Izhaja vsak pondeljek, sredo in petek. Velja *a celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir. za tri mesece 7 lir 50 stot., za en mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — ezna številki 20 st — Uredništvo in uprava: Trst, via delle Zudecche štv. 3. a 19-50 in 588 — Dopisijnaj pošljejo na uredništvo. Neirankirana pisma smelemaio- rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se lačunajo v širokosti ene J J po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila ',+niški oglasi po 60 stot — Plača — kolone 67 mm. Finančni po 80 stot; trgovski in —----- ___________ Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela naprej. V TRSTU, sredo 1. decembra 1920. GLflSIIiO SOCIflMSTIČHE ZVEZE V dUbltJSKI BEtfEČrjl Nacijonalisti govore proti komunizmu kakor da je sad \ želje in volje posameznikov. Oni nočejo razumeti, da je komunizem orjaško zgodovinsko socijaino gibanje, proletarskih mas, ki mora prej ali slej zmagati. Leto I. - Štev. 79 Možje — Galilejci so stali na gori svojih omlednih sanjarstev in gledali v nebo dve dolgi leti. Kakor začarana snegulčica so pri* čakovali svojega »narodnega« princa, da jim pripelje polne vagone pečenih golobčkov, ki jim bodo brez njihovega truda leteli v odprta usta. Medtem pa se je naše delavstvo, ne ozi* raje se na vse »narodne prince« vsega sveta, vrglo na organizatorično delo in doseglo kra* sne vspehe. Ne samo zase! Celo naše klen* kalne in liberalne gospodarske zadruge so ži* vele — v kolikor so sploh živele — ob njegovi organizatorični moči. Šele rapallske reči je tre* balo, da so se možje — Galilejci prebudili in stopili zopet iz svojih sanjarskih višav na zemljo, na rdečo zemljo našega ljudstva. Iz* gubiti so morali preje poslednjo nado v odre* šen j e »narodnega« princa, da so odprli svoje zamaknjene oči. Spomnili so se, da ima naše ljudstvo toliko in toliko gospodarskih zadrug in da je treba te zjediniti. Lepo je to, gospoda, toda kje ste bili dose* daj? V kolikor te zadruge danes poslujejo, posl ujejo samo s pomočjo našega delavstva, Samo s pomočjo Del. Zadr. za Trst, Istro in Furlanijo. Precej že smo jih obudili k novemu življenju in se sedaj krepko razvijajo in pre* cej novih imamo že zasnovanih. In vi se šele sedaj spravljate na delo — da bi nam to delo po mogočnosti zmešali? Do sedaj se niste u* pali nastopiti odkrito proti temu delu in ste se samo zadovoljevali s tem, da ste spustili v svojih listih kakega »plačanca« in kak »tuj element«; toda te dni stopa tudi vaša leca v boj proti našemu gospodarsko*organizatorič* nemu delu. V svojem časopisju govorite »proletarskem narodu«. Da, Slovenci smo skozinskoz proletarski narod. Tega se tudi naš kmet danes prav živo zaveda in zato si je poiskal not do industrijalnega delavstva, da koordinira svoie sile z niegovimi. In koKkor ie do danes žniim v zvezi se počuti nrav do bro. Pa tudi tam. kjer ni še z njim v gospo d?r?ki ^vezi čuti, da je to nujna njegova po v Nebroina pisma, ki iih nreiemaio ne* rjrcc in »Delo« in Delavske Zadruge (zlasti »v-- —vi’?ki Oddelek) za ustanovitev go* F.'-r- ' ’ crtfanizacii. nam živo pričajo, o rv-:--tri solidarnosti nsšega kmeta z In* drstriifi!n’tn delavstvom. In zato vas ne razu* memo, zakaj nag lasate seda? ravno vi prole* forc^-n našega naroda in kaj hočete s tem po* vejati. Zakaj: kaj je zadružništvo? Zadružništvo je gospodarsko delo v zadru* fpr?r’S',!a tv^i ~e nol mili iona italiiansker*a vo^n^a In Če nas okupirajo jutri Hbnohdi. nodnisava.li boste za — profit — tudi vojno poso;ilo kra-lin Honolutov! To ie voša Hubezen do našega »proletar* skega naroda«! Tako je vaše zadmžniško delo! In po teh vaših delih bomo tudi sodili in presojali vaše krokodi’ske solze za naš »pro* stvar! Zadružništvo je eno izmed bojnih sredstev vsake stranke. Socijalistom mora dati ono prvo osnovo organov za poznejšo monopolizacijo in kontrolo vseh produktov in pridelkov delavca in kmeta, da bosta kmet in delavec izključno gospodarila nad njima in jih razdeljevala, samo onim, ki bodo resnič* no delali, da se bo tako moglo praktično u* dejstvovati svetopisemsko načelo: kdor ne dela, naj tudi ne je! Gospodarske zadruge, ki torej ne bodo v kmetskih in delavskih rokah, ampak v vaših, bodo protiorožje proti temu našemu načelu; to je vaše »nadstrankarstvo« v zadružništvu? In v trenutku ko v svojih listih propovedujete nadstrankarstvo zadruž* ništva, napadate s prižnice naše zadružništvo. Nadstrankarstvo velja torej samo za liberalno in klerikalno zaadružništvo, ki naj bi se borilo proti našemu zadružništvu. No, nam je to seveda čisto jasno in popol* noma razumljivo! Imate samo to smolo, da prihajate vedno in z vsem prepozno. Pričeli ste propovedovati sedaj tudi avtonomijo naše dežele. Šele sedaj? Kdaj smo mi že postavili ta princip! In pesem o narodnosti? S čim hočete vi pri* dobiti jezikovne pravice našemu narodu? S tem, da propovedujete sovraštvo do italijan* skega proletarijata? Ubogi! Vrnite se k svojim duhovitim jezikovnim razpravam, to bo za vas in za naš proleiarijat najbolje! Kdor hoče danes delati za naš »pro* letarski narod«, ta mora stati v njegovih vr* stah in ne v vrstah trgovcev, ne v vrstah nje* govih izkoriščevalcev! V ostalem, koliko je naši buržoaziji do našega »proletarskega na* roda«, smo najlepše videli iz njenega bega v Jugoslavijo. Ta buržoazija se vpraša samo, kje se da uspešnejše in lažje verižiti, kje se lažje spleza na višji klin in činovni lestvici, in je takoj pozabila na »proletarski narod« v zasedenem ozemlju, čim so prišle njene osebne koristi v nevarnost. — Tako je to kričavo na* rodni aštvo naše buržoazije. Delavci in kmetje, združite se! VSPEH KOMUNIZMA V JUGOSLAVIJI Splošni podalKI • Izid raliiev v Nsne*ZQf& PcMnnli In sredlščlS - Potek volitev LJUBLJANA, 30. Končni izid volitev je I močnejše stranke pa je zelo šibka. Stranka, ki bo hotela sledeči: Izvoljenih je 49 komunistov, 11 soci* biti »vladn»‘. »e bo morala koalirati in koncentrirati z STAVKA ELEKTRIČARJEV V RIMU. » RIM, 30. Električarji mesta Rim so nasto* pili pred dvema dnevoma stavko. S tern koč* Ijivim vprašanjem se bavi tudi ministrski svet. Na prefekturi so se sestali k seji mestni prefekt, župan in poveljnik vojaške posadke, da se posvetujejo o vojaški zasedbi občinske električne delavnice. Obpolnoči so udrli v delavnice vojaški oddelki in karabinjeri in so zasedli posamezne oddelke delavnice, kjer se je nahajalo le 25 delavcev. Službo oprav* ljajo vojaki špecijalisti ženijskih oddelkov in nekateri inženirji, katere je dala občina na razpolago. Ta reakcij onami vladni ukrep je povzročil v delavskih krogih največje ogor* čenje. Danes zjutraj so se sestale delavske organizacije, da zavzamejo stališče napram temu nizkotnemu učinu vlade. . RUSI ZASLEDUJEJO POTOLČENE