POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VEČERNI |> Sfev. 219. Leto XII. Maribor, sreda 28. septembra 1938 Cena 1 din Zadnji krčeviti napori za mir Nemčija je na pritisk iz Londona popustila le v nebistvenih stvareh, odbila pa predlog za odgoditev ultimativnega roka — Nova Rooseveltova brzojavka Hitlerju Med upanjem in strahom LONDON, 28. septembra, čas, ki je še preostal do 1 .oktobra, ko poteče nemški ultimat Češkoslovaški, katerega Je razločno potrdil tudi Hitler v svojem govoru v ponedeljek, skušajo porabiti vsi vodilni svetovni državniki za posredovanje, da se vsaj še v zadnjem trenutku prepreči nova svetovna vojna. Na 'klu sta zlasti Chamberlain in Roosevelt. Chamberlainova poslanica, ki jo je po« s*al po siru Wilsonu Hitlerju, je imela samo delen uspeh. Hitler je sicer popusti v nekih manj važnih zadevah, odklonil pa je kategorično zahtevo, da bi se j"°k podaljšal čez 1. oktober. Položaj je sedaj tak, da koleba svet med upanjem ’n dvomom. Med tem se pa vrše dalje priprave za vsak primer. Zadnje vesti poročajo, da bo Nemčija jutri izvedla popolno mobilizacijo. Tudi Madžarska je mobilizirala. Velikega pomena bo zlasti današnja seja angleškega parlamen-ta- V tem trenutku ne ve nihče, kaj nam prinesejo prihodnji dnevi. Rok se ne podaljša CHAMBERLAINOV POZIV HITLERJU ,LONDON, 28. septembra. Chamber-a'novo pismo, katero je Izročil sir Ho-faco VVilson nemškemu kancelarju Hit-le1u, v katerem ga angleški premier ^vari pred uporabo sile nasproti čSR, bi bile v tem primeru Francija, Ru-in Anglija prisiljene Češkoslovaško ganiti, je vsebovalo razen svaril tudi 'jfcltivne pobude. Chamberlain je sporo-■'1 Hitlerju, da je Češkoslovaška dala .^otovila, da bo odstopila Nemčiji presno nemško sudetsko ozemlje, Angliji £ Franciji, ki zato lahko tudi garantirajo da se bo to res izvršilo. Roti pa Hit-!a> naj zato opusti svoje zahteve po *rektni takojšnji zasedbi s strani nem-j*® vojske in naj dovoli vsaj to, da za-sporno ozemlje tuja sila. V tem pri-bi bila to britanska legija bivših ^Jevnikov iz svetovne vojne, ki bi jo predsednik angleške zveze bojev-J«ov Sir Frederic Morris. Sir Frederic li«is j® včeraj tudi sam odletel v Ber-0 m se sestal s Hitlerjem. ^ČIJA LE NEBISTVENO STILA POPU- tlef r *® Chamberlainove pobude vsaj j^ma sprejel in mu po Horaceu Wilso-. Poslal na njegovo pismo odgovor, o tereni so omenili v Londonu, da po- jjj Popuščanje. Hitler je pristal po dob-Dar ^formacijah na ustanovitev med-01 “dno komisije, ki naj bi nadzorovala bi bisclt, in sicer na vsem ozemlju, ki 8a naj ČSR odstopila Nemčiji. Ta ko-la bi določila tudi nove meje med v*'3 državama. Ko bi bila rešena vsa tU(1,a^nia o ČSR, bi Nemčija pristala bj,.na jamstvo bodočih mej. Nemčija jj ? Pripravljena odpoklicati tudi svo-.. °iašk© čete za čas plebiscita In pre- 'k m- britanski legiji, da zasede ozem-ve; j Pa Hitler popustil od svoje zahte-OjL;jl morajo najprej zasesti zahtevano nemške čete in od zahteve po , okupacijskega ozemlja, ki so za Ifcsn* ” P° sodbi Francije in Anglije ^ejemljive. Sl Rok se ne podaljša 0t,fl°race Wilson je zato včeraj zno-Vjai s^al Hitlerja in mu predložil Cliam-»Sn, "0V« nadaljnjo intervencijo, katere *** bi da se ultimativni rok 1. okto-» Jfa, da se tako pridobi dovolj m'rno posredovanje in sporazu-0 u ^er so v ta*to kratkem času ,s°dna vprašanja ne dajo oboje-\ j6 J* Pravično rešiti. Sir Horace Wil-s u" s tem* Chamberlalnovlml spo-^ So erai 1 uro pri Hitlerju. Konferen-Suunrisos‘vovali tudi maršal Gftring, 8a*itfnl minister Gobbels in zunanji minister Ribbentrop. Danes pa poroča Reuter, da se je VVilson vrnil praznih rok, ker ni mogel doseči pri Hitlerju podaljšanja roka, v katerem naj bi bil ultimat s strani ČSR sprejet. ZNOVA PESIMIZEM Ta neuspeh ponovne Chamberlainove intervencije v prilog miru, je danes nenadoma zopet spremenil včerajšnje opti-mistlčnejše presojanje položaja v pesimizem. Ta pesimizem stopnjujejo še vesti, da stoji Nemčija tik pred popolno mobilizacijo in da se vrši mobilizacija tud na Madžarskem in deloma v Italiji. Prevladuje mnenje, da postaja vsak trenutek težje prizadevanje tistih, ki hočejo ohraniti človeštvu mir. Kljub temu še vedno niso izginili zadnji upi. Z veliko napetostjo se pričakuje tudi današnja seja angleškega parlamenta. ČSR DEFINITIVNO ODKLONILA LONDON, 28. sept. Reuter: Češkoslovaški poslanik Jan Masaryk je izročil angleški vladi noto, v kateri odbija češkoslovaška vlada nemški memorandum in pravi, da bo nemški napad s silo odbila. Češka vlada je sprejela angleško-francoske predloge, ker so vsebovali garancijo. Nemški memorandum pa te garancije nima. V Pragi naglašajo, da pomeni nemški memorandum za Češkoslovaško vivisekcijo. Pripravljeni so še vedno sprejeti angleško-francoske predloge, vendar pa zahtevajo od Nemčije, da se izjavi, da bo mirovala. DALADIERJEVA IZJAVA PARIZ, 28. sept. Ministrski svet je včeraj odobril Daladierjevo politiko. Po seji je Daladier kratko izjavil, da hoče poudariti dve stvari. Prvič popoln red v Franciji, in drugič, da je borba za mir v polnem teku in še ni vse izgubljeno. »Kot bivši vojak izjavljam, da bo moja vlada storila vse, kar bi lahko preprečilo vojno.« Chamberlainov govor STORIL SEM VSE, KAR MORE ČLOVEK STORITI. — AKO SE BOMO BORILI, SE BOMO ZA VEČJE STVARI KAKOR ZA MALI ČEŠKI NAROD. LONDON, 28. sept. Včeraj ob 20. je Chamberlain iz Downing streeta št. 10 (kjer je predsedništvo vlade) po radiju govoril vsemu svetu. Govor so prenašale vse angleške, francoske in ameriške postaje. Takoj nato pa so ga še neštevil-ne druge postaje na svetu prevedle v svoje jezike in objavile. V uvodu je povedal, da se bo danes popoldne sestal parlament, kateremu bo poročal o mednarodnem položaju. Do sedaj tega ni mogel, zdaj pa je nastal kratek oddih in more govoriti vsem Angležem ter tudi drugim narodom. Zahvalil se je vsem, ki so mu pisali zahvalna pisma, ker se bori za mir. Dejal je, da razume, da češkoslovaška vlada ni mogla sprejeti nemškega memoranduma. »Storil sem vse, kar more človek storiti. Po Berchtesgadenu sem dobil pristanek čsl. vlade na predlog, ki je vseboval vse, kar je g. Hitler zahteval. Bil pa sem razočaran, ko sem bil v Godesbergu in videl, da Hitler vztraja na takojšnji izročitvi ozemlja. Sudete naj bi takoj zasedle nemške čete, ne da bi se poprej izvršile potrebne priprave za varnost onih ljudi, ki niso Nemci ali ki se nočejo priključiti k Nemčiji. Reči moram, da smatram to postopanje za neupravičeno. Hitlerju sem dal popolno jamstvo, da bodo obljube čsl. vlade izvršene. Prepričan sem, da vrednosti tega našega pristanka nikjer ne bodo podcenjevali. Nisem še obupal, šel bom še tretjič v Nemčijo, če bo potrebno, todaj zdaj ni videti, da bi to imelo smisel.« Pozval je angleški narod, naj se pripravi za obrambo prostovoljno. »Simpatiziramo z malim narodom, vendar se ne moremo obvezati, da bomo zaradi tega naroda ves britanski imperij zapletli v vojno. Če se moramo boriti, potem se pa bomo za večje odločitve, kakor Je ta za varnost vsega sveta. Prosim vas, da mirno čakate na dogodke prihodnjih dni. Dokler sc vojna še ni pričela, je še vedno upanje, da se lahko prepreči.« Seja angleške zbornice VSA ANGLIJA JO PRIČAKUJE Z NAJVEČJO NAPETOSTJO. — PREDLOŽEN BO ZAKON O UVEDBI OBVEZNE VOJAŠKE SLUŽBE. prijazno razpoložen nasproti Nemčiji, čigar stališče pa se je ob zadnjih dogodkih temeljito spremenilo. To je pokazal tudi v nekem svojem članku, v katerem razpravlja o mednarodnem položaju, Zvezi narodov In Češkoslovaški ter pravi, naj angleška zunanja politika nikar več tako ne naseda, kakor ie v abesinskem primeru, ko se je zanašala na Zvezo narodov In to tudi Abesinijl svetovala. Zato popolnoma razume nujnost češkoslovaške mobilizacije, saj je v zadnjih letih LONDON, 28. septembra. Danes ob 14.45 se sestane angleški parlament k izredni seji, na kateri bo ministrski predsednik Chamberlain obširno poročal o pogajanjih zadnjega časa in Je zelo verjetno, da bo stavil na dnevni red tudi vprašanje zaupnice. Seja se pričakuje tu z veliko napetostjo, zlasti pa govori, ki so jih napovedali major Atlee, Sinclair, Eden In Lloyd George. Z velikim zanimanjem pričakuje angleška javnost zlasti govor L!oyda Georgea, o katerem je znano, da je bil v zadnjem času dokaj Zveze narodov, v izdatni meri pokazala svojo nemoč. Zato opozarja s tega stališča tudi angleško zunanjo politiko, naj ne bo nasproti osvajalni politiki nekaterih evropskih državnikov sentimentalno popustljiva. Vlada bo predložila zbornici tudi zakon o obvezni vojaški službi. Vest o tem predlogu, ki ga bo zbornica gotovo osvojila, Je vzbudila v vsej angleški javnosti veliko pozornost in vznemirjenje. Moskva o položaju MOSKVA, 