen je dober, tečen in se ne razloči od navadnega kruha. Ostali otrobi so še zmiraj za živinsko klajo pripravni.
(Kako z naj večjim pridom porabiti krompirjevo perje?} Krompirjevec pokladati živini za klajo, ni dobro, ker ji več škoduje, kakor koristi, — kuriti ž njim pa se tudi ne splača, ker celo malo gorkote da. Naj bolje je, ako se krompirjevec oberne za gnoj, in sicer tako, da se koj, ko se krompir z njive spravlja, krompirjevec raztrosi po deteljšu in čez zimo ležati pusti; še bolje pa je, ako se nastilja ž njim v hlevu.
Kako se zamorejo rogovi goveji živini oberniti, kamor gospodar hoče ?) Vsaka goveja živina se nam že na pervi pogled bolj prikupi, če ima rogove lepo nastavljene. Da ji rastejo, kakor gospodar želi, naj na tisti strani, kamor ima po volji gospodarjevi rog rasti, v rog 2 ali 3 majhne zarezice vreze, ki naj bojo toliko globoke, kolikor taleb ali herbet noža iznaša. In rogovi se bojo sčasoma lepo obernili, kamor gospodar hoče.
(Da se ptuja živina v hlevu z domačo privadi} so v Tirolih do dobrega poterdili lahak pomoček, ki v tem obstoji, da tista živina, ki se ima med seboj privaditi, po glavi in vratu, kakor deleč se ena drugo voha in liže, se z žganjem umije. Ce je bila živina pred tem še tako huda, si je zdaj berž prijazna.