BA* LAHOVIČEVE ČETE. DUNAJ, 29. (L. W.) Radijobrzojavka iz Moskve prinaša sledečo vojaško poročilo rde* če armade z dne 27. t. m.: Zasledovanje o* Stankov Balahovičevih čet se nadaljuje. V pokrajini reke Pripjet se približujemo Turo* vu. V poslednjih bojih smo zajeli nad tri tisoč ujetnikov, med katerimi 180 oficirjev, 40 strojnic in 4 topove. Poročilo z dne 28. t. m. pravi: V junaških napadih smo potisnili ostanke Balahovičevih čet v močvirje severozapadno Mozirja. Le 500 mož se je rešilo; umikajo se v smeri Zid* kovičev. Zasledovanje se nadaljuje. WRANGELOVE ČETE V DALMACIJI. RIM, 30.'Uradno se poroča sledeče: Vest, Radič), 6 pristašev hrvaške zajednice, /lj niti enega zastopnika jugoslovanskega zavednega prole-1 janska^ vlada kakor v Belgradu bunjevci, 35 mohamedancev, 31 agrarcev injtarijata. V prvem samoizvoljenem jugoslov. parlamentu 27 pristašev drugih strank. I ie sedelo le nekaj polumeščanov-socijalnih demokratov. LJUBLJANA, 29. V Sloveniji SO pridobili ; Toda v konstituanto pride 49 komunistov, ako še ne od 40 mandatov: 6 komunisti, 6 socijalni de* več- Pride 49 predstavnikov najnaprednejšega dela ju-mokrati, 3 demokrati, 14 klerikalci, 2 narodni: goslov. proletarijata 49 revolucionarjev, toliko zvestih socijalisti, 8 Samostojna kmečka stranka in bo'e^tk°v » revolucijo, toliko mož dejanja - eneča prekrrmrska stranka ! ne ,b , ' ,V .kt>nstltuanto Pride revolucionarna avant- x/r .,!. r . , -n oo-r 1-1, i garda Jugoslavije. Teh 49 poslancev delavnega naroda ni , Ljubljani je bilo vpisanih 10.386 volllcev, hvaljenih zato, da pcmaga meščanskemu razredu gra-razdeljenih na 14 volilnih sedežev. -rnpadajO diti ustavo buržuarijske Jugoslavije, Jugoslavije magna-ji 4 mandati. Udeležilo se je volitev 8802, tov, agov in H ege v, Jugoslavije banikirjev in verižnikov volilca. Dosegli so: Komunisti 1491 glasov,1 in pokernih slug anglo-iraacoskega kapitala. Ne! Ta sku- 1 mandat, izvoljen je SO dr. Lemež; socij alni pioa zastopnikov dolavcev iti kmetov gre v konstituanto demokrati 1158 glasov, nobenega mandata; 1 zato» da str6a znanim sleparskim ljudskim zastopnikom Etbin Kristan: za demokrate 4505. izvoljen krink° 2 0^ra2a podlago za bo- dr fvmr Tavčar, ljub. župan; klerikalci 1762. dc-Uvsltih in kmečkih sovjetovJugoslo- t k a. 1 vanska sociialisticna reDubliika. v okviriu balkanske fe- . lasov, izvoren dr Anton Gosar, poverjenik deracije _ ’to je idcal izvoljenih komuni;to,, _ Ako ne ®®^*j~nO skrbstvo pn pokrajinski vladi V mogoče, da deluje v konstituanti, bo delo- Ljubljani; narodni socijalisti 1189 glasov, iz* vala izven nje in proti nji. Prva jugoslov. konstituanta voljen Ivan^ DerŽiČ, predsednik Zveze jugo* j bodi tudi zadnja; bodi to konstituanta Kerenskega! slovanskih žele Z rff5 ar j ev. j Zanimivo je, da so nam prva brzojavna poročila prine- Volilno okrožje kranjsko. Oddanih glasov sla med izvoljenimi komunisti imena ravno nažih na.jbclj- je 67.536; za komuniste 11.013, izmoljeni ss.: Vladislav Fabiiančič, Marcel ŽorSa, Valentin Mlakar: za socijalne demokrate 6787, izvoljen Etbin Kristan; za demokrate 4505, izvoljzen dr. Gregor Žerjav; za klerikalce 27.563, izvo* ših mladih soJnigov. Ti sodi ^.gi nimajo za sabo sijajne politične karijere. kakor na pr. rasni sedanji in prejšnji ministri, člani pariške in rapallske mirovne delegacije itd. Teda oni imajo za sabo dobo poštenega in vspešnega političnega in prosvetnega dela med prohujajočim se jugoslov. proletariatom. Britke izkušnje iz prvih bojev ju- lieni prof. Anton Sušnik, Karel ŠKulj, JaneZi tfcsksv. komunističnega proletarijaita so jim šola. Vsi od Stanonik, Josip Nemanjic, Josio Gostinčar, j izvoljenih komunistov so že presedeli svojo dobo v za Janez Brodar; za narodne socijaliste 2856, iz* volien nihče; za Samostojno kmečko stranko 14.752. izvoljeni Jakob Kušar, Ivan Majcen, Ivan Pucelj in .Tanko Rajar. Štajersko. Oddanih glasov: za komuniste 5215, izvoljena sodruga dr. Lemež in' Miha Koren: za socijalne demokrate 19041, izvo* lieni Etbin Kristan. Rudolf Golouh, dr. Milan Korun, Jože Kopač, Filip Kisovar; za demo* krate 4257, izvoli en minister dr. Vekoslav Kukovec: za klerikalce 24.058, izvolien mini* ster dr. Anton Korošec, dr. Roškar, Fran Pišek. Jožef Kranjc. Vladimir Pušeniak: za jaliste 2271. izvoljen Ivan Deržič; za Samo* stoino kmetiisko stranko 14.464. izvolieni dr. I ■ porih. — Dr. Milan Lemež, poslanec proletarske Ljubija ne je prvovrsten kulturni delavec, prejšnji urednik »Naših zapiskov« Vladislav Fabijančič je urednik »Rdečega praporja«; strojevodja Marcel Žorga je glasnik komuni stičnih železničarjev. Hrvaški sodr. Simo Miljuš je bil organizator Saveza kemunističke omladine Jugoslavije enako na Hrvas-kem izvoljeni sodr. Vladimir čopič je po možni tajnik pri osrednji upravi K.S.J. Oba sodruga sia bila zapletena v famozni Diamantsteinov proces, obtožena podzemnega delovanja v revolucijonarni dobi 1918, Število izvoljenih komunistov ni veliko. Dobrih komunističnih parlamentarcev ni niti treba, da jih je veMko HobnjeC, Ivan število v kakršnosibodi zbornici. Številno moč nadome-Klekl, Martin ščaj duhovna moč posameiznega komunističnega zastop- narmlne <5nri'! nika in njegov razmah v meščanskem parlamentu. prepričanju, da je K.S.J. postavila svoje najboljše člane na kandidatno listo in da je bila to prva volilna borba n -i i, » . i t ,, .. _ . _ jugoslov. proletarijata, čestitamo jugoslovanskim sodru- Rosurml \ osmak. Ivan Mermolja. Josip Dro* gcni na doseženem u:pehu. : kraju so izvolieni: 1 komunist. 2 demokrata, dani« narod. Ta narod vam noče več službi I ? radikalci, 1 disident fiz radikalne stranke). V njegovih srHh se budi vibami odnor nroti | V v?hlnem okrožju Valjevo izvoljeni: 1 ko* vsem. kf na Mii slovenski ali ^ deniokrat, 2 radikalca, I pristaš fenik. Ivan Urek. I Volitve so g'arom dcšliih peročil potekle mirno. Prepo- V DalmaciH so dobili glasov: komunisti! ved točenja alkoholnih pijač se je dobro obnesla. — Na 7623, Z 1 mandatom: demokrati 5148, Z 1 man* dan volitev je bila po dobroti amnestija, odrejena od re-datom: radikalci 5857 Z 1 mandatom: kleri* genta Aleksandra pcmiloščenih mnogo poltičnih jetnikov kalci 12.077 « 4: noliedelfski delavci 9375 S 3; mec* tu(^1 vdaja Seljačke stranke Stjepan Radič. Strank?1 Drinkoviča 2683 brez mandata. ; Jug^lov časopisne agentje raznaša,o z veseljem vest, Na Hrvaškem so dosegli po zadniih noro* ,e j*. °,,e A ^ai^ne^r ..... I . ^ ,o r < . ,r . n j., regent Aleksander. Bodi to res, alt ne, r čilih: komunisti 18. frankovci 15 m Radičeva dlfa ,FCZnarno tudi kct eksaltiranega čl. krneč.