28. septembra. Reuter. »Iz-vestja« priobčujejo daljši članek o napetem in zapletenem evropskem položaju ter pravijo, da so se evropske demokratične države šele zadnji trenutek, če že ne celo prepozno, zavedle, kako daleč je privedla svet njihova popustljivost na-pram totalitarnim državam, čim večja je bila popustljivost, tem bolj so rastle zahteve totalitarnih držav. Višek pa so dosegle sedaj, ko se obnašajo nasproti ČSR tako, kaor da je ČSR poraženec, ki se mu lahko diktirajo pogoji. Zadnji dnevi v Evropi pa so položaj bistveno spremenili in to bodo morali spoznati vsi totalitarci ter nujno umakniti svojo nepreračunljivo napadalnost. Demokracija se je zbrala in znašla. Zavedati pa se morajo, da tudi Rusija ne bo ostala spričo dogodkov in nemških zahtev ČSR ravnodušna. MOSKVA, 28. septembra. Reuter. Moskovska »Pravda« konkretno razmotriva položaj, če bi izbruhnil med ČSR in Nemčijo oborožen spopad. Nemčija sicer računa, da bi mogla zavzeti ČSR v nekaj dneh. To je račun brez krčmarja. Vojna bi se lahko raztegnila na cele mesece. Poleg tega pa menda Berlin tudi pozablja, da ves narod le ni tako soglasen glede vojne in pripravljen iti spet na krvave poljane. Znano je, da so Hitlerja svarili nekateri njegovi najožji prijatelji in zlasti vojaški svetovalci. Nemci žive v nevednosti BERLIN, 28. septembra. Reuterjev poročevalec javlja iz Berlina, da povprečni nemški človek sploh pojma nima, kakšna je zunanjepolitična situacija. Nemci so popolnoma neinformirani, kakšne posledice bi imelo, če bi nemška vojska vdrla na sudetsko ozemlje. Nihče ne ve, da bo to imelo za posledico intervencijo demokratičnih držav. Tujci so začeli zapuščati Berlin, med njimi tudi dopisniki večjih listov. Angleški delavci nemškim .LONDON, 28. septembra. Angleška delavska organizacija, ki ima organiziranega čez 7 milijonov delavstva — največ na svetu — je izdala proglas nemškemu delavstvu, naj prepreči nasilno rešitev spora. Evropa stoji pred vojno. Angleži se bodo borili proti Nemčiji. Za rešitev konflikta ni potrebno prelivanje krvi. AMERIČANI NAJ ZAPUSTE EVROPO. WASHINGTON, 28. sept. Ameriški notranji departement (notranje ministrstvo) je izdalo poziv vsem Američanom, ki so začasno v Evropi, naj se vrnejo domov. Križarka »Savanna« in 4 druge bojne ladje so na poti v Evropo. Curih, 28. septembra. Devize. Beograd 10, Pariz 11.80, London 21.11, New-York 446.75, Milano 23.50, Berlin 176.75. Vremenska napoved. Naraščajoče po-. oblačenje, vendar še precej sončno in vsa evropska politika, ki se suče okoli liojelo. Maribor, 28. septembra. Te dni smo bili priče hrupnim manifestacijam »ladjarskega revizionizma, ki so vzbudile mnogo pozornosti kljub temu, da so oči vsega sveta mrzlično zasledovale igro glavnih protagonistov v češki tragediji. 2e blejska konferenca in istočasno triumfalno potovanje najvišjih madjarskih državnih in vladnih predstavnikov sta vzbudili mnogo pesimističnih prerokovanj. Poslednje skrivnosti ogrskih romarjev pa prihajajo še le zadnje dni na svetlo. Vendar pa je še vedno potrebno za pravilno razumevanje današnje madžarske stvarnosti poznati poleg povojnih madžarskih političnih romanj predvsem notranjo strukturo madžarske družbe. Vladajoči sloj in glavni nosilec revizionizma vsa povojna leta je maloštevilni sloj veleposestniških magnatov, dedič starih fevdalcev, ki so spretno vpregli v svoj voz nekoč prebujajoči se antiavstrij-ski madžarski nacionalizem v njegovih progresivnih časih in ki so si to prevlado znali tudi vedno ohraniti. Presledek v tej dolgotrajni nadvladi tvorijo samo prevratni časi. Z zlomom demokratične in poznejše sovjetske republike so vzeli zopet krmilo madžarske politične barke v svoje roke. Agrarna reforma jih ni dosti prizadela, saj so imeli pri njej sami glavno besedo. 1242 veleposestnikov ima nad 1000 kat. oralov posesti ali 30% celokupne obdelane površine v državi. 912.432 kmetov, t. j. dve tretjini kmetov sploh, živi na posestvih manjših od 5 oralov. Izvedba agrarne reforme v sosednjih, nasledstvenih državah, je dejstvo, ki je imelo za posledico izgubo ali občutno zmanjšanje posesti izven meja in nevarnost, da bi se moglo pripetiti kaj podobnega kdaj tudi doma. To dejstvo je poglavitna gonilna sila revizionističnega fanatizma madžarskega veleposestništva. Povojna Ogrska pa je bila preozka tudi za malo plemstvo, predvsem za birokracijo in častništvo, ki se je vedno rekrutiralo iz tega sloja. Za ta sloj je postala revizija vera in upanje v nekdanji visoki življenjski standard in široke možnosti sinovom in hčeram. Ta sloj je vodil v glavnem tudi kontrarevolucijo, toda po uspehu se je moral kmalu zopet umakniti magnatom. Prebudil se je šele z zmago nacionalsocializma v Nemčiji in začel bolj samostojno korakati zlasti po »anšhisu«. Postal je vpdilen v gibanjih, ki se danes manifestirajo posebno v »Inmgarizmu« majorja Szalasija in poslanca Hubayja. Revizionistična propaganda visokih fevdalcev je vpregla v svoj voz šole, zgodovino, zemljepis, fal-zificiranje in podobno. Zunanjepolitično je skušala doseči cilje s propagando »mirne revizije« na demokratičnem zahodu (Rothermeere), s podporo terorizma drugod. Posluževala se je zvez z vsemi nezadovoljneži, ki so hoteli izpremeniti »status quo« in izrabljati angleško bojazen pred vmešavanjem v konflikte srednje Evrope. Ker agrarni interesenti fevdalnih veleposestev nasledstvenih držav niso bili navdušeni za povrnitev veleposestev, je preizkušala druge metode. Izrabljala je napake novih uradov, dolgotrajno zavlačevanje agrarne reforme, verske konflikte, kričala o krivicah nad madžarskimi manjšinami, intrigirala med političnimi strankami m po potrebi iznašla nove teorije o narodni pripadnosti sosednjih narodov. V imenu Slovakov je bil najet dr. Jecli-liczka, da bi motil demokratski zahod. Imel je smok), da so ga desavuirale vse slovaške stranke. Slovensko Prekmurje je postalo »Vendomija«. Ker je bilo v Prekmurju samo nekaj nad 10 tisoč Madžarov, je profesor Aleksander Mikola razglasil posebno »vend-slovensko« teorijo in v »vendszkem« jeziku molil revizionistično vero v enega Boga, eno domovino, eno božjo večno pravico in v »gorisztanenye Vogrszkoga orszaga«, »Vendomija« pa je šla svoja naravna pota in -Domovina« prof. Mikole je propadla. V Prekmurju je imelo 11 velepo-lestnikov 20.677 ha zemlje (52.1% obdelovalne zemlje). — Revizionistična stremljenja madž. fevdalcev so morala madž. politiko privesti v naročje politike Rima in Berlina. Vsa njena prizadevanja v zadnjih letih so stremela za tem, da bi sc ti dve politiki sporazumeli in da bi se ji pridružila šc Poljska. Tu se je srečala tudi s stremljenji »hungarizma«. Rooseveltov drugi poziv ZNOVA ROTI HITLERJA, NAJ OHRANI MIR IN PREDLAGA MEDNARODNO KONFERENCO, KI NAJ REŠI ČEŠKOSLOVAŠKO VPRAŠANJE. BERLIN, 28. septembra. Nemški državni vodja in kancelar Adolf Hitler je poslal v VVashington včeraj dolgo brzojavko z odgovorom na Rooseveltovo poslanico. Hitler se strinja z Rooseveltom glede poraznih posledic vojne, ki bi nastala. V ostalem pa je Hitler obrazložil svoje stališče glede ČSR in vztrajal pri svojih edino pravičnih zahtevah, od katerih ne more odstopiti. LONDON, 28. septembra. Reuter: Danes zjutraj je Roosevelt poslal Hitlerju še drugo brzojavko, v kateri ga prosi, naj obdrži mir. Vsa sporna vprašanja naj se rešijo na mednarodni konferenci. Vprašanje, ki ga danes postavljamo svetu, ni vprašanje krivic, ki so bile storjene v preteklosti. Danes gre za to, da se prihrani milijonom ljudi smrt. Verjamem, da so- glašate z mojim prvim telegramom. Zato vas pozivam, da ne vržete svet v nepre-računljivo propast, ker se da vendar če-škoslovaško-nemški konflikt rešiti na miren način. Sila je nepotrebna. Pozivam vas, da nadaljujete s pogajanji in jih ne prekinete, saj je sporazum bil v principu že sklenjen. Sedanji razgovori se bodo nadaljevali, če samo vi daste besedo. Konferenca, pri kateri bi biti zastopani vsi narodi, ki so pri konfliktu zainteresirani, lahko konflikt reši na miren način. Zgodovina nas bo delala odgovorne za vse žrtve, ki bi nastale v bodoči vojni. USA nimajo interesa na Evropi, vendar vam brzojavljam kot glasnik vseh prebivalcev Zedinjenih držav, ki zahtevajo od mene, da preprečim vojno. Evropa sega po orožfii PRED SPLOŠNO MOBILIZACIJO V NEM ČIJI. — NADALJEVANJE MOBILIZACIJE V FRANCIJI, ANGLEŠKI, ČEŠKOSLOVAŠKI IN DRUGOD. London, 28.sept. Vsi londonski listi so danes prinesli vest, da bo Nemčija danes ob 2. popoldne mobilizirala, če češkoslovaška ne ugodi ulitmatu. DNB pa danes to vest zanikuje ter pravi, da je popolnoma izmišljena. V Londonu pravijo, da so dobili vest iz dobro informiranih nemških krogov. Danes se zatrjuje, da bo Nemčija