^a stranka j0 mandatov. j navduševalca za jugoslov. dinastijo nikdar nc. Regenta V Zagrebu vnisanih volilcev okrog 26.000, j Aleksandra milost res ni velika. Ako bi bilo 50 Radičev glasovalo ie 15.632. Dobili SO glasov in manda*! V zaporu, bi ph moral prej ali slej izpustiti vse. tov: komunisti 3856. izvolien r >dr. Simo j Kakor rečeno uradnih podatkov o izvršenih volitvah Miliuš: demokrati 2726. izvolien podban dr. Še ni. Pri obstoječi zvezi z Jugoslavijo in pri tam vlada-Milan Roic: frankovci 3351, izvolien dr. Mirko! razmerah, res ni mogoče, da bi jih dobili ob času. zajednica (stranka bana Laturrie) 2892, izvoren dr. Giuro Šurmin:! kmečka stranka Radičeva 1050, izvoljen SHenan Radie; komunistični centristi (izsto* oivši onoziionalci iz KSJ) 360, sociialni demo* krati 304, srN^ki radikalci 230: klerikalci 316, samostojni 550 vsi brez mandata V Banr.tu (Vojvodina) so dobili komunisti 3. sociialni demokrati 3, demokrati 10. radi* kalci 22. knfečka stranka 2mandata, bunjevci 4 mandate. Srbiia. V Belgradu doseaH glasov in mandatov: komunisti 4050 z 2; demokrati 3295 z 2; radikalci 4035 z 2 mandati; lista republikancev J52, malih obrtnikov 313 in ona boievnikov 176 brez mandata. V niškem o* italiianski verižniki in to vas boli in zato nri* diguiete danes sveto slogo med slovenskim klerikalizmom in liberalizmom. Pozabili ste na vero in na vsa verska prepričani a danes, ko ie vaš dobiček v nevarnosti. Opevate slo* go in bratstvo med klerikalnim in liberalnim verižništvom na Primorskem — in nroklinjate in zaklinjate kranjske kapitalistične stranke, ki sekolieio med seboj, da naj raiši združijo svoie sile v nov in podvojen imperij a ližem. Kdo bi vas ne razumel! Toda najinteresantnejše pa so vaše propo* vesti o nevtralnosti in nadstrankarstvu za* družništva. Nadstrankarstvo v zadružništvu? Smešna kmečke stranke. V okraiu Požarevac 1 komu* nist, 3 demokrati. 3 radikalci, 1 nristaš kmeč* ke stranke in 1 pristaš naciionalca Ribarca. Okolica Belffrad »e izvolila 1 demokrata in 2 radikalca. Macedoniia je absolutno komuni* stična. Vrli Macedonci pošljejo v ustavo* dajno zbornico 1.0 komunistov. Radikalci, predstavniki meščanstva, so tam popolnoma poraženi. • • * Gorenji podatki o izidu volitev v ustavodajno zbornico v Jugoslaviji niso še popolni. Manjkajo zlasti še poročila iz Bosne in Hercegovine in Črnegore. Definitivni rezultat ne more biti več dosti drugačen. — Iz danih podatkov o mandatih posameznih strank razvidimo takoj, da nima nebena stranka absolutne večine. Relativna večina naj- Dlanmle o zassti se priprasiia na vojno proti uradni Italiji RIM, 30. D’Annunzio noče priznavati ra pallske pogodbe, kar je že dokazal z zasedbo otoka Krka in Raba. Italijanska vlada je spo* ročila D’Annunzijevemu vojaštvu, da ne trpi več upora in kršenja discipline. Raditega je obrnil D'Annunziju hrbet general Ceccherini in Tomajo z drugimi višjimi oficirji. Otoka Krk in Rab zasedejo redne čete, da vposta* vijo meje, katere določa rapallska pogodba. D’Annunzio se noče ukloniti Rimu. Svojemu vojnemu poverjeniku je dal nalogo, da izve* de na Reki splošno mobilizacijo. Včeraj so reški arditi zaplenili parnik »Narenta«, ki je bil naložen z moko in namenjen v Lošinj. Moko bodo uporabljali za reško posadko. Jutri bo general Caviglia pozval potom leta* kov iz zrakoplova reške legijonarje, da se u* klonijo in spoštujejo ukaze osrednje vlade, sicer se obda Reko z najstrožjo blokado. PROCES PROTI MORILCU ESADA PAŠE. PARIZ, 29. Albanski dijak Aveni Rusten se mora zagovarjati pred sodiščem radi umo* ra Essada paše, katerega je izvršil v Parizu v juniju mesecu. Obtoženec izjavlja sodnikom, da je povzročil Essad paša v Albaniji nered in neznosno stanje. Ko mu očita sodnik, da je streljal na pašo tudi takrat, ko je ležal na tleh polmrtev, protestira. Rusten Aveni pravi: »Essad je bil poguba Albanije; mislil sem, da je tak zločin nad njem popolnoma upravičen.« tako tudi povsod ukrenila potrebno, da pokaže, kako malo prijetna ji je prisotnost generala \Vrangela. OBSODBA LJUDSKIH KOMISARJEV NA OGRSKEM PRELOŽENA. BUDIMPEŠTA, 29. (Ral.) Po petih mesecih in 90 zaslišanjih se je zaključilo sodnijsko ob* ravnavo proti desetim bivšim ljudskim ko* misarjem. Sodnija se je izjavila, da mora še mesec dni proučevati sodnijske akte, predno izreče konečno obsodbo komisarjev. Ta izgo* vor je lažnjiv. Obsodbo se je sestavilo, še predno je začela obravnava. Ogrska justica se namreč boji Čičerina, ruskega ljudskega komisarja zunanjih zadev. Isti je obvestil o* grško vlado, da ima Rusija deset ogrskih čast* nikov v rokah, katerih usoda je odvisna od obsodbe ljudskih komisarjev. SINFAJNOVCI ZA IRSKE METODE V LOiNDONU. LONDON, 29. Razun grozilnih pisem, ka* terc so prejeli številni ministri, se je odkrilo pri zadnjih preiskavah na Irskem listine, ki dokazujejo namene sinfajnovcev, da prene sejo borbo v London. Angleška policija je u* krenila najstrožje varnostne ukrepe posebno v ulicah, kjer se nahajajo uradi Llovda Ge? orgea in nekaterih drugih ministrov. Postav* Ijene so bile visoke ograje, da preprečijo do* hod do teh ulic. E^romet se vrši tukaj v navad* nem obsegu. Pristop v parlamentarno palačo je občinstvu začasno prepovedan. Govori se da se bo zabranilo občinstvu dohod k zbornici tudi za časa sej. 29. novembra bi se morala izvršiti neka pripravljena zarota. SPOPADI MED UPORNIKI IN VLADNIMI ČETAMI NA IRSKEM. LONDON, 29. Včeraj so napadli sinfaj* novci iz zasede v bližini mesta Kork avtomo* bil, v katerem se je peljalo 17 policistov; 15 policistov so ubili, dva težko ranih. Uporniki so odnesli vso municijo iz avtomobila in ga nato sežgali ČEŠKOSLOVAŠKI LEGIJO N AR JI ZA E* iNOTNO SOCIJALISTIČNO FRONTO. PRAGA, 29. Danes je bil otvorjen drugi kongres češkoslovaških legijonarjev, katere ga se je udeležilo 326 delegatov, ki zastopajo 27.000 legijonarjev. Poročevalec Diman je govoril o politični situaciji in je rekel med dru* gim, da bodo legijonarji z vsemi sredstvi ovi* rali poizkuse, da bi se vpostavila v Češkoslo* vaški ali v sosednih državah kaka monarhija. Obžaloval ie zadnje konflikte z Nemci v raz* ličnih mestih na Češkem in se je izjavil za e* notno socijalistično fronto. AVSTRIJSKI LEVI SOCIJALISTI ZAPRI* STOP K TRETJI INTERNACIJONALI. DUNAJ, 29. (L. W.) Ustanovnega zboro* vanja nove delavske stranke levih socijalistov Avstrije se je udeležilo 152 zastopnikov iz Dunaja in dežele. Nemški poslanec Stoecker, zastopnik levih socijalistov Nemčije, in Nau* sen, zastopnik levih socijalistov Norvegije, sta prisostvovala zborovanju kot gosta in sta govorila v prid Tretji intemacijonali. Poroče* valeč dr. Frey je predlagal, da se potrdi sklep iz 12. novembra v svrho ustanovitve stranke levičarjev in da se pristopi k Tretji internaci* jonali. Nadalje se je sklenilo na zborovanju, da se poveri izvrševalnemu odboru nalogo, da se pogaja s komunistično stranko v svrho združitve obeh strank. Vsi predlogi in sklepi so bili sprejeti. POSLEDICE NEUŽITNEGA KRUHA NA DUNAJU. DUNAJ, 29. (L. W.) V zadnjem času je o* solelo tukaj na tisoče oseb vsled neužitnega cruha. Pokrajinska vlada je uvedla strogo controlo v pekarnah. V slednjih se je dogna* 'o, da izdelujejo kruh iz najslabše, pokvarjene moke, kateri se je primešalo precejšnjo koli* čino peska. Dunajska občina je poslala mini* strstvu prehrane noto, v kateri zahteva, da se ukrene najstrožje odredbe za javno zdravje. Se domneva, da so peki poskrili velike množi* ne moke. katera jim je bila nakazana za izde* ovanje kruha, v verižniške svrhe. Preiskave nadaljujejo. (»Rosta*Wien«). KULTURNO DELO. V Petrogradu je začelo operno gledališče predstavljati najslavnejša dela. Pred kratkem je uprizorilo opero »Faust«. V večjih vlogah so nastopali najslavnejši ruski umetniki. De* koracije slika sloviti slikar Zamtrajlo. V llovnu je bila otvornjena 13. novembra gospodarska visoka šola. GINLJIVA LJUBEZEN DO SOVJETSKE RUSIJE. »Pravda« piše: Kako globoko pojmujejo sovjetski vojaki gospodarski položaj Sovjet* ske Rusije, razvidimo iz sledečega: Iz Nemčije se je vrnil transport ruskih ujetnikov, ki so prinesli s seboj zdravila in jih dali na raz* polago ljudskemu komisarju za narodno zdravje. Količina teh zdravil ni sicer jako ve* lika, toda to ni poglavitno. Ginljiva skrb ru* škili vojakov za Sovjetsko Rusijo je značilna za razpoloženje v tujezemstvu se nahajajočih ruskih vojakov. In to je poglavitno! PROPAGAINDNI VLAKI. Pred 2 letoma se je postavilo temelje agita* ciji potom propagandnih vlakov. Ta uredba se vedno bolj spopolnjuje in sedaj se uporab* Ija isto tudi v druge svrhe, kakor za podpira* nje krajevnih in strankinih organizacij in za izobraževalno in nadzorovalno službo. Dose* daj je že četvero takih vlakov v prometu. Nosijo sledeča imena: Lenin, Oktober, Revo* lucija in Rdeči vzhod. Od 12. januarja do 1. oktobra t. 1. so dovršili ti vlaki 18 potovanj in posetili 80 gubernij. Propagandisti, ki so po* tovali s temi vlaki, so priredila 1815 zboro* vanj, 1008 predavanj in 1865 kinematografič* nih predstav. Med ljudstvo so razdelili nešteto političnih brošur in leposlovnih knjig. »KMEČKI TEDEN«. »Pravdi« poročajo iz Tambova, da je dose* tJeI »Kmečki teden« najlepše uspehe. 1500 kvalificiranih in 30.564 nekvalificiranih de* lavcev je odšlo na prostovoljno poljedelsko delo na deželo. Obdelovali so v prvi vrsti po* !ja rdečih voiakov, ki stolijo s nuško v roki na meji, da čuvajo meje Sovjetske Rusije. VOLITVE V HARKOVU. Pri delavskih sovjetskih volitvah v Harko* vu je bilo izvoljenih 510 delegatov: 333 komunistov, 10 prijateljev komunizma in 167 brezbarvnih. Žene so odposlale 100 zastopnic, ki so večinoma pristašinie komunizma. KES MENJŠEVIKA. Znani menjševik (socijalni patrijot) Majski je pisal listu »Izvestja« pismo, v katerem ob* žaluje, da je pripadal menjševiški stranki in pravi, da bo cdsihdob stavil vse svoje moči v službo komunizma. Nove sovjetske republike. Vseruski osred* nji izvrševalni odbor je sklenil, da se ustano* vi Kot jakom, Mordvincem in Kalrnikom sa* mostojne republike, in je določil meje istih. Zmagovalec generala Wrangela. Moskov* ski časopisi naglašajo zasluge, ki si jih je ste* kel poveljnik južne fronte, Frunce, pri zma* gah nad generalom Wrangelom. Frunce je bil pod carističnim režimom dvakrat obsojen na smrt. Predno je prevzel poveljništvo nad juž* no fronto, je bil bolj še viški poslanec v kon* stituanti in po oktobrski revoluciji je vodil posle ljudskega komisarja v Jaroslavu. Pod njegovem vodstvom so porazile rdeče čete tudi Kolčakovo armado. Turški dar Sovjetski Rusiji. V pristanišče Novorosijsk je prispela turška torpedovka »Andreja«, katero je darovala turška revo* lucijonarna vlada po nasvetu Kemalja paše Sovjetski vladi . Wrangel in Ogrska. General Marusze\vski, načelnik vojaške misije generala Wrangela v Budimpešti, je izjavil uredniku lista »Az hst«, da zahteva Wrangel od ogrske vlade dovo* Ijenje za nabiranje onih Rusov, ki se naha* jaio na ogrskih tleh, da se jih uvrsti v VVran* gelovo armado. Amerikanski okupacijski izdatki v Nem* čiji. Glasom letnega obračuna načelnika amc* rikanskega generalnega štaba znašajo ameri* kanski okupacijski stroški v Nemčiji 265 mi* Ijonov dolarjev, od katerih je Nemčija že plačala 32 miljonov 500 tisoč mark. Nemiri v Španiji. V Barceloni je bilo 24. t. m. izvršenih par atentatov, pri katerih sta bili ubiti dve osebi. Ruski delavci za ogrske sodruge. Kovinski delavci v Uralu nabirajo denarne prispevke za one ogrske delavce, katere preganja beli teror na Ogrskem. Delavci smutinskih tova* ren delajo v to svrho eno uro čez delavni ur* nik in dajajo razun tega še 1 % svoje mezde v korist ogrskim tovarišem. Delavci Černo* Holuniča so dali že v ta namen kot prvi pri* spevek enodnevno mezdo. Zveza probujenih Madžarov razpuščana. V hotelu Britania je bil odkrit cel arzenal orožja, ki je obsegal tudi nekai strojnic in mnogo dokumntov, kateri odkrivajo tajnost poslednjih zločinov. Celo vojno ministrstvo je vzkliknilo: »Neverjetno, kaka tolpa ubi* jalcev je bila tu notri!« —- Zagotavlja se, da se nahaja med 42 aretiranimi oficirji tudi prosluli nadporočnik Heijas. O temu se za* gotavlja, da je bil soudeležen pri ubojstvu časnikarjev Somogvja in Basca. Aretiranih je bilo tudi 12 civilistov. Vlada je razpustila zvezo probujenih Madžarov. Predsednik zveze, Smrecszany, je odložil v znak pro* testa mesto predsedniškega namestnika zbor* nice. Vsa javna poslopja, vključno parla* ment, so zastražena po vojaštvu. Močne po* iiciiske straže krožijo po mestu in okolici. V bližini MatyasfoeIcta, ki je znano gnezdo probujenih Madžarov, se je razvila živahna bitka med policisti in probujenimi Madžari. Štirje izmed noslednjih so bili ubiti, devet« najst jih je bilo ranjenih. srauffigE StraaRioa z&oroMuje za tržaška in Kraško /y l&Hf m V nedeljo 5. t. m. se bo vršilo v prostorih gospodarskega društva na K on to vel ju stran= kino zborovanje. Zborovanje prične ob 10 dopoldne. Na to zborovanje naj pošljejo svoje delegate vse politične strankine sek; cije iz Kiasa in tržaške okolice kakor n. pr. Križ, Nabrežina, Komen itd. iNaprošeni so pa, da se tega zborovanja udeleže tudi posa= mezni sodrugi iz krajev tega okrožja, v kale; rili ni bilo še mogoče ustanoviti političnih sekcij. Dobrodošli tudi zastopniki strokov; nih in izobraževalnih organizacij. Na zborovanju se bo razpravljalo o usta; nov it v! in se bo ustanovilo okrožno zvezo po; litičnih organizacij za Trst in Kras. Razprav; Ijalo se bo pa tudi o razmerah (gospodarskih in političnih) v teh krajih in o korakih, ki se jih bo moralo storiti v korist vsega prebival; stva. Zborovanja se morajo udeležiti vsi dele; gatje w zavedni so^.ngi. Navzoči bodo tudi zastopniki tržaške deželne zveze. Pripravljalni okrožni odbor. Socialistična