mobilizirala šele jutri, v četrtek. LONDON, 28. sept. Reuter javlja iz Beograda, da je včeraj Madžarska pričela mobiHzirati. LONDON, 28. sept. Angleški kralj je izdal proklamacijo in poklical pod orožje ves »B« razred mornarjev. Tako je praktično mobilizirana že vsa angleška mornarica. Doma so ostali samo še upokojeni rezervisti, ki pa morajo biti pripravljeni, da se javijo vsak čas na, zbornih mestih. LONDON, 28. sept. Reuter. V vsej Angliji se vršijo mrzlične priprave za obrambo. Izdelan je načrt, da takoj evakuirajo 500.000 londonskih otrok v kraje, ki so 50 do 100 milj oddaljeni od glavnega mesta. Pohabljeno deco so začeli že danes prevažati v provinco, železniški postaji Charing Cross in VVatterloo sta naravnost oblegani. Vojno ministrstvo je izdalo poziv na Angležinje, naj se javijo v prostovoljno službo kot bolničarke, kuharice in šoferke. Ljudje so si začeli nabavljati živež, vendar v velikih trgovinah še ni opaziti navala. PARIZ, 28. sept. Vlada je mobilizirala nove pomožne čete ter vse rezervno železničarsko osebje. Prepovedala je nadalje izvoz masti, gnjati in žita. PRAGA, 28. sept. Reuter: Tu se vršijo zadnje priprave za obrambo pred zračnimi napadi. Ponoči je mesto v temi in tudi avtomobili morajo imeti zasenčene reflektorje. Motornih vozil je zelo malo, ker so bila večinoma rekvirirana. V petih sudetskih mestih so oblasti zaplenile vse privatne radijske aparate. LONDON, 28. sept. Reuter javlja iz Rima, da splošne mobilizacije še ui, videti pa je, da so vpoklicani specialisti. Iz Bruxellesa: ministrski predsednik je obvestil poslanike Francije, Anglije in Holandske o vojaških odredbah in izjavil, da Belgija ne bo pustila prehoda tulim četam. Iz Amsterdama: vpoklicane so nove čete, pred vsem protiaeroplanska obramba in topništvo. Iz Kopenhagna: danska obrežna policija je mobilizirana. Iz Stockholma: od 40.000 vojakov, ki bi jih morali pustiti domov, so jih 10.000 zadržali. Iz Berna: švicarska protiletalska obramba je mobilizirana. Pogajanja s Poijsko BERLIN, 28. septembra. Kakor sporoča poljski radijo, je poljska vlada odpo* slala sinoči češkoslovaški vladi v Prago odgovor na češkoslovaško sporočilo gl®* de odstopitve Tešiniskega. Poljski odgovor vsebuje popoln in podroben načrt oglede poljskih teritorialnih zahtev nasproti Češkoslovaški. VARŠAVA, 28. sept. Poljska vlada le poslala češkoslovaški konkreten načrt z® rešitev tešinjskega vprašanja. Tako se d®* mantirajo vesti, da so razgovori prekini®* ni. Poljska »prostovoljska legija«, ki čaka na češkoslovaški meji, je razdeljena bataljone, ki imajo imena po tešinjski krajih, češka vlada se je opravičila zarad letala, ki je včeraj preletelo poljsko ozeffl' Ije. Britanski poslanik je pozval vse Afl' gleže na Poljskem, naj se preko Gydnie n* po morju vrnejo v Anglijo. BERLIN, 28. septembra. Med poljsko prostovoljsko legijo in Cehi so se razvil* včeraj zopet obmejni boji. Podrobnost’ niso znane. Nemci sestrelili nemško letal° DUNAJ, 28. sept. Reuter: Včeraj zve' čer je protiaeroplanska obramba seS*r?* lila nemško letalo, ker je mislila, da 1® češkoslovaško. Nemški odgovor Chamberlainu NEMCI PRAVIJO NAJ BI BIL CHAMBERLAIN NASLOVIL SVOJ GOVOR NA ČEHE, NE NA NEMCE BERLIN, 28. septembra. »Der Deutsche Dienst« se danes obširno bavi z včerajšnjim Chamberlainovim govorom ter zavzema k nekaterim odstavkom svoje stališče. S posebno ljubosumnostjo naglaša, da je angleški ministrski predsednik govoril o češkoslovaškem narodu z izrednim sočustvovanjem, dočim trpljenja sudetskih Nemcev še omenil ni. Angleški vladi moremo vsak čas postreči z dokazi o tem trpljenju, saj je vendar splošno znano, da je zaradi nevzdržnih razmer pobegnilo v Nemčijo že nad 234 tisoč sudetskih Nemcev. Če že Chamberlain toliko govori o nevarnosti vojne, zakaj vendar angleška vlada ne priporoči Pragi, naj sprejme nemške zahteve. Kakor razume Chamberlain okolnosti, zaradi katerih je Praga odklonila nemške zahteve, pravtako bi moral vendar razumeti tudi okolnosti, zaradi katerih je Nemčija postavila svoje zahteve. DREVI BO GOVORIL GOEBBELS. BERLIN, 28. septembra. V Berlinu b° danes veliko zborovanje množic, ki bo®j nastopile za nemške zahteve naspf° češkoslovaški. Na zborovanju bo govof^ propagandni minister Goebbels. ZbofO vanje se prične ob 18. uri in bodo belsov govor oddajale vse nemške rad>J ske postaje. SPREJEM V PARIZU. PARIZ, 28. septembra. Zunanji rt1!111! ster Bonnet je sinoči več časa konf®r)f z angleškim poslanikom v Parizu. strski predsednik Daladier je pa sPrf* ob 23. uri ameriškega poslanika v Paf*z ' SESTANKI DIPLOMATOV V PAR#1! PARIZ, 28. sept. (Avala) Havas javn®* Daladier je sprejel sinoči ob 23. an'e!g{ škega poslanika, ki je bil pozneje sprf3(jj tudi pri Bonnetu. Slednji je sprejel tu ruskega veleposlanika Suriča ter anž1 škega veleposlanika sira Eriča PhiPP5' ODMEV BENEŠEVEGA ODGOVO^ ROOSEVELTU V AMERIKI. v NEWYORK, 28. septembra. Ben®^ odgovor Rooseveltu je le še stopnJ®^), ameriške simpatije za Češkoslovaško v težkih trenutkih. Skoraj vsi dnevniki ga objavili na prvem mestu in ga ko*i* tirali v prilog ČSR. KRONSKI SVET V BUKAREŠTI. . BUKAREŠTA, 28. sept. Tu je bil vt®j g kronski svet, ki je razpravljal in sklep® _ stališču Romunije do evropskega p°'°z PLINSKE MASKE ZA ANGLEŠKI DV° LONDON, 28. sept. Angleški odredil, da se nabavijo za ves dvor ske maske. Tudi kralj in kraljica i*" ^ sta imela pripravljene. Kentski v°jV m vojvodinja sta si jih že nabavila- »Hungaristična« propaganda je zanesla revizionistična stremljenja širje in globlje. Spretno jih je zavila v socialna gesla. Propaganda za veliki ogrski imperij, kjer bi imeli Madžari zopet nadvlado nad drugimi, posebno slovanskimi narodi, je v pestri družbi gesel o nacionalizaciji kapitala m veleposesti, o iztrebljenju Zidov, framazonstva in marksizma itd. Svoja gesla je širil predvsem med brezposelno inteligenco in šovinistično vzgojeno mladino, obubožano obrtništvo, neorganizirano delavstvo in zaostalim, vedno zapostavljenim agrarnim proletariatom. S temi gesli agitira tudi izven svojih meja, kjer igra posebno židovsko vprašanje važno vlogo. Veliko Zidov imata n. pr. Podkarpatska Rusija in Slovaška; ima jih tudi naše Prekmurje. Glavna zbliževalna točka med »hunga-rizmom« in fevdalci je revizionizem in današnja zunanjepolitična orientacija. Vendar pravijo nekateri, da je prvi mnogo bolj germanofilski. V ozadju je pa tudi zato, ker so Nemčiji mnogo potrebnejša veleposestva, ki nudijo večjo možnost liferacije, kot razdrobljena mala posestva. Sicer pa je tudi poslanec Hubay v nedavnem antisemitskem govoru dejal, da »hungarizmuš« ne misli agrarno reformo izvesti na škodo produkcije. Drugi zopet trde, da je trojanski konj že v vladi. Poglejmo šc humanitetno in nacionalno plat klica »Nem, nem soha«. Mnogo nam tu lahko povedo poročila o vseh mogočih sredstvih, ki jih jc uporabljala ta propaganda od dr. Jechliczke do vina sv. Štefana na evharističnem kongresu. Te dni so govorili njeni predstavniki o »stokratnem« maščevanju«. Po mirni reviziji precej naklonjenih angleških računih je mogoče Ogrski vrniti 600 tisoč Madžarov brez škode, da bi s tem prišle velike množice Slovanov in Romunov pod Madžare. Grof Bethlen je pa že nekdaj, ko je 200 angl. poslancev podpisalo zahtevo po reviziji trianonske pogodbe in nacion. mejah za Ogrsko, smatral, da je to nezadovoljivo. Madž. manjšim so v naši državi po manjšinski pogodbi in praksi zajamčene pravice, kot jih naši bratje zunaj meja nikjer nimajo. Madžari imajo 103 ljudske šole, 26.590 otrok, 530 učiteljev (403 madžarskih), 5 višjih ljudskih šol in giinna- . -2f. zij, 3 zasebne šole, 73 madz. i*1 j. džarsko-nemških cerkva z državno P 190 knjižnic, pevskih dru_ j poro, športnih klubov, 20 listov in rc ,gari dnevnikov. V Vojvodini tvorijo i. 29.94%, so pa mešani z drugih*' fljti nostmi. V 36 vojvod, okrajih nima) v živalstva. Samo v 2 okraju* prebivalstva 2 mestih so v večini. Revizionističen problem tvori n -jj)< naivC. cil " lv" nrn,A političnih P.jjg - * ki s0 ■atnih paradoks socialnih m 0 srednje Evrope. Napaka vlad, ki s ^ prijazne intervencionizmu prevratn je bila, da niso pomislile, da jc troeakciie; mogočiti povrnitev fevdalne T ni Poznavalci trdijo, da madž. l^ j!0tiger* protislovansko usmerjeno, prej P romansko. Zato je za složno in dočnost srednje Evrope veliko nje, kdaj bo prišla ta orientacija *’ a ju skega preprostega ljudstva do lZ (jstav'' odločanja. Za nas Slovence pa P^b *n lja ta problem danes podvojen« ■ ljubezen za Benjamina čez Mjir • vse|i, vseh nas bo rodila popolno slo* p[.ed' ki danes v Prekmurju sloveps^' je)o stavljajo, predvsem pa podvoji__________ za njegovo boljšo bodočnost. J V Mar ih'o ru 'dne '28. fX. im »V e č e r n Mr« Stran 3. ■■■* Novice Varujmo svojo zemljo kot največjo svetinjo Ozrimo se na našo severno mejo, na oni najdragocenejši košček naše zemljo, na kateri so trpeli stoletja naši predniki ,na kateri so kljubovali v nlapčestvu, a vedno vztrajni v borbah največje narodne svetinje, ki so ohranili do sedanjih rodov. Ta košček naše zemlje, ki nas je stal tolikšne žrtve, moramo ceniti v trdni veri da to, kar so nam ohranili naši predniki, ohranimo tudi mi. Ugotovili pa moramo, da se je pri nas v povojni dobi posvečalo premalo Pažnje severni meji. Težke gospodarske razmere zadnjih let so prinesle lzgubo velikega dela naše narodne po-sesli, ki je prišla v roke tujcu, Ivi je 'L močnim kapitalom pohlepno nakupoval našo z naporom ohranjeno zemljo. Kupovanje naše narodne posesti °d strani inozemcev je doseglo svoj v>šek 1. 