sokcija Sontovsij-Prosck ima dne 1. decembra 1. !. ob uri 19.30 društveni sestanek v prostorih »Ljudskega cdra« Kontovelj. Naprošamo člane sekcije, da se sestanka polnoštevilno udeleže. Naj nihče ne manjka. Tajništvo, STRANKINO ZBOROVANJE se vrši v pondeljek, 6. decembra, ob 20. uri v veliki dvorani Delavskega doma. Dnevni red je sledeči: 1. Poročila; 2. Razprava o sklepih in tezah drugega kon; gresa Komunistične internacijonale; 3. Imenovanje delegatov za kongres v Fi; renzah. KOMUNISTIČNA FRAKCIJA ; SKUPINA TRST. Sestanek v Imoli. Naznanja se vsem sodru; gom, ki pristajajo na program Bordiga/Terra; cini, da se bo danes ob 20. v zeleni dvorani Delavskega doma poročalo obširno poteku državnega komunističnega sestanka v Imoli. Naj ne izostane nihče izmed komunistov. V proglas na stavbinske delavce, katerega je izdal Sindikat stavb, delavcev za Jul. Ben. kot letak se je vrinila v šesti odstavek občutna napaka, ki kvari smisel stavka. Odstavek glasi se. kakor objavljeno v zadnji številki »Dela«; Da se upre uspešno in da po biva privatno špekulacijo, podpirano od vladnih, občinskih in vojaških oblasti, je naš sindakal ustanovil pred časom Štavbinsko zadrugo za Julijsko Benečijo. HaziJrotftijfl ofmčii!? Tolminu Dne 4., 5. in 6, decembra se bo vršila v Tolminu razprodaja oblačila iz o.blačilnice delavskih zadrug v Trstu. Delavske prireditve Pevski odsek Zveze pekovskih delavcev priredi v četrtek,, dne 2. decembra ob 19. uri v kino-gledališču so-cijalnih študij (Sv. Jakob) kcmično-alegorično opero v enem dejanju: »Imenitna obravnava« — Pri predstavi svira mandolintstična sekcija krožka, »Gilberto Sinigagiia« iz Rocola. — V petek, dne 3. decembra odsek ponovi predstavo edino v prid »Lavoratorja«. Is bližnjih krajev, ki želijo redno dobivati »Delo«, kot naročniki, ali kot redni odjemalci, naj se obrnejo do imenovanega so druga. S tem je kolportaža našega edinega glasila vsestransko olajšana in ne povzroča zlasti nepo-AJDOVSCINA. trebnih stroškov, ki izhajajo iz pošiljanja po pošti na po- V nedeljo 28. p. m. popoldne se je vršil pri nas, na dvo-j samezne sodruge. Delavci in kmetje Trnovega, sodrugi! rišču gostilne v.wv/wwyy javen thod, ki ga je sklicala Naročite se na »Delo«, list delavcev in kmetov Julijske tukajšnja skupina sc-cijaiistične stranke. Shod je bil do- j Benečije. bro obiskan kljub temu, da je bil naznanjen le enkrat v j VELIKI BOL. »Delu« in to šele tik pred shodom. Z veseljem konstati-j Tukajšnjo aprovicazijo vedi naš župan, bivši deželni ramo, da se je udeležilo shoda tudi mnogo ženstva. Ini klerikalni poslanec Grgič. — Nekateri vaščani so prišli to je prav. Žena naj bo vedno ob strani moških in po- gcs,-odu županu na sled, da ne razdeluje redno ovsa, ki truditi se moramo vsi, da se bo udeleževala aktivno boja, ga' dobiva tudi za tukajšnje kmetovalce. Prizadeti sc se e,a j * P etar‘iat v svol 'n splošen dobrobit. ra(jj tcrfa pritožili na pristojnem mestu, kjer so dobili Shod je otvoril ob 3 popoldne sodrug Brož. V kratkih tjJe cdjOTOr. županov konj potrebuje vc£ ovsa kakor o-besedah je raztolmačil pomen shoda in dnevni red o ka- staJ. va“fe! Sklepa SOi da uganja vodja vaške apro- terem se bo razpravljalo. Nato je podal besedo sodrugu | vizac;je t"di d;atfc nečednc manipulacije na škodo živil, Regentu iz Trsta. Poslednji je raztolmačil potrebo in j :___"____Volitedn Dola. In kmetie dol-žnosti organizacije, strokovne, zadružne, kulturne in * ki so namenjena prebivalcem Velikega Dota. In kmetje sciio in sciio. Osvobodite se klerikalnega jarma, o Jcme- Taja valuta na Trst, 30. novembra 1920 Neprepečatene krone . avstr jsko-nemške krene češko-slovaške krone dinarji................ leji marke ....... dolarji................ francoski franki . . • švicarski franki . . . angleiki funti’ papirnati angleški funti, zlati............110-- 6- 8-50 550 — 6- - 32- 33- • 77-50 — 78-50 38- 38-50 38-50 — 39-- 26-60 — 26-75 16350 — 164"— 418- 420"— 94- 94-50 110- 112'— ..... n,. . . . , : spijo in spijo. Osvobodite politične. Delavstvo ne sme pričakovati mane iz nebes t- Vclikega Dola! Dovolj ste trpeli, dovolj ste bili tla- in bi bilo nespametno ako bi vero"~T~ "* ~J• 1 nike. Sama si mora pomagati, ljudi, ki govorž o brezpoiitičnih vedujejo številne predilnice, da bodo nehale z obratovanjem. Turki za boljševike. Zavezniški zrakoplovi so metali nad mestom Trapezuntom v tur« škem jeziku pisane oklice, v katerih poživlja antanta Turke, da napadejo boljševike. Tur« i ki so odgovorili v lepakih, katere so prilep« ljali na mestne zidove, da so boljševiki in da tudi ostanejo boljševiki. Gospodarska kriza v Ameriki. Brez posel; nost v Chicagu raste dan za dnevom. Delav; ske mezde padajo, ker noben podjetnik ne išče delavcev na delavskem trgu. Dnevno se odpušča na stotine delavcev. Glasom zane; sljivih poročil vlada enak položaj tudi v osta; lih ameriških državah. Predsednik sindikata tkalcev v Philadelphiji je izjavil, da bo v teku prihodnjih tednov znašalo število brezposel; nih tkalcev nad 125.000. V Philadelphiji se nahaja 700 predilnic s 225.000 delavci, od ka; terih je bilo že odpuščenih 50.000. , . ..... ..... , . , bodo izfeoriščevali in izmozgavali ni redno politiko in ,e Čisto naravno, da mora iskati opero v ^ bodo pczobali županovi konji vam namenjeni oves. delavski socialistični politični strank, ki dela tudi raz- čitaju jist »Delo« list izkoriščanih kmetov in delavcev, redno po-htifco. Nepolitične organizacije so ali pvct dclav- p...^ ^ ist’cmu svoje pritožbe, svoje želje in po- ah brcz Sikve Nadnje je raztolmačil govornik po-; trebc. Torej na delo, Veliki Dol! men svetpise-mskih besed »kdor no deta naj ne je«. Ati ni-’ Izdaja za socij. zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore” v Trstu. ¥1111 kulturni svet Stenici cestnik Shuasna ofssrlles Io!s JelsssMU zadruf Predvčerajšnjem zvečer se je vršila skrom; na otvoritvena slovesnost šole zadružnih u; službencev v novih prostorih Del. zadr. ob navzočnosti zastopnika delavske zbornice, stavbinske zadruge, federacije aprovizacijskih uslužbencev in vpisancev te šole. Ravnatelj Visintini pozdravi navzoče v i; menu zastopstev. Nato pozdravi vpisance in jim želi mnogo uspeha Vaupotič v imenu Del. zbornice, Zolja v imenu stavbinske zadruge in Augustincich v imenu federacije aprov. u; služb., ki apelira na vpisance naj se njih ste; vilo nikakor ne zmanjša. iNato prevzame besedo ravnatelj šole sodr. Obcrdorfer. Naglaša veliko' važnost te šole, katero si je umislil sodr. Pittoni že takrat, ko je ustanavljal tukajšnje zadruge, ki naj bi ne bile le navadna prodajalna, mpak nekaj ide; alncga. In danes smo prišli do tega, da smo u; stanovih to prepotrebno šolo, katera naj bi vzgojila dobre zadrugarje in propagatorje. Nadeja se, da bo to s tem letom v veliki meri doseženo. Ta ni prva šola te vrste — nadaljuje Ober; dorfer. — Poskusilo se je ustanoviti tako šolo v Milanu, toda še z boljšim uspehom v Nem; čiji, Belgiji itd. Marsikdo se je ustrašil pre; obširnega programa, kar pa ne odobrava, ker č’ovek nikdar ne zna zadosti in četudi ne bo vsega takoj rabil, bo rabil pa pozneje. Sicer pa bo skušal tako on kakor tudi drugi učitelji olajšati trud, katerega so si s tern nadeli u; službenci. Upa da bo mogoče po končanem letu upeljati višji kurz zadružništva, našo u; niverzo, v katerega bodo povabljene tudi ose; be, ki niso uslužbene v zadrugah, v svrho lažje propagande med ljudstvom. Pismo Iz RopriRl zaporov Predragi sodrugi uredništva »Dela«! Prosimo Vas, ako Vam je mogoče, da nam ponatisnite v kak kotiček našega lista »Delo« par vrstic, v katerih hočemo našim sodrugom malo opisati svoje življenje v koprskih zaporih. Ako Vam je mogoče, da nam napravite to uslugo, Vas prosimo, da priobčite sledeče; Kcperaki zapori, 27. novembra. — Danes smo namenili, da Vam v prvi vrsti opišemo našo hrano. Že večkrat »mo prosili ravnateljstvo zaporov, da nam prehrano malo zboljša. Kljub vsem našim prošnjam je ista še z vsakim dnem slabša. Včeraj je bila hrana tako zoprna, da jc večina nas niti dotaknila ni. Takšen slučaj ni bil samo včeraj, ampak to se godi večkrat v tednu. Ko je inšpektor pokusil iz naše skledice, je stisnil z rameni in nam odgovoril, da nam ne more pomagati. Mi ne vemo, pri komu naj se še pritožimo. Pri raportu smo tudi že prosili, pa nič ne pomaga. Kar nas je tukaj, si gotovo nismo nikdar zaslužili zaporov. — Pred šestimi tedni smo stavkali z gladom, da bi dosegli enkrat olajšanje svojega položaja: Pred sod- nike ali. na svobodo! — Nekaj je bilo že izpuščenih. Ali Še vedno nas je dosti, ki trpimo tukaj zastonj od 4 do 6 mesecev in še več. Obljub je bilo že dosti, ali izpolnili nam niso še nobene. Nam ne kaže druzega, kakor da u-porabimo kaka druga sredstva... Prosimo Vas, da objavite to po možnosti v prihodnji številki. — Živela III. internacijonala! S pozdravom sodrugov: Perič Karl, Turk Ladislav, Humar Ivan, Rihard Gašparo, Rok Fornazarič, Kuštrin Mirko, Batistič Milo in več drugih. Sprejeli smo to'pismo iz koprskih zaporov ir ga objavljamo na tem mestu. Zaprte sodruge, kateri so bili od tukajšnjih oblastnik? v zahrbtno obtoženi in odvedeni v koprske zapere, najprisrčnejše pozdravljamo, Sodrugom kmetom in delavcem povemb, da čutimo z Varni: Vaša bol, je naša bol, Vaša krivica je naša krivica, Vaša pravica je tudi naša pravica. In ker se nam te pravice ne da zato se mj bojujemo, da jo dosežemo zase in za Vas, sodrugi iz koprskih zaporov. Na Vaše žene, otroke in Stariče, od katerih ste bili odtrgani in tirani v kopersko temnico, mislimo vodno, t n * ' * ai- .» «• . • ■« ObuUn tega ozeilBp ZBff&vamo v imenu pravično-sti, v imenu danih be«, d In obljub in v imenu človečnosti, da postavi naše Sodruge takoj pred sod in jih obsodi, zfco 'so krivi, oprosti oko so nedolžni. Čakate morda ravno na isti sveč: ai akt aneksije, da zamorete potem postopati po zakonu? Ne odlašajte predolgo! »Ljudski Oder« Barkovlje. V sredo ob 19 uri odoorova seja. V četrtek ob 19 uri mesečni članski shod. Vsi člani in članice naj se shoda goto v c udeležijo. Vsi »Ljudski odri« so naprošeni, da naznanijo število število izkaznic ki jih potrebujejo za XVI.—XVII. društveno leto, to je, za leto 1921. Takoj ko to naznanijo, lahko pošljejo svojega zastopika ponje. Ob enem naznanjamo, da'"bcrr.o takoj priobčili v »Delu« izkaz nabrane svote vseh »Ljudskih odrov«, ki so dobili nabiralne pole za »Tiskovni sklad«, ko bodo vsi iste poslali z znesKom vred na naslov označen na ovitkih. Slov. tajništvo V, K. S. smo preti delu obratno, mi hočemo, da bodo delali vsi, da bo vedno večje bogatstvo iz katerega bomo vsi zajemali. Hočemo ustvariti družbo dela in ljubezni, odpraviti moramo vzroke sovraštva in vzroke vojn. Zlasti, moramo gledati, da ne bo med nami in med naredi nobenega sovraštva. Pri tem jc pa naša dolžnost skrbeti, da dobimo vsi vse sveje narodne in kulturne pravice. In do- Prošnja. — Dne 22. t. rn. ob 10 zvečer je nastal požar v hiši vdove Marije Žagar, št. 134, kateri se je.bliskoma razširH na sosednja poslopja in v par urah uničil tri hiše. Izven domačih, družin so stanovali v hišah tudi drugi begunci, kateri imajo lastne hiše poru; :EI ozorl -To Bža v Spina lioiiferenta ousHsrslil h »cev v ItaElj V smislu sklepa Narodnega sveta zveze stavbinskih delavcev v Italiji se sklicuje za 3. in 4. decembra t. 1. splošno kcnicrenco opekarskih delavcev v Italiji, katera j sovjeiska^ republika, še bo vršila v prostorih Delavske zbornice v Vogkeri s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo zastopnikov o razmerah v posameznih krajih in deželah; 2. Predložitev spomenice na podlagi razmer v posameznih krajih z namenom, da se doseže delovno pogodbo enotnega tipa; 3. posredovalnica za delo,* 4. praktična uvedba tovarniške kontrole; 5. raznoterosti. Za Zvezo stavbinskih delavcev Feliee CJuagiino; generalni tajnik. tudi proti narodnim krivcam. Da se bomo uspešno borili, organizirajmo se, ker le v skupnosti jc moč. Ustanovimo si strokovne organizacije. Osnujmo sveje zadruge. Zlasti ne pozabimo na kulturno organizacijo. Našega delavca se mora dušev. dvigniti, izobraziti na način, da. mu ne bo nobena stvar več tuja marveč, da bo sposoben u-mevati že potrebo izobrazbe, potrebo boja, potrebo skupnosti in organizacije. Govori! je poročevalec tudi o potrebi, da se priklopi vsemu gibanju tudi ženstvo, o narodnem vprašanju in o našem novem položaju v smislu člankov, ki so bili objavljeni v »Delu«. »Dolžnost poštenjakov je, je dejal, da pojasnijo ljudstvu pravi položaj in da temu ljudstvu pomagajo brez spora na to ali se nahajajo v eni ali drugi državi. Nove meje ne vplivajo na naše delo prav nič. Meje se lahko izpremene. Ljudstvo ostane, in deia in živi dalje. Zato ni v nas niti žalosti niti vese Ija; marveč le želja in hrepenenje po nadaljnem delu, ki nas bo povedlo v domovino brez mej.« Govoril je še o narodnem vprašanju in o narodnosti ter o razliki med drugo in tretjo internacijonalo. Končal je s željo, da bi se lepo delo pričelo v Ajdovščini in ajdovskem okraju sploh, lepo nadaljevalo, da bomo- tudi mi pripomogli, s svojimi mečrni k delu, ki ima nalogo da res uresniči družbo v kateri ne bo več hlapcev ne gospodarjev marveč bomo vsi enaki ljudje in bratje med seboj. Za njim je govoril zaključne besedo sodrug Brož, ki je vabil navzoče na neumorno in vstraj.no delo. Zaključil je Z vzklikom: Živela III. Internacijonala, Živela svetovna bili jih bomo, ker gre naš boj proti vsem krivicam, torej j g £ ta{T0 da je sedaj v tem mrflZU pet dni; riirli 4« n«^ .