1936, ko je državna oblast '^branila tujcem nadaljnje kupovanje naših posestev. Po zanesljivi statistiki je znano ,da je prešlo v roke tujcev samo v gornjeradgonskem okra-iu nad 44% zemlje in to najlepši, Najobsežnejši vinogradi s krasnimi vi-tmni in hišami na naši meji. Našim krasnim goricam je ošabno zagospodaril tujec, domačin, prejšnji gospodar,' pa je prevzel službo revnega viničarja. Gelih 16 let se ni našlo nikjer primernega razumevanja za severno mejo. Neprestano nam stopa pred oči obupno stanje naših cest, ki ovira gospodarski in kulturni napredek našega malega človeka. Mnogi kraji, n. pr. Sv. Ana, Negova, Kapela, Marija Snežna itd. so brez pravih cestnih zvez. Privlačni kraji, krasne razgledne točke, ki naj bi nudile tujcu razvedrilo in oddih, so osamljeni, ker ni za tujski promet primernih cest. Tujcu ni dana možnost ,da bi prišel na našo mejo na počitnice, kjer bi spoznal našega kmeta in njegovo gostoljubnost. Obisk akademikov pri Sv. Ani v Slov. goricah je dal prvo resno pobudo zanimanja za naše kraje, ki so bili do danes osamljeni in prepuščeni usodi, ki seka rane v naše narodno telo. Naša želja je, da pozivu naših akademikov sledi vsa ostala slovenska javnost in to še predvsem v sedanjem času. Akcijski odbor za regulacijo Mure Na pobudo Veržejcev so se zbrali v bedeljo v dvorani g. Hedžeta v Veržeju zastopniki vseh treh obmejnih srezov ~iutomer, Murska Sobota in Dolnja Len-aava, da sklepajo o regulaciji Mure. Z aredbo o melioracijskem skladu je določno, da morajo del regulacijskih strokov nositi interesenti. Sestanka so se beležili do malega zastopniki skoraj Vseh političnih ohčin, zastopniki sreskih naČelstev in banovine. Od povabljenih j^slanccv je bil navzoč g. Lukačič, od *janov banskega sveta pa g. Štuhec. Opa-se je, da sc vkljub vabilu ni odzval Nobeden članov kmetijske zbornice. Sc-stanek je vodil domači župan g. Galun-:er Franc kot sklicatelj, splošni referat 1,1 zgodovino o regulaciji Mure je podal Križanič, tehnični referat o sedanjem ‘staniu regulacije ter o potrebah dokončne re2ulacijc je temeljito in strokovno obrnil g. inž. svetnik Knez. Poleg imeno- Sbvenskc vasi okoli Radgone dobijo lJroške vrtce po »koroškem« vzorcu. Vlestna občina v nemški Radgoni je pre-la te dni od vodstva NSV (Narodno sofističnega urada za ljudsko blaginjo) ^vestiio, da je izposlovalo pri rajhovski ve^‘ kredit v okroglem znesku 0-000 RM (ali v našem denarju okrog j ’ uo-°00 din) za čimprejšnjo ustanovitev ^ otvoritev otroških vrtcev v vseh slo-beiVjMh vaseh okrog nemškega mesta trat*kersburg. V poštev pridejo vasi Po-na. Slovenska Gorica, Zenkovci, Žetin-2J'1 Uedonci (Laafeld, Viudisch Goritz, na e* Sichcldorf in Dcdenitz), kjer je soljeno večinoma le slovensko prebi-stvo. v vseli teh vaseh bodo še to je-Škil 0tvorjeni otroški vrtci, V teli otroka vrtcih naj bi se deca. ki sliši doma ur Voi,sko govorico svojih staršev, čim ■, * Privajala nemški govorici iu svoj- Žitvn°Sti’ c*a č”11 prei P0513'* iiC ,?cWtcgg-i, iz Pintaričev in Pada-Uiutaritsch-i iu Padaritsch-i itd. Mv Vm;* dela »kolfnemške Radgone. Vod-v»i? v nemški Radgoni je izposlo-^J' Za Radgono kredit v znesku 24U.000 il2 Za Napravo javnih del, kakor kana-iite IJ0 ",esh>. napravo vodovoda, polobla 't .te'e^011i>kcga in telegrafskega ka-čtii.ei zboljšanje iu ureditev cest. V za-ra2tjU,.lncseca septembra t. 1. pa je bila ;Gcetl t .na 1)0 dokončani ugotovitvi in 0šk 'vi škode po majskili poplavah vsem ^ Ivancem v okraju Radkersburg in k j, p Podpora v znesku 220.000 RM. oporami v obmejnem ozemlju hitijo. Žk0rava v Mudeneu. Posestnik Ivan Bra-irna Ju. ptujski cesti pri Gornji Radgoni hjak *iz-'ni hiše 15 metrov globok vod-ttii. j,*lr®Cei primitiven in pokrit z deskata 1).<).SC F' to dni v bližini tega studeu-aslu edina krava, ki jo ima Bračko k vanih je v debati obširno govoril in pojasnjeval g. Lukačič, govorili so še gg. Snoj iz Gornje Radgone, inž. Ostanek iz Ižakovec, Jurkovič iz Turjanec ter zastopnik zdravilišča Slatina Radenci in še razni. Soglasno je bilo sklenjeno, da se v naših perečih zadevah postopa enotno. Kot vrhovna institucija se ustanovi akcijski odbor, katerega člani so: zastopniki vseh treh sreskih načelstev, vsi poslanci, vsi člani banskega sveta, kmetijske zbornice, predsedniki sreskiii kmetijskih odborov in vsi župani političnih občin vseh treh srezov. V pripravljalno eksekutivo so bili določeni gg. Benko Josip, poslanec, Štuhec Alojz in Bajlec' Franc, banska svetnika, Galunder Franc, župan ver-žejski, Horvat Anton, podžupan črenšov-ski ter Jurkovič, kot tajnik je bil določen Križanič, tehnični referent je pa Franc Cmerekar. pri hiši, je padla v vodnjak, vendar je bilp revnemu kočarju prizanešeno, da je krava ušla večjim poškodbam ter zado-bila samo odrtinc po koži, ko so jo pomagali sosedje izvleči iz studenca. Slovo priljubljene učiteljice. V petek se bo poslovila priljubljena učiteljica gdč. Marica Ogorelec, ki je bila sprejeta v pedagoško šolo, V Gornji Radgoni je službovala 7 let ter bila izredno priljubljena. Bila je tudi društvena in okrožna načelnica tuk. obmejnega Sokolskega društva. MESTNA KNJIŽNICA V CELJU ZASLUŽI VEč POZORNOSTI Kar je za Ljubljano Licejska in za Maribor Študijska knjižnica, naj bi bila za Celje Mestna knjižnica. Toda ta poslednja šc daleč nima pogojev, ki bi ji nudili možnost, da ustreza potrebam našega mesta. Stisnjena je v majhen prostor, občina ji da na leto le 10.000 subvencije, od tega pa izda knjižnica za lokal in kurjavo 7000, osebje pa je plačano iz dohodkov knjižnice same. Potrebno je, da se subvencija knjižnici zviša in da meščani bolj segajo po njenih knjigah, saj si nabavi vsako slovensko knjigo, večinoma šc v več izvodih. Letos je bilo izposojenih žo 16.661 knjig, od tega slovenskih znanstvenih 1151, leposlovnih 10.664, nemških pa 4846. Knjižnici so obljubljeni večji prostori v poslopju, kjer je zdaj sodnija, toda še-le takrat, ko bo zgrajena nova justična palača. Tudi nova sodna palača je že obljubljena in bojimo se le, da je to začarani krog. Vsekakor bi bilo potrebno, da se ne čaka na to obljubo, temveč da se odredi Mestni knjižnici večji prostor, morda tudi za čitalnico, kar bo privabilo v krog bralcev šc več Celjanov. o. Rektorat ljubljanske univerze razpisuje mesto fakultetnega knjižničarja na juridični fakulteti. Prošnje je vložiti do 15. oktobra. Prednost imajo oni, ki se že bili v drž. ali samoupravni službi. o. Telefonska zveza Kranja z Grčijo sc uvede s 1. oktobrom. o. Spomenik padlim vojakom v Dov-ju na Gorenjskem so podrli, ker je baje predstavljal vojaka v preveč avstrijski uniformi. o. V Španiji je padel na strani republikancev J. Kralj iz Trbovelj. To je že četrti Trboveljčan, ki je izgubil življenje v Španiji. o. Spominske svečanosti v Žalcu, Dne 2. okt. ob 15. se bo vršila v Žalcu spominska svečanost za Janezom Hausenbicher-jem, očetom slovenskega hmeljarstva. Na njegovi rojstni hiši bo odkrita plošča z relijetom, na grob pa mu bodo položili Savinjčani venec. Sodelovali bodo pevski zbori »Borut« iz Gotovelj, »Savinja« iz Petrovč, »Savinjski zvon« iz Št. Petra, Železničarska godba in mladina žalskih šol. Pri Robleku bo zvečer veselica. — Isti dan bo ob 8. otvorjena v hiši št. 6 spominska razstava slik in fotografij z opisom v spomin na 70 letnico 1. slovenskega tabora v Žalcu 6. sept. 1868., videli bomo tudi skupinsko sliko članov narodnega odbora za prevrata. Razstava bo odprta od 8.—12. in od 13. do 18. ure. o. Grobnico v spomin padlim vojakom dobi Ljubljana na pokopališču pri Sv. Križu. Mestna občina je že razpisala dela za zgradbo, ki bodo stala pol milijona din in končana bodo prihodnje leto. o. K članku g. Grilca o izkopaninah v Savinjski dolini nam Muzejsko društvo v Mariboru dodatno sporoča, da so krivi počasnega izkopavanja neprimerni muzejski prostori, kajti dokler ne dobimo primernejših, je najboljši muzej zemlja sama. V slabih, prenatrpanih prostorih se pa zgodovinski spomeniki le kvarijo. o. Po Dolenjskem se je razpasla svinjska kuga, zlasti v okolici Novega mesta, kjer se nova obolenja vedno ponavljajo in je mnogo prašičev tudi že crknilo. o. 7-lclni fantek je padel pod motor na Tvršcvi cesti v Ljubljani, ko je hotel preleteti cesto in se je v zadnjem hipu umaknil avtomobilu. Vozilo mu jo zlomilo hrbtenico, poleg lega pa si je pregrizel jezik in dobil ležke notranje poškodbe. Njegovo stanje je brezupno. o. Plemenski sejem za bike rodovniškega porekla in za sivopšenično pasmo bo 3. oktobra v Sv. Juriju ob j. ž. o. Motorni vlak je prispel v Ljubljano včeraj prvič, in sicer iz Zagreba, od koder je rabil do Ljubljane samo 1 uro 55 min. Brzi vlak prevozi to razdaljo v 3 urah 40 min. Danes se poizkusna vožnja ponovi. o. Slaba letina gob na štajerskem. V nasprotju z lanskim letom je letošnja letina gob slaba. To pomeni hud udarec zlasti za revnejše sloje, ki so z nabiranjem in sušenjem jurčkov vsaj nekaj zaslužili. o. Kočevska polja uničujejo divje svinje, tako da grozi tainošnjim kmetovalcem resna nevarnost, da bo ves njihov trud in letina uničena. o. V smrt je šla zaradi nesrečne ljubezni 26-letna Metka Gorjančeva iz Vevč. Skočila je pri D. M. v polju pri Ljubljani pod vlak, ki jo je prerezal na dvoje. c. Umrla sta v bolnišnici: 28-letni rudar iz Hude jame Oblak Josip, stanujoč v Brezdnu pri Sv, Krištofi!. Ko sc je v noči na ponedeljek vračal iz gostilne v Sv. Jcdcrti proti domu, ga jc napadel neki rudar in mu zadal več zabodljajev v prsi. — 31-letni brezposelni rudar iz Trbovelj Dobršek Karl. c. Razširjenje policijskih zaporov in preureditev magistrata. Mestna občina namerava preurediti pritličje svojega poslopja tako, da bo prenesla sedanji arhiv iz prostorov ob policijskih prostorih v podstrešne prostore, ki jih bo tudi v ta namen preuredila, policijski prostori na dvorišču pa se bodo nekoliko razširili, kar pomeni majhno izboljšanje sedanjega stanja. Preurejeno pa bo tudi prvo nadstropje levega dvoriščnega trakta in za vsa ta dela razpisuje občina ponudbe. c. Popravki. V včerajšnji številki nam Je škrat prcvrgel nekaj besed in naredil iz-Neodvisnega gledališča Narodno gledališča v kulturni rubriki, v članku o občnem zboru Ljudske univerze pa je spremenil bansko upravo v lansko, ime g. Jauževca v Janževca. c. Nobene nesreče na Levcu. Te dni se je širila po mestu vest o težki nesreči z motorjem na Levcu in ljudje so vedeli celo, kdo se je ponesrečil. Vendar pa je nekdo Celjane le potegnil. c. Nesreči. Rudar Bevc Alojz, zaposlen v hrastniškem rudniku, si je zlomil nogo; kmetica Elizabeta Dorn izza gradu pa se je nabodla na vile, ko je skočila z voza ter se zastrupila. p. »Dijaška kuhinja« v Ptuju je imela občni zbor, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: preds. dr. Matej Senčar, podpreds. novi ravn. gimn. prof. Mlakar, tajnik prof. Stanko Cajnkar, blag. Janko Šegula, odv., odbor. prof. Anton Kolarič, preglednika dr. VI. Vrečko iu dr. Anton Horvat, namestnika Milko Senčar, trgovec in dr. Vilko Jedlička. Sklenili so, da dij. kuhinja ne bo več v Narodnem domu, ampak v gimnazijskem poslopju. »Dij. kuhinja« je v težkem gmotnem položaju in se obrača na javnost s prošnjo, da jo podpira. Z dobrotami dij. kuhinji so deležni večji del sinovi kmečkih staršev, ki so najbolj navezani na to podporo in ki so priznano najboljši dijaki. p. O stari vojašnici v Ptuju. Pozdraviti je treba ukrep mestnega sveta, ki je dal prečistiti v Panonski ulici pročelje stare vojašnice. Vendar pa še s tem ni rešeno čiščenje stare vojašnice. Še mnogo grše. kot prej z zunanje, izgleda z dvoriščne strani. Stopnišča in hodniki so le obnovljeni v enem traktu, zakaj še ne bi bili v drugih delih, kjer se vidijo na pisanih in razdrapanih stenah prevleke in sledovi iz vseh časov. Le stanovanja so skoraj vsa čedna, ker so si jih stanovalci po pogodbi sami očistili. Sedaj še samo hodniki, stopnišča in dvoriščno zidovje prosijo malto in barvo. Stroški za obnovo bi bili malenkostni, saj je tu treba več dela kot pa materijala. Že v samem poslopju so trije brezposelni slikarji, ki bi prav radi s svojim delom odslužili najemnino mestni občini. p. Avtomobilist Je povozil motociklista na Ormoški cesti v Ptuju in ga vlekel s seboj kakih 10 metrov. K sreči motorist ni dobil pikakih težjih poškodb. p, Zastrupila se je z lizolom 18-letna Marija Goljat iz Cirkovc na Dravskem polju. n. Seja gospodarsko-finančnega odbora ministrov se je vršila včeraj v kabinetu finančnega ministrstva pod predsedstvom Dušana I.eticc. Obravnavali so tekoče zadeve. n. Iz čSR se vračajo naši krošnjarji. Minule dni se je vrnilo iz Češkoslovaške okoli 170 krošnjarjev, ki so naši državljani in prodajajo drobnarijo po vseh krajih Evrope. n. Pogreb senatorja M. Stefanoviča se je vršil včeraj popoldne. Pogreba so se udeležili zastopniki vlade, senata in narodne skupščine. Kot bivšega bojevnika so ga pokopali z vojaškimi častmi. n. Tuji farmacevtski zavodi kupujejo v Jugoslaviji zdravilna zelišča, zlasti v Sloveniji, kamor prihajajo mnogi zastopniki raziskovat in zbirat zdravilne rastline. n Veliko razstavo grozdja bodo priredili v Nišu od 15. do 17. oktobra pod pokroviteljstvom ministra za socialno politiko in narodno zdravje, n 32 letni pastir je sam napravil radio aparat iu zdaj s pomočjo otroškega zmaja, ki mu služi kot antena, posluša poročila in glasbo. Pastirja, ki je doma blizu Subotice in se zna komaj podpisati, je ves aparat stal 25 din. n V Jugoslaviji ubije strela vsako leto 400 ljudi. Tako pravijo najnovejše statistike zadnjih treh let o tem »kmečkem sovražniku št. 1«. n Milijon paprik je bilo prodanih v enem dnevu v Leskovcu na znanem Gospodinjskem sejmu. n. Božjastnik s samokresom v rokah je napadel kmeta in njegovega 121etnegu sina. katerega je z nožem strahovito zdelal. Božjastnika so aretirali in prepeljali v Zagreb. Stanje ranjenega dečka je brezupno. n. Glede potovanja na češkoslovaško jc izjavil konzul v Zagrebu, da ni prav nobenih zaprek. Vesti iz obmejnega kota Maribor Pohorski praznik v Mariboru OGLAR, SPLAVAR IN DRVAR BODO GLAVNI JUNAK POHORSKEGA PRAZNIKA 16. oktobra čaka Maribor presenečenje, kakršnega v našem mestu še ni bilo. Pripravlja se pohorski praznik, praznik pohorskih drvarjev, oglarjev, splavarjev in lesnih trgovcev. V nedeljo, dne 16. oktobra, se bodo vsi ti stanovi ,ki so tipični gospodarski predstavniki našega Pohorja, zbrali v Mariboru in nam pokazali na unionski sokolski verandi pohorske običaje iz življenja drvarjev, oglarjev in splavarjev. Veselo bodo združili s koristnim. Pokazali bodo delo in vesele prizore, ki se navadno razvijejo po njihovem mukepolnem delu. Znano je, da so Po- horci delavni in zabavni. Pod to devizo bo prirejen tudi pohorski praznik, ki bo prva prireditev te vrste v naši državi. Organizacijo in priprave za zanimivi pohorski praznik vodi mariborski lesni trgovec g. Vodušek, ki je velik ljubitelj našega Pohorja in njegovega življenja ter propagator in po-bornik pohorskega gospodarstva. Pohorski praznik bo najboljša propaganda za pohorsko delovno prebivalstvo in bo veren izraz pohorskega življenja, saj bodo takrat pohorski o-glar, drvar in splavar glavni junaki Maribora. Cerkveno doklado že pobirajo Cerkveni konkurenčni odbor mariborske stolnice je začel razpošiljati plačilne naloge za 10% cerkveno doklado, s katero se bodo krili stroški za popravilo stolne cerkve. Doklade plačajo samo župljani stolne župnije, to so oni, ki so 12. septembra stanovali ali imeli kakšen obrat na območju stolne župnije. Stolna župnija je del mesta na levem bregu Drave zahodno od črte Kopališka ulica — Trg Svobode — Ciril Metodova ulica in jarek, ki teče skozi mestni park, ter del občine Košaki zahodno od Trubarjeve ulice oziroma poti na Kalvarijo. Cerkvena doklada je enkratna in se pobira na osnovne neposredne davke, ki so bili ugotovljeni leta 1937. Harmonika, pesem in mladina Priznani mariborski mali harmonikarji, ki jih vodi njihov ustanovitelj g. Vilko Šušteršič, so se v nedeljo odzvali klicu pragerske mladine in tam nastopili. Sokolski dom v Pragerskem je napolnila mladina in za odrasle skoraj ni bilo več prostora. Ganljivi so bili prizori, ko je mladina igrala in pela mladini. Nekaj pesmic so morali mariborski harmonikarji celo ponoviti. Ko pa so zaigrali m zapeli pesem »Oj Jugoslavija«, je s harmonikarji pela cela dvorana. Vodja harmonikarjev g. Šušteršič je prejel za lepo uspeli nastop svojih malčkov krasen šopek svežega cvetja z narodnim trakom. Sofijski list o Mariboru V 161. številki trotednika »Trgovija, premišljenost i