* —1 ——l __ TA - 1_ _ _ ... H Z— . L _ žin brez strehe. Od po£ore!cev je bil samo eden zavarovan. Vsem tem posestnikom je lansko leto voj. geni o popravil hiše. Radi tega ne more nihče pričakovati kake odškodnine. Ta nesreča je spravila vse pogorelce v skrajno bedo, ka; tero povečuje še dejstvo pomanjkanja sta; no vanj, vsled po vojni porušenih hiš, po šte; vilu 80. Reveži 'so na cesti brez strehe, zato se prosijo usmiljena srca, da se spomnijo teh nesrečnikov z darovi v denarju ali blagu. — Vsak še tako majhen, za pogorelce name; njen dar sprejme s hvaležnostjo. Županstvo na Žagi. Župan: ŽAGAR. Kdor si želi nabaviti dobroznanega Mlssa is8t©perskega □□□□□□ ekraia noonoo naj se obrne na KMETIJSKO VRTNARSKO ZADRUGO, PODRUŽNICA KOPER, tik postaje, Telefon šfv. 309. ========= , ==...=—~nn Izšel le To je bil po podpisu rapailske pogodbe prvi javen shod, ki ga ni nihče metil. In se ni zgodilo ničesar. Upa mo da bo tudi naprej tako. Zb- Tiskovni sklad „©e!a£‘ Nabrali železničarji pri sesaiki vodovoda „Aurisin “: aučar Josip, Pertot Ivan, Huse! Ernest, Švab F anc, Štolfa Franc, Cabarija Franc, Paulin Ivan, Švab Ivan, Caharija Anton, Caharija Avgust, Košuta Anton I., Košuta Anton II., Sulkič Josip po 5 lir.; Skupaj . . L 65*— Jamšek Vinko ............ 5-- Jeric Ivan.............................. „ 5' Jankovič Franc \ „ 2 - Križman Marij ........... 2*- Ferfoija Rudolf .'......................* 2'— Rebula Jožef.............................„ 1*- /Jdarič Jožef............................„ 1*- N. N.....................................„ 1-— Nabrala sodruga Štefan Kompara in Andrej Soban v Lokavcu: Rtmpara Štefan, Soban Andrej. Kompara Kristjan, Kovač Ciril, Soban Miro, Lozar Stanislav, Čopič Franc, Baučar Anton, Del-fabrc Henrik, Lokar Anton, Slokar Alojz, Soban Leopold, Belko, Kovač August, Bevk Ernest, Rebek Jožef, _ Slokar R> dislav, Černigoj Štefan, Česnik Ivan, N N. po L 5‘—; Blaško Ciril, Černigoj Janez, Kompara po L 4; Čopič Kristjan L 4, Bolko Andrej, Slokar Batič Ant., Slokar Maks, Čoha And., Anton, Slokar F anc, Blaško Andrej, Kompara Franc, Blaško Edvard. Pirjevec Jožef, Trbežan Anton, Bi ško Rihard, Lokar Kr sijan, Va i: Maks, Slokar Ju-I jan, Kompara Anton, Kovač Anton, Sioban Franc (št. 109), Blaško Ivan, Sežun Franc, Ko> ač Josip, Kovač Nikolaj, Lokar Leopold, Novinec Stanislav, Fornazarič Bernard, Furlan Va-entin, Furlan Anton, N. N., N. N., Bevk Janez po 2 L; Lokar Lovrenc, Kovač Valentin, Kompara Ernest, Dra-gin Avgust, Soban Franc, Mizinčer, Delfabro Mirko, Soban Alojz, Blaško Franc, Stopar Alojz Kovač Viktor, Novinec Anton, N. N., Slokar Leopold, Soban Anton, Kovač Benjamin, Kočevar Valentin, Kočevar Josip, Ferjančič Alojz po 1 L; skupaj L...............„ 193*- Na veseli svatbi v Lokavcu: Janko Soban 10 L, Vidmar Stanislav L 1, Bolko Ignac L 2; skupaj . . . . . . w 13-- Skupaj . . . L 290-~ Prej izkazanih . . . „ 3(588-35 Skupaj . . L 3979 35 DAROVI. Za bolnega sotjr. Ivana Visintini v Sovodf-njah so darovali: Po 5 L; Pauletič F., Cotič J., Pelicon J., Cotič Ant.; 4 L Cotič A.; 3 L Tomšič A.; po 2 L: Kumar A.. Petejan J., Tomšič A., Devetak J, Uršič F., Cearo J., Devetak J.. Cotič J , Cotrč J., Pahor K., Vižintin A., Cljan Vv\xr, Tomšič F., Cotič Iv., Tomšič A., Cotič J, Cijan V., Butkovič A., Tomšič Jož.; po L 1: Češčut F., Tomšič L, Cotič J., Devetak A., Žigon F., Devetak U., Gril D., Devetak F., Devetak J., Kaj Jos.; Tomšič Al., Vižintin J., Cotič F., Cotič L., Češčut D., Devetak F., Petejan F., Zavadlal A.. Tomšič Ivan. KOMEN. Da olajšamo tern polom težkoče slavospevom in kritike, ki se prepevajo .pogostokrat na neprimernih mestih, hočemo povedati par odkritosrčnih besed v obraz onim, katerih se tičejo te vrstice. Po mnenju vsakega trezaomislečega, ki pozna gibanje tukajšnjega ljudstva, je samoobsebi razumljivo, da ustanove, katere je ustvarilo organizirano delavstvo na lastno pest ne odgovarjajo niti posedujočim, niti izkoriščajo čim slojem. Torej, to je jasno, kajti kakor tukaj, tako i-mamo tudi povsod take elemente, ki nam mečejo polena pod noge. Dragim pijavkam povemo ob tej priliki, da smo jim, ako jim ni kaj po godu, vedno na razpolago, ako hočejo izraziti sveje mnenje na shodih ali v Delavski zbornici. Odsvetujemo vam torej blatenje socijaliriov po gostilnah na podel način in z raznimi dvomi. Odsvetujemo vam tudi, da grozite socijalistom z izgonom ala »šup«, ako govorijo resnico. Verujte nam, da tega ne pozabimo, in. da pride tudi za vas dan obračuna. Neka »lepa družba« se je izrazila v svojem zbirališču, da postanejo, ako propade stavbinska zadruga, vsi komenski so-cijali&ti takoj klerialci, Z dokazi razpolagamo! Seveda vam ne vzamemo tega v zlo, ker ste že neštetokrat dokazali, da mirite brač po sebi. Delavcem pa kličemo: Pristopajte v naše organizacije, oklenite se jih, kajti le one vam 'prinesejo rešitev. Vse strokovno organizirane delavce, ki pripadajo sekciji stavbinskih delavcev v Komnu obveščamo, da prinesejo sveje članske izkaznice v urad sekcije, da se jim nakaže tedenske znamke. Izkaznice ostanejo v Delavski zbornici v svrho nadaljnega prilepijanja znamk, in to velja za zaposlene in brezposelne delavce. V slučaju, da orga-nirirancc odpotuje iz sekcijskega rajona, mora dotično dvigniti in sicer v sledečih uradnih urah: V torek in četrtek od 17—18, ob nedeljah od 9—11. Veljaj to vsem discipliniranim delavcem! Na podlagi kolektivne pogodbe se je ustanovila tudi pri nas posredovalnica dela. V urad prihajajo pritožbe, da sprejemajo nekateri podjetniki delavce na delo brez posredovalnice, tudi ako slednji niso organizirani. Brezposelni delavci! Ako zapazite kaj sličnega, nastopite odločno in brez ovinkov proti podjetniku, da odpusti take »trote« delavskega razreda in da jih nadomesti z organiziranimi delavci posredovalnega urada. Ako se ne doseže tega mirnim potom, se jim mora pokazati, da so nss ravno eni naučili v vojni nekaj drugega, namreč palice vihteti. Za delavce, vpisane kot brezposelne pri posredovalnici dela, veljaj enkrat za vedno, da se mora vsak javiti najmanj vsaoo nedeljo od 9—U v uradih Zveze stavbinskih delavcev v Komnu, sicer se ga izključi iz posredovalnice. Poročilo posredovalnice dela v Komnu za mesec september m oktober je sledeče: Od: 3. Septembra do 26. septembra je bilo vpisanih 26 brezposelnih različnih strok; 24 jih je bilo izključenih, ker niso prišli k tedenski kontroii na delo ni bil v mesecu septembru sprejet nobeden, ker niso delodajalci povpraševali po delavcih. — V mesecu oktobru: Vpisanih 37 brezposelnih različnih strok; izključenih 23, ker se niso javili v posredovalnici; na delo ni bil sprejet nihče, vsled splošne brezposelnosti. Iz tega poročila je razvidno, da naši delavci ne pojmujejo zadostno pomena posredovalnega urada za delo. Sodrugi, vzemite si na znanje, da je ta ustanova