trud«, (Trgovina, industrija in delo), ki izhaja v Sofiji kot glavno glasilo bolgarskega gospodarstva pod vodstvom glavnega urednika Todora Simeonova, je objavljeno tudi pregledno poročilo o letošnjem VII. Mariborskem tednu s slikami predsednika zadruge g. dr. Lipo!d a, tajnika g. Jo- sipa Loosa in mestnega župana g. dr. Juvana, Poročilo je napisal g. Simeonov sam, ki je osebno obiskal našo letošnjo prireditev Mariborskega tedna. Pisec pravi, da je Maribor eno največjih jugoslovanskih trgovskih in industrijskih mest in važen kulturni center severnega dela prelepe Slovenije. Številka trotednika, ki izhaja v velikem zahodnoevropskem formatu, je tudi sicer skoraj v celoti posvečena Jugoslaviji, posebno našim velesejmom, industriji in trgovini. Obširni so opisi ekskurzije bolgarskih rudarskih inženjerjev po Jugoslaviji, o železarnah v Zenici, »Aero-putu«, naših bankah, podonavskem paro-plovnem prometu, raznih velikih industrijskih podjetjih širom Jugoslavije itd. Vsi članki so opremljeni tudi z lepimi in srečno izbranimi slikami. Ta obsežna publikacija se je častno pridružila dosedanjim bolgarskim, ki so bile posvečene zbližanju med obema bratskima južnoslovanskima državama. G. Todor Simeonov, ki je sam prepotoval vso državo in zbral material, je storil s tem zaslužno zbliževalno delo, važno posebno za vzajemne gospodarske stike. če. Vsi trije mladoletniki so predrzni tatovi, ki so 17. t. m. ušli iz tamkajšnjih zaporov, ker so osumljeni raznih tatinskih podvigov. Zdaj bodo odromali nazaj za zapahe in sanjali o svojem potovanju... Težka prometna nesreča Danes okoli 9. ure dopoldne je neki tovorni avtomobil pred Rakuševim skladiščem na Aleksandrovi cesti povozil 581etnega viničarja Antona Babiča iz Pekla. Babič se je na kolesu peljal v mesto. Blizu kolodvora je trčil v tovorni avtomobil. Sunek ga je vrgel s kolesa Padel je tako nesrečno, da je dobil zelo nevarne notranje poškodbe. Počila mu je trebušna mrena in poškodovan ima prsni koš. Kolo je popolnoma uničeno. Nezavestnega Babiča so mariborski reševalci takoj prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. m. Izlet Maistrovih borcev v Cirkovce. Zveza Maistrovih borcev v Maribo ru vabi svoje člane iz mesta in okolice, da se udeleže izleta v Cirkovce, kjer pripravlja tamkajšnji odsek Mai strovih borcev v nedeljo ob 15. uri popoldne družabno prireditev z vinsko trgatvijo. Kdor se želi poslužiti posebnega avtobusa, naj to javi najkasneje do petka g. Cimermanu. m. Borza dela potrebuje mlajšega knjigoveškega pomočnika. Nastop takoj. m. Važno zborovanje slovenskih brivcev v Mariboru. V nedeljo, dne 2. oktobra bo v Mariboru izredni občni zbor Združenja brivcev, na katerega bodo prišli delegati iz vseh mest Slovenije. Na občnem zboru bodo razpravljali in potrdili sklepe celjske konference slovenskih brivcev. m. Na mostu je počila vodovodna cev. Včeraj dopoldne je na državnem mostu počila glavna vodovodna cev in voda se je razlila na most ter dalje na Glavni trg. Pešci so morali nekaj časa počakati, dokler niso cev popravili. 0ra jsfci Benjamin Gigli, ("Darija Cebotari k'no aanES„U5pauanka” Trije pobegli negodni ptički V ponedeljek so nemške obmejne oblasti izročile našemu komisarijatu 14-letnega Ivana, 13-letnega Vladimira in 12-letnega Štefana. Pripeljali so jih v Maribor in so pri zaslišanju pripovedovali cel roman o svojem potovanju preko Nemčije, Češkoslovaške in Madžarske ter Poljske, kjer se baje nahajajo njihovi starši. Pravili so, da žive že dolgo v Banji Luki, pa so hoteli obiskati kar peš svoje starše. Ba-njaluško sodišče pa pravi čisto druga- m. Cestna dela Dravska dolina-Bre-sternica—Sv. Križ—Pesniška dolina se zopet nadaljujejo. Za letos ima okrajni cestni odbor na razpolago 200.000 din. m. Konj ga je brcnil v glavo. V tukajšnji bolnišnici leži 10-letni posestnikov sin Ivan Kacjan iz Partinja pri Sv. Juriju v Slov. goricah, ki ga je konj na paši brcnil v čelo in mu prebil kost nad desnim očesom. * Podružnica »Zveze gospodinj« v Mariboru vabi vse članice, da se sigurno udeleže seje, ki se vrši v četrtek, dne 29. t. m., v društveni sobi. * Spoznavajte naše prekrasne Slove«** ske gorice! Krožni izlet z modernim av* tokarom »Putnika« v nedeljo, dne 2. oh* tobra. Vožnja le 50 din. Prijavite se takoj, sedeži so numerirani! Informacije j*« »Putniku«, Maribor. Trgatev se priče' nJa! * Iz društva vpokojencev v Mariboru- Glede v časopisih objavljenih notic o izrednem občnem zboru našega društva dne 25. t. m., opozarjamo naše člane, da je bilo to zborovanje protizakonito neveljavno ter da smo zaradi tega tako) pri merodajni oblasti storili potrebne korake. — Predsedstvo. * Francoski tečaj!. Francoski krožek v Mariboru bo otvoril v oktobru zopet svoj francoski otroški vrtec in svoje tečaje za mladino osnovnih, meščanskih in srednjih šol in za odrasle. Kraj in ure ten tečajev so označeni na lepaku, Grego^ čičeva ul. 4, vsa pojasnila se dobijo ot> sredah od 17. do 19. v društveni čitalnici, istotam. Vpisovanje bo 30. septembra i» 1. oktobra od 18. do 19. v društveni čitalnici, od 3. do 8. oktobra pa v tečajih samih. Pouk se začne 3. oktobra. Šolnin2 je zelo zmerna. * Janezek! Ali že imaš vse svoje šolske knjige in šolske potrebščine za tekoče šolsko leto? Kar ti še manjka, kul* brž v Tiskovni zadrugi na Aleksandrovi cesti. * Bojevniki! Si hočete osvežiti sponi* in priklicati svoje nekdanje boje? Sezite po Ognju, ki ga je napisal Henri BarbtiS' se. Tam boste našli reči, ki so na las P04 dobne vašim podvigom in doživljaje^’ Knjiga s svojimi 339 stranmi stane bros-le 15 din, vezana pa 25. Dobite jo v vse*1 knjigarnah in pri Trskovni zadrugi . Ljubljani, Šelenburgova ul. 3 rn v Mari' boru, Aleksandrova cesta 13. Kino Grajski kino. Danes »Uspavanka^ Prekrasen film, lepa godba, izborna vse' bina, krasno petje. Kino Union. Do vključno četrtka, 29. septembra, najveselja, najzabavn^ ša šaloigra zadnjih let »Vzorni soprog* Heinz Rflhmann, HeM FmkenzeHer. Mariborsko gledališle Sobota, 1. okt. ob 20: Otvoritve?* predstava: „Kar hočete“. Prem1 ra. Bloki. Nedelja, 2. okt. ob 20: „Dva dac»> rdečih rož“. Znižane cene. Bloki. Ponedeljek, 3. okt: Zaprto. Torek, 4. okt. ob 20: „HudIčev nec“. Primiera. Bloki. , «< V otvoritveni predstavi „Kar hoc« spremlja komedijo tudi godba, ki L je nalašč za to uglasbil voj. kapel11* Jiranek. Va, Statisti v »Hudičevem učencu“. ‘ ja nocoj v sredo ob 19.30. Točna o iežba. Kultura Zgodovina Jugoslovanov .^oročanije o šolskih knjigah v dnev-uem tisku sicer ni v navadi, a mislim, da mi nihče ne bo zameril, ako izvzamem prelepo knjigo, ki je pravkar izšla in ki smo nanjo morali čakati celih dvaj-se let: »Zgodovina Jugoslovanov«, spisala Binter Boodan in Štrukelj Vojteh (založila ljubljanska sekcija Jugoslovanskega profesorskega društva.) Srednješolski učbeniki v slovenskem lezikn se po veMki večini odlikujejo po svoji strokovni resnosti, natančnosti in po skrbni vzgojni metodi, zlasti pa tisti, ki jih marljivo sestavljajo po dva ali po več pisateljev. Prav delikatno pa postane obravnavanje snovi iz narodne zgodovine in pisatelj učbenika, ki naj poda dijaku snov tega predmeta, nima nikori najlažjega stališča, najmanj pa, ako ima fodati kot celoto snov, ki je bila malo-šrat kot celota in enota obdelana. Ne prav lahko nalogo, kateri se pridruži še spona učnega načrta, sta pisatelja te nove šolske knjige sijajno rešila in je lično s podobami opremljena knjiga v vsakem pogledu uspela. Z vidika predpisov za pouk narodne zgodovine razumljivo, dati ne povsem utemeljeno, je Bolgarija potisnjena nekoliko v ozadje, dasi spadajo tudi Bolgari v zgodovino Jugoslo- vanov; manj opravičljivo pa je, da zgodovina Bolgarije niti v dodatku ni obdelana poleg Češke, Poljske in Rusije. Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev pa je v knjigi podana tako dobro pretehtano in v tako dobro odmerjenem razmerju, da si moramo zares čestitati, da se bodo naši dijaki letos učili narodne zgodovine iz takšne zrele m premišljene knjige. Slog je dober, nazornost pripovedovanja podprta z izbranimi ilustracijami. Mislim, da je težko najti strnjeno in tako pregledno sestavljeno zgodovino Jugoslovanov, dasi tudi S. Kranjčev kratki pregled zgodovine Jugoslovanov — kakor je mnogo manj obsežen — ni bil najslabši. Upajmo, da bosta avtorja kmalu dala na svetlo tudi drugi del te zgodovine, ki utegne s pridom služiti ne le dijakom, temveč vsakemu izobražencu, ki se zanima za pregled zgodovine Jugoslovenov v srednjem veku. s. š. k. »Gruda«, mesečnik za kmetsko prosveto, je izšla. Večje prispevke so prispevali Albin Podjavoršek, dr. Srečko Goljar, Jos. Udovič, Albin Zabavnik, J. Bratko, V. Kristan i. dr. Med drugim so v listu še razna poročila o kmetskem svetli, potrebah in življenju. »Gruda« po- staja z vrsto dobrih sotrudnikov čedalje boljši kmetski list V slovenskem narodu vrši važno pionirsko delo na polju kmetsko stanovske prosvete. k Beograd dobi novo operno gledališče. V Beogradu se bo gradilo v kratkem novo poslopje za operno gledališče, ki bo sezidano po najmodernejših načelih in pred vsem tudi reprezentativno. Pogajanja med prosvetnim ministrstvom in mestno občino glede prostora, na katerem naj se palača zgradi, pa še niso končana. Razpis za načrt bo razpisan, čim bo rešeno to vprašanje, in sodelovali bodo lahko arhitekti vsega sveta. k Listina stenografije. G. prof. Rudolf Rakuša je izdal v Mariboru ob 20-letnici osvobojenja kot manuskript v 100 izvodili »Listino reformirane slovenske stenografije« po sistemu Frana Novaka in lastnem reformnem osnutku. Brošura na 50 straneh velikega formata obsega v prvem delu tri poglavja o dopisni, poslovni in govorni stopnji stenografije, v drugem delu pa komentar k listini slovenske stenografije. Ker je avtor dela znan strokovnjak v teoriji in praksi, zasluži gotovo vso pozornost slovenskega stenografskega sveta. V kolikor je mogoče presoditi brez temeljitega prouča-vanja, so reforme g. prof. Rakuše tako dobro pretehtane in tako velikega praktičnega pomena, da se bodo nedvomno uveljavile tudi v praksi. Delo se naroča pri avtorju na državni trgovski akad miji v Mariboru. ;e k Ženski koledarček. Rezi sestavila in izdala te dni ženski kole ček, ki je preračunan za dobo desetin Knjižica se naslanja na vsa najnov ^ odkritja znanosti o dnevih plodnosti neplodnosti in obsega 64 strani. Po ^ koledarčku bodo gotovo segle vse žene, ki nimajo otrok, ali pa J8* > v. preveč in bi jhn nove zanositve z g stveno škodovale. Knjižica stane ^ din in se naroča pri avtorici: LjuD Celovška c. 56. k Hrvati na Češkem. Mestno ^ šče v Plznju je vprizorilo te dni Z^0\z kim uspehom Zajčevo opero * . 0ri Zrinjski«, gledališče v Kladnu pa vP 1. decembra Ogrizovičevo dramo ^ sanaginica«. Velika praška J »Družstveni prače« izda še pred p? pre v knjižnici »Nesmrtnikov« Pet.,eJr0šicalJ vodov dram Ive Vajnoviča. V N tava na Slovaškem je bila odprta ra ve|j|c vsi smo morali zopet proč. Treba je bilo Prav rniti- dejanje je bilo končano, ako nam je bilo dalje t ne' in nioral° se ^ Pečeti novo- MoraI> smo :° ukaz življenje: vedno dalje! Čas beži in ‘n|ru sc vrti svet< nj5 nc miruje... tout passe! Srti r t ako ie »»Počil čas slovesa in bil je bridek kakor tli £j'Pomenil konec neskaljene dobe nedolžnosti ritiii '■ fiSa veselja, konec skladnega časa brez razoča-bolečin. re, it;'-?'1 ne bom pozabila pogleda na prazne prosto-losi j''' ie bilo treba zapustiti, nikoli brezkončno ža-liiidj javljanja od ljubih kotičkov in vrtov, hiš in Vcst'jo at°re smo za slovo vse še enkrat obiskale z za-v5 /^njega svidenja in prepričanjem, da je vse to ‘ ei minilo in mora biti izbrisano. Na krovu »Sur- prise« so se zbrali vsi naši prijatelji. Pretakale so se solze, izročala so se darila in stiskale so se roke. To je bolclp, kakor da bi nam srca na kose trgali. Zdelo se nam je, da zapuščamo svoja otroška leta, da nas ženejo prodi vratom iz raja, ki se bodo za nami neusmiljeno zaprla. Čutile smo, kako so se naši pogledi obrnili od zasanjane otroške krajine v deželo surove resničnosti. Hvala Bogu, Maurice Bourke, najdražji med vsemi, je ostal za trenutek še pri nas. Bil je poveljnik »Surprise«, ki nas je vozila v Neapelj. Bilo je to prekrasno pomorsko potovanje; ustavili smo se spotoma v Palermu, Sirakuzah in Girgenti. Pokazali so nam čudeže Monreala in palatinske kapele, stopili smo na senčne hodnike samostana San Giovanni degli Eremiti, ki nam je bil znan že z neke slike v mamini sobi. Jahali smo na oslih na grič Pelegrino ter videli sv. Rozalijo v njeni votlini, ki je bila vsa polna pobožnih daril in spominov neštetih romarjev. Videli smo girgentski tempelj, vzvišene razvaline in kamenite sirakuške doline. V Neaplju je priplulo nekaj čolnov s pevci zvečer prav do odprtih oken naših kabin in s šumenjem morja so se družili zvoki pesmi »Santa Lu-cia«, »Mia bella Napoli« in »Fanduli-Fanclula«. Iz Neaplja smo se peljali v Pompeje. V tistih mladih dneh sem umetnost komaj slutila, nikakor pa ne razumela; vse bližji kakor umetnine so mi bili nuzmerni zakladi prirode. Takrat še nisem imela navest plemenitega medsebojnega vpliva prirode in umetnosti. Nisem se še zavedala, da dobe pokrajine svojo posebno vrednost šele kot nositeljice in okvir titanskih zgradb, božanskih templjev, pobožnih cer kva in strogih palač. Ni mi še bilo jasno, da gradovi, ki se ozirajo po svojih vrtovih kakor kralji po svojih deželah, šele dajejo vsemu blesk krone, kakor sprejemajo nasprotno od njih vse bogas>tvo svoje krasote. Umetnost in priroda: da, šele druga drugi si moreta dati ves vzvišeni pomen, pravo mero in ceno ter dvigniti v medsebojni skladnosti občutje naših src do harmonije lepote. Tega tedaj še nisem vedela, čeprav se je tudi že takrat budilo v meni tisto hrepenenje, iz katerega se mi je pozneje porodil čut za vse lepo in vzvišeno. Zadnje slovo, zadnji odrek sreči tistih let je bila zapustitev »Surprise« m kapitana Boutkeja. Na večer slovesa je prišel, kakor vselej kadar smo bili na njegovi ladji, k nam, da nam izreče svojo »Lahko noč!« hi nas zavije v odeje. »Good-bye, Captain dear!« »Good-bye, little Girls, bodite dobre, da bo vaš kapitan lahko na vas vedno ponosen! Ne pozabite, da ste hčere pomorščaka in da imate najboljšo mater na svetu.« »No, Captain deaT, tega ne bomo nikoli pozabile.«1 In me smo ovile svoje roke okoli njegovega vratu in smo ga poljubile, prvič in tudi zadnjič v življenju..., Moral je biti poljub v tako bridki uri slovesa... »Good-bye, Captain dar, good-bye... good-bye...!« Oficielno slovo je bilo naslednje jutro, toda tisto ni bilo več pravo. Pravo slovo, to so bile liste minute v naši beli kabini, ko se je Maurice Bourke sklonil k nam kakor ljubljeni starejši brat in sprejel naše zagotovilo, da bomo dobre. (Se nadaljuje.) S sadiiia Zaradi zlata >• )• »dolili Urarski pomočnik Josip N. si je sposodil najprej 500 din, za katere je obljubil, da jih bo povrnil v 8 dneh. Pa je bil prevelik optimist za bodočnost, komaj 100 din je lahko prinesel nazaj, a še to v dveh obrokih. Dobrega pol leta po tej zadolžitvi pa se je oglasil pri Francu P„ mu govoril o nekih terjatvah, ki jih ima pri Spodnještajerski ljudski posojilnici, celo o nekih 180.000 din, ter o stavbni parceli tam v Magdalenskem predmestju. Nujno pa rabi zlato. Zlatar je. Ali bi mu prijatelj posodil za 4 tedne nekaj denarja? Franc P. mu je izročil 3550 din. A minili so tisti 4 tedni, N. pa mu denarja ni vrnil. Pri preiskavi je priznal, 'da je govoril pri P. o tistih 180 tisočih, a samo tako, da jih je imel nekoč. Zraven tega pa bi mu naj dolgovala neka njegova prejšnja delodajalka 12.000 din. Ko bi dobil ta denar, bi torej lahko vrnil dolg P. Delodajalka pa ima potrdilo, da nič več ne dolguje N. Zato ga je sodišče obsodila na 2 meseca in 10 dni strogega zapora, na 300 denarne kazni in na izgubo častnih pravic za 2 leti, a vse to pogojno za dobo 2 let, če plača najkasneje v 5 mesecih obema oškodovancema posojilo. Nož Vsa zadeva se je zgodila na neko letošnjo aprilsko nedeljo. Pri posestniku Šantlu v Žitečki vasi so se zbrali fantje, kupili 5 litrov jabolčnika in pili. Nazadnje so bili fantje pijani, je bil Žlahtič pijan, G u m z e j pa je bil malo manj pijan. In Žlahtič je »iskal asntle«. Tako je izpovedal stari hlapec Krivec, ki je prišel s pravo beraško malho pred sodni stoL Žlahtič je zaboden. Gumzej se je potlej sam prijavil orožnikom in izpovedal, da mu je Žlahtič prisolil pred nožem zaušnico. Tega ni mogel prenesti. Naši ljudje so ponosni in iz Slov. goric so doma. Bilo pa le ni prav, da je Gumzej hodil po goricah oborožen kakor hajduk: v eni roki nož, v drugi revolver. Saj ne bo več, bal se je nekega Muleča, s katerim je imel neki obračun zaradi plače in zaradi deklet. Sodišče je obsodilo fanta, ki še ni bil nikoli kaznovan, na 3 mesece strogega zapora, na povračilo bolniških stroškov za Zlahtičem 330 dm, a vse pogojno za dobo 2 let, če se ne bo več pretepaL Gumzej se ne bo več pretepal, vsaj pred sodniki je bil prepričan o tem. Žlahtič pa bo moral svojo odškodnino izterjati preko civilne pravde. MARIBORSKA CIVILNA PRAVDA Pravda, v kateri toži bivši najemnik Grajske kleti Grga Basletič mestno občino zaradi 65.000 din, je bila znova preložena, tokrat na 25. novembra. Na razpravi so brli zaslišani ravnatelj Loos, g. Štuhec in Basletičeva žena. Čez dva meseca pa bo soočen g. Štuhec z dr. Milerjem, s podžupanom Žebotom in inž. Baranom. Basletiča zastopa dr. Rapotec, mestno občino pa župan dr. Juvan. Sokolstvo Sokolstvu in narodnemu občinstvu Z ozirom na govorice, ki se stalno širijo glede sokolstva, opozarjamo, da so povsem neutemeljene in da jih neodgovorni elementi raznašajo, da bi povzročili zmedo in s tem sokolstvu škodili. Sokolstvo in narodna mladina, naj se vzdrži vsakih nepremišljenih dejanj in vzklikov, ker današnji resni čas zahteva pred vsem red in mirne živce. Radio četrtek, 29. septembra. Ljubljana, 12 Opoldanski koncert. — 18 Dvofako-vi Slovanski plesi. — 20 Violinski Koncert Karlo Rupel. — 20.40 Orkestrski koncert. — 22 Napovedi, poročila, nočna glasba. — Beograd, 12 Opoldanski koncert. — 17.20 Vokalni koncert Ivan Binder. — 20 Simfonični koncert. — 22 Napovedi, poročila, zabavna glasba. — Sofija, 19.15 Predavanje. — Praga, 21.15 Iz čeških oper. — Kalundborg, 20.10 Simfonični koncert. — R a d i o P a-r i s, 20.30 Prenos iz opere — Rim, 20.30 Donizzetijeva opera »Favoritinja«. — KSnigsberg, 19 R. Straussa opera »Kavalir z rožo«. — Varšava, 19.30 Orfcestrski koncert. Zanimivosti Deset nasvetov za življenje KAJ SVETUJE POSLOVNIM LJUDEM V nekem ameriškem listu daje ta znani filmski igralec poslovnim ljudem vrsto nasvetov, kako naj ohranijo svojo fizično in moralno formo. Nasveti se glasijo: 1. Ne jemljite se preveč resno. Presamo-zavestnega človeka nihče ne podpira, toda človek, pa naj bo to igralec ali pa bankir, vedno potrebuje druge. 2. Ne varajte samega sebe. Kontrolirajte tisto, kar vam pokazuje vaše ogledalo. Vsak pomemben dogodek v življenju človeka zapušča na njegovem obrazu svoje sledove. 3. Ohranite smisel za humor. V vsem iščite humoristično stran. Kdor se smeje, se odpočiva. 4. Vadite. Dobra fizična kondicija je prav tako važna za igralca kakor za poslovnega človeka in FILMSKI IGRALEC CLARK GABLE atleta. 5. Ne pretiravajte. Pretiranosti utrujajo. Sodoben človek ne sme pojenje-vati, temveč mora iti vse hitreje in hitreje in prehitevati celo čas. 6. Ne počivajte samo zato, ker imate ravno čas. Kadar ležete, izbrišite iz vaše zavesti vsako skrb in vsako delo. 7. Ne delajte preveč. Kakovost dela je važnejša od količine. 8. Mislite vedno na bodčnost. Vrednost nekega človeka se ne meri po tem, kar je napravil, temveč po tem, kar bo sposoben nekoč napraviti. 9. Ne jezite se. Sekiranje ne pomaga, dela človeka nervoznega in zmanjšuje njegovo kapaciteto. 10. Razumevajte dobro svoje delo. Prihranili si boste ponavljanja. ZANIMIVA FRANCOSKA TRADICIJA Ko so po ustanovitvi republike mnoga oosestva menjala svojega gospodarja in so tudi posestva francoskih kraljev pripadla drugim lastnikom, so pomotoma pozabili na majhno posestvece, ležeče v bližin' Fontainebleauja. Ta kos zemlje še danes pripada francoskim kraljem. Na posestvu je vinograd, ki daje izbrano vino, čigar mladike je daroval baje sultan Soliman Veliki kralju Francu I. — Posestvo pa kljub temu upravlja država, toda od tega vinograda država nima nikake koristi. Čiste dohodke poklanja namreč v dobrodelne namene. Letos bo imel vinograd okoli 800 kg grozdja, ki ga prodajajo na zelo popularni dražbi v koših po 10 kg. Koški so opremljeni še z bourbonskim znakom. Dosežene cene so mnogo višje kakor je resnična vrednost tega vina, kajti naj bo kakor koli ■ Francoz ima vendarle spoštovanje do vsega domačega in plemenitega, pa četudi je to samo vino. X Mali umrla lt minut pred porodom. Mantovski kirurg je izvršil nedavno dragoceno operacijo. Neka 44-letna mati 17 otrok je ležala v bolnici v blagoslovljenem stanju, toda nekaj minut pred povitjem je umrla. Zdravnik je z naglo operacijo rešil otroka mrtvega materinega telesa. X Najlepši trg In najlepša uHca na svetu. Neki angleški tednik je razpisal med svojimi bralci anketo o tem, kateri trg je najlepši na svetu. Odgovori so pokazali, da je najlepši trg na svetu Plače de laiConcorde v Parizu, drugi je pa trg pred Zimsko palačo v Leningradu. Šele na tretjem mestu je trg Sv. Marka v Benetkah. Isti list je vprašal svoje bravce, katera ulica je najlepša na svetu. Velika večina je odgovorila, da Elizejske poljane v Parizu in ne, kakor bi marsikdo mislil, Obala v Riu de Janeiru. X Ciganom je prodala svojega dveletnega sina mlada mati v nekem mestu na Francoskem, da bi mogla nemoteno živeti s svojim ljubčkom. Mlada gospa se s svojim možem ni razumela, zato ji je ta predlagal ločitev. Preden pa sta se razšla, je zahtevala od moža, naj podpiše izjavo, s katero se odreka svojega sina. Ko je to dosegla, je dala otroka ciganom. Čez nekaj dni so cigani izvedeli, da išče otroka policija, in prijavili so se sami. Izjavili so, da so sklenili z otrokovo materjo pogodbo, po kateri bi ga »vzgajali« do njegovega polnoletstva. Mater so aretirali, otroka pa dali v neko zavetišče. X S Rimanjem so ugotovili, da zdrav človek povsem avtomatično menja položaj telesa v spanju približno 35 krat v osmih urah. X BeB človek na prodaj. Neki neza-posleni delavec iz Baltimora je prišel po dolgem brezuspešnem iskanju dela na obupno misel. Krenil je po mestnih uli* cah s takim-le napisom na prsih in nro-tu: »Beli človek na prodaj! Ako ne dobim zaslužka, bom umrl od lakote! Pr°' dajam se za vsako vrsto dela.« Kljub temu, da se je mož zelo dolgo »sprehaja* po ulicah, ni našel nikakega odziva. X Spor za en ton angleške himne* »God save the King« se igra in poje n® dva načina. Če jo pojo civilisti, je slisa i v neki besedi zadnjega verza dva tona-Če jo pa igra vojaška godba, zvenijo tu trije toni. Ker so večkrat prepevale mnO" žice himno ob spremljevanju godbe, Je zaradi tega seveda nastal na onem stu disakord. Po dolgih in napornih posvetovanjih so se končno vojaške godo® dogovorile, da bodo opustile pravita® igranje himne, kadar bodo spremljale civiliste, drugače pa bodo obdržale tradi" cijo treh tonov. BOKU skoto 200 let stara in preizkušena svetovna znamka Njegovi tedanji proizvodi- VODA ZA USTA KREMA ZA ZOBE Krema za zobe v tuoah: tožnata — nepenasta bela — penasta Novost št. 407 Tzdalno nepeneče »e sredstvo sa snaženje zob Razno 2500 DIN potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite na »Anos«, Maribor. Orožnova. 91 LJUDSKA ŠTEDNJA daje svojim članom mala posojila na mesečno odplačilo. Vse informacije daie brezplačno zastopnik Ljudske štednje, Maribor, Koroška ce sta 94.______________1403 SLADKI KMEČKI KRUH ~ v okusu in vitaminih nedosegljiv. Pekarna Rakuša. Koroška c. 24. 1249 Posest PRODAM HIŠO tristanovanjsko. Ptujska cesta 187, Kolarič. 1281 Stanovanle STANOVANJA eno- in dvosobna, se oddajo. Smetanova ul. 54. gostilna. 1319 LEPO OPREMLJENA SOBA sončna, velika, se odda. Naslov v upravi. 1402 SPREJMEM GOSPODA na stanovanje in hrano. Koroščeva 6-II, desno. 1415 SOBO ODDAM Meljska c. 43. 1437 SOBA s prostim vhodom se odda gospodu z vso oskrbo. Einspielerjeva 26. 1435 LEPO SOBO oddam s 1. oktobrom gospodični ali gospodu. Koseskega ul. 37, magdalenski okraj. 1434 ODDAM SOBO s posebnim vhodom dvema gospodoma ali zakoncema s 1. oktobrom. Naslov v upravi »Večernika«. 1427 LEPA SOBA se>p., mebl., se odda. Glavni trg 12-11. 1429 Prodam HIDRAVLIČNO PREŠO ima za oddati po priložnostni ceni Kmetijska družba, Melje 1410 LEPA KREDENCA za jedilno sobo je naprodaj. Vprašati v trgovini Gajšek, Glavni trg 1. 1433 Slutbo dobi Sprejmem takoj podeželno NATAKARICO ki je že v tem izurjena. Gostilna Kramberger, Sv. Marjeta o. Pes. 1421 MLADO DEKLICO za trgovino sprejme cvetličar na F. Weiler. _________ 1438 HIŠNIKA dve osebi (mali vpokojenci) sprejmem za 1. 11. Naslov v upravi, 1432 V nalem ENODRUŽINSKA VILA štiri sobe, pritikline, se odda mali družini v najem. Naslov upravništvo. 1412 Službo išie^ VAJENCU ZA TRGOVINO iščem službe s popolno os*** bo. Dovršil jc 3 razrede ^ ščanske šole, 17 let star. M 50.000 din gotovine, lu bi so pupilarnovarno zaffl0* posoditi delodajalcu. be do 6. 10. t. 1. na uprav"* štvo. _____ Spomnite se CM£| vv* najnovejši modeli v konfekciji Jakob Lah Glavni trg 2 ^ 1431 Novo modno krznarstvo StefanProdanovic Maribor Glavni trg 16, II*I,a^* se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela* N3* zanesljivejše jamstvo za dobro in solidno izdelavo J moja dolgoletna praksa pri najboljših krznarskih P jetjih v Beogradu in Zagrebu # j Dobra Izdelava in nizke cene so moj prj*^—• Vložek z vsemi higijenskinii Pr nostmi je ed' „SETA“ vložek Noge si ohranite 1 ^ r ® ^ e čiste, sveže in elas** Izda ju in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ‘,,J Velju nu mcscc prejeman v upravi ali po i>oSti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ccniku. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telefon uredništva 0 it- 25-fiZ. Poštni čekovni račun & 11.409.