velevaž-nega pomena za vse delavstvo brez razlike strok; pomislite, da smo, ako se hočemo ravnati po določilih kolektivne pGgodbe, vendar naredili korak naprej. To se pravi, da nismo in tudi nočemo biti tista tovorna živina, ki redi delodajalca in dela zanj, ter je obenem še tako nesramno ponižana, in ga hodi tako milostno prosjačit, da jo zasužnji. Poročilo posredovalnice ni popolno, kajti tu na Krasu je mnogo, mnogo več brezposelnih. Delavci, mesto da bi se vpisali v posredovalnico, romajo od Judeža do Kajfeža, da prislužijo sebi in družini vsakdanji kruh. Krivi so temu v prvi vrsti delodajalci, ki jemljejo na dele brez posredovalnice in ker so tako nesramni, da se ne držijo svojih obveznosti. Zveza stavb, delavcev v Italiji, Sekcija Komen. ŠEMPOLAJ. V listu »Delo« , št. 76 z dne 24. novembra 1920 je izšel dopis pod naslovom — Žalostm sadovi plesa. — Podatki niso dovolj natančni. Omeni ni Plesničar je bil znan v Šempolaju kot vzoren mladenič, medtem ko je Pahor tukajšnjemu občinstvu neznan, ker prebiva v bližnji vasi kot begunec in ni iz tukajšnje okolice. Vsi obžalujemo smrt našega predobrega in nepozabnega sodruga Plesničarja. TRNOVO. Kolportažo »Dela« na Trnovem je prevzel sodr. Ivan Na odni prazn k Kričeči lepaki so oznanjali »narodni« praz; nik. Po tistih lepih, širokih ulicah so zaplapo; ialc zastave, samo solnce je veselo obžarjalo te gosposke hiše. {Na vogalu koncem ulice je naslonjen ob zid ubiral svojo harmoniko Peč; nikov Tone. Tik njega, s klobukom v roki je pobiral miloščino Boštjančev Jaka. — Muzi; kont Tone je bil slep. Tam gori v vestfalski deželi, v tistih globokih jamah, ga je zalotilo. In ko se je povrnil v domovino, je krilil z ro; kama, gladka kožica strnjena z licem se je v krču nagubala in on ni vedel kaj bi. Tisti čas je ravno končata v tuji deželi vojska in kot se vsepovsod dobijo reveži, ne da bi se iska; !i, tako sta se našla tudi Pečnikov Tone in Boštjančev Jaka. Kot nagrado iz vojske je prinesel Jaka samo eno nogo. — V miru na; ših visokih gor ju ni držalo, preveč milo in otožno jima je postajalo ob srcu. Domenila sta se, in šla sta v mesto, ter kupila lepo har; moniko. Mlad študent ju je naučil ubirati ve; sele in žalostne. In ni preteklo še leto, že sta bila znana širom naokrog. Dolga desetletja sta tako preživela med veseljem in žalostjo. A izbruhnila je tista strašna vojska, sovraž; nik je opustošil deželo in zapustiti sta mo; g!a domačo vas, ter zamenjati jo s krajem, kjer je bila baraka pri baraki v nepregledni vrsti. A slednjič sta se »cesarja utrudila«, — tako sta govorila in vrnila sta se. Usmiljeni ljudje — a niso vedno darežljivi — le tisti, ki so gosposko opravljeni, so pola; gali denar v klobuk, ter hodili svojo pot. Le redkokedaj se je zgodilo, da bi jih kdo po; vprašal po njiju usodi. Tone je prebiral tiste svetle gumbe harmonike, majal je po taktu z glavo, kajti imel je občutek, da svira pred zbrano gospodo, ob špalirju svetlih in boga; tih hiš. Izza konca ulice se pomika gruča lju; di, praznično razpoloženih. »Kot svatje so veseli«, zašepeče Jaka Tonetu v uho. In ta nategne harmoniko, ter ubere eno izmed najlepših. In kar naenkrat se ustavi ta. gruča pred muzikantom, eni izmed njih kričijo, dragi tolčejo s palico ob tlak. »Potepuh, kaj godeš? Izdajalec! Tudi on je tisto peklensko seme. Udari!« Jaka je stegoval roke, prosil usmiljenja, pokazalje na svojo izgubljeno nogo. A tisti »veseli svatje« so govorili v je; ziku, katerega on ni razumel. Gruča je vedno bolj naraščala, muzikanta sta bila stisnjena ob zid. »Izdajalca! Capina! Po njih!« In vzdi; gnili so visoko svoje palice, udarili so po gla; vah, po harmoniki. Iztrgali so Tonetu harmo; niko iz rok in jo vrgli na cesto. Nato je pro; cesiia teh ljudi _ šla naprej po široki cesti, vsklikala je tisti pijavki, ki pije človeško kri, pijanila 6e je, ter razbijala. Muzikant Tone je ^kušal pobirati s svojo roko. ki je slepo krilila po zraku, zadnje O; stanke svojega premoženja, a Jaka ga odve; de. »Kaj bova sedaj Jaka, sedaj ko nimava več harmonike?« Tista tanka kožica, ki mu ''e pokrivala iamice očes je mežikala, ves o; braz mu je bila ena sama bolest. »»Kaj bova sedaj? In pomisli Tone. zdelo se mi je, da so ti bogati ljudje dobrega srca in da bodo po; trpežljivi z nama revežema. In vse tiste zasta; ve, vse tiste čedne in ponosne hiše, vse tisto Tone je laž, je hudobija: vražje gnezdo bo to. Daj mi roko, da te peljem daleč proč!«« »Brez harmonike?« Šepne Tone in stopi obupno za Jakom. To se je zgodilo tistega lepega jesenskega dne, ko so praznovali svoj »narodni« praz; nik. ________ PO SVETU Ubogi Vilhehn. Berlinski časopisi prinašajo uradno iziavo, glasom katere je dala nemška vlada bivšemu cesarju A slhelmu po odhodu na Nizozemsko 32 mdionov mark. Nenre; mičnine Vilhelm? v Berlinu so bile prodane za svoto 38 miljonov. [Naraščanje brezposelnosti na Danskem. V Kopenhagenu znaša število brezposelnih že 1 9 V i HEDEŽ E ž 1 Dobiva se v knjigarni J. ŠTOKA, Trst, Via Miiano 87 in v vseh glavnih trgovinah po deželi po L 3.—. Kdor jih naroči ali kupi k: deset, dobi enajstega po vrhu ::: s: Preprodajalci dobijo znaten popust ::: S: :03 MwM Hrup e M, in r* z« z« o« z. Da se ugodi skltpom zadnjega kongresa, sklicujemo shod s sledečim dnevnim redom: 1. izvolitev predsednika; 2. izvolitev kontrolorjev skladišč; 3. slučajnosti za {e trt e k, dne 2. decembra 1920. v zeleni dvorani Delavske zbornice, za člane sledečih skladišč: št. 3 ul. Settefontane št 6; št. 6 ul. Donadoni štv. 4; št. 38, Corso Garibaldi 33 in Št. 44, Piazza deli’Ospitale št. 3. Trst, dne 28. novembra 1920. Upravni svet ■■■—a nad 20.000. Splošno se govori, da izrabljajo ------------- delodajalci ta položaj v svrho znižanja de; Trnovo *,CT- I- Delavci in kmetje iz Trnovega h, lavskih plač. Izgledi SO tem slabši, ker napO; 0: Ki® delavska ntinb Mm v Dobravljah na Goriškem lino o zadružni kleti več sto ML najbolMa naravnega VINA po zmernih vsakdanjih cenah. Daje od 56 lit. naprej. Ms zaln la M, Istro io Mio r. r. z. o. z. Delavske zadruge oMlo natečaj za več mest prodajalca za svoje lastne raz-prodajalnice v mestu in na deželi. — Ponudbe, opremljene s sledečimi dokumenti: 1) rojstni list, 2) šolska spričevala, 3) spričevala vajenštva, 4) spričevala prejšnjih mest naj se pošljejo na vodstvo, v ul. S. Francesco 21. Oni, ki reflekti ajo na ta mesta, bodo podvrženi zdravniški preiskavi. Perfjoda posfcušnje bo trajala k večjemu en mesec. Tekom tega časa bo lahko napovedan odpust brez nikakega predna-znanila, z ene ali z druge strani Natančnejša pojasnila se lahko dobi pti Vodstvu zadrug. Trst, dne 28. nnvembra 1920. Upravni svet. I Telefon 3-29 a Zaloga ur la zteloaln« ter delavnica i ALOJZIJ POVH = i sodni Izvedenec Piazza 6. Garibaldi 3 (ex Barriera) i