Olimpijskega prvaka St. 42 / Leto 73 / Celje, 18. oktober 2018 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik So naši kraji prijazni invalidom? Certifikat, da je občina invalidom prijazna, še ne pomeni, da je tako tudi v praksi. To dokazuje naša raziskava. Po različnih koncih naše regije smo se sprehodili s slepimi in osebami na invalidskih vozičkih, ki so nam pokazali, kje so ovire zanje prevelike. Te niso zgolj v prometu, marveč tudi v trgovinah in javnih ustanovah, medtem ko bi bankomate, ki so dosegljivi zanje, lahko prešteli na prste ene roke. Nekatere situacije, kot kaže fotografija, pa sploh sodijo v rubriko »Saj ni res, pa je.« str. 12-13 imam ß ritte str. 43 AKTUALNO 1 Naša regija v vrhu zaradi nezdravega prehranjevanja str. 2-3 GOSPODARSTVO Terče prevzel vodenje družbe Golte str. 4 Kdo bo kupil Staro elektrarno? str. 5 CELJE - 60 let III. osnovne šole str. 6 LJUBNO Redka vrsta rib ni preživela str. 7 KRONIKA Nasilni roparji so se pokesali str. 14 KULTURA i rtV-: - I лг Lr-. t, - • .. _ . ■ . — -if v* •: /:F0t0:.PrupA 26. Novačanova gledališka srečanja str. 10 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 TRANSPORT PO SLOVENIJI _ BREZPLAČEN! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,80 € + davek (bio + 0,20 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0.20 €). CL O > X CM TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg! > V Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. 'ŽCcKpčet "Posute, d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Vedno nove nepredvidene ovire predstavljajo gostinci in trgovci, ki se kot kakšen nepremičninski balon širijo na ulice. Tudi v najbolj turističnih krajih opažam, da je >biznis< vedno pred varnostjo.« Boštjan Štefanič, slepi »Golte so zame velik osebni izziv. Vpetnaj-stih letih je podjetje v tehničnem smislu napredovalo, saj je zgradilo nov hotel in sedežnico, poslovno pa je ves čas imelo težave.« Mitja Terče, direktor družbe Golte »Sem prvi tujec, ki razstavlja v italijanski galeriji v Vicenzi, kar je res velika čast.« Robert Zupanec, ljubiteljski slikar »Marsikatera ženska ne ve, da so o dojenju na voljo brezplačni nasveti. Zato nekatere ženske svetovalkam plačajo. Toda večina teh svetovalk nima osnovne zdravstvene izobrazbe in temeljne izobrazbe o dojenju.« Cvetka Skale, medicinska sestra »Že zjutraj mi je bilo slabo, nato se je to do polfinala stopnjevalo in kar trikrat sem bruhal. Bil sem zelo živčen.« Lan Tominc, mladinski olimpijski prvak v kajaku Jr 19 PETEK SOBOTA NEDELJA 19 > 8 o C/3 Sč 15 8 Celjska regija v vrhu z Naše navade so zaskrbljujoče Oktober je posvečen hrani. 16. oktobra po vsem svetu obeležujemo dan hrane. Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) ob tem dnevu izpostavlja lakoto, ki je glede na finančne in tehnološke vire, s katerimi razpolaga svet, nesprejemljiva. S sloganom »BrezLa-kote« opozarja na vedno večji prepad med razvitim in nerazvitim svetom. Tako kot obstajajo v svetu razlike glede dostopnosti do hrane, tudi v Sloveniji beležimo neenakosti pri zdravem prehranjevanju. Najnovejši podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so pokazali nekatere ugodne smernice na področju prehranjevanja. Še vedno je precejšnja razlika med vzhodnim in zahodnim delom države. Na vzhodu je nezdravega prehranjevanja še vedno več. Podatki za celjsko regijo so na določenih področjih zelo spodbudni, spet drugje so naše prehranske navade še vedno skrb vzbujajoče. Tako smo po količini zaužitih sladkih pijač med regijami, ki jih uživajo najmanj. Po drugi strani manj posegamo po priporočeni sveži zelenjavi in sadju. V povprečju nas to uvršča na drugo mesto med regijami, ki se prehranjujejo najbolj nezdravo. Pogostost splošnega nezdravega prehranjevanja v zdravstveni regiji Celje znaša 54,5 odstotka, kar je za štiri odstotke več, kot je slovensko povprečje. LKK Značilnosti prehranjevanja prebivalcev celjske Kar desetina prebivalcev regije zelo pogosto (4- do 6-krat na teden) uživa jajca kot samostojno jed, kar je največ med vsemi regijami. ■M, Že pripravljeno hrano si vedno dosoli več kot polovica (53,9 odstotka) prebivalcev, kar je za 3,2 odstotka več od slovenskega povprečja. Priporočena rastlinska olja v gospodinj- «s^,» stvu dnevno uporablja manj kot po- š^^r lovica prebivalcev (43,6 odstotka), ' kar je za 4,6 odstotka več, kot je slovensko povprečje. Ljubljanska cesta, kjer je prometna nesreča prav tako ustavila promet. (Foto: GrupA) Ponedeljkov celjski promet V nesreči na avtocesti poškodovanih kar enajst ljudi Ponedeljkova prometna nesreča, ki se je zgodila na avtocesti - približno 500 metrov od počivališča Lopata v smeri proti Mariboru - je skoraj popolnoma ustavila promet na glavnih cestnih povezavah do mestnega središča. V nesreči na avtocesti je bilo poškodovanih kar enajst ljudi. Do naleta sedmih vozil je prišlo na odseku avtoceste, kjer potekajo vzdrževalna dela. V nesreči so bili udeleženi vozniki dveh tovornih, treh kombiniranih in dveh osebnih vozil. Za nesrečo je bil po podatkih policije odgovoren 42-letni voznik tovornega vozila s priklopnikom, ki je slovenski državljan. Vozil je po desnem prometnem pasu avtoceste iz smeri Arje vasi proti Celju. »Na odseku, kjer potekajo cestna dela in kjer je zaradi gostote prometa začela nastajati stoječa kolona vozil, je brez zaviranja silovito trčil v zadnji del osebnega vozila, ki je pred njim zmanjševal hitrost,« so sporočili s Policijske uprave Celje. Po silovitem na-letnem trčenju je 42-letnik zapeljal na odstavni pas in po desni strani obvozil vsa udeležena vozila ter nato trčil še v desni bok tovornega vozila, ki je stalo prvo v koloni. »Udeležena vozila so po trčenju obstala ukleščena na vozišču,« še dodajajo na policiji. Zaradi posledic naleta so v celjsko bolnišnico odpeljali kar šest oseb, in sicer dva voznika osebnih vozil in njuni sopotnici ter dva voznika kombiniranih vozil. Najhuje jo je skupila 78-letna sopotnica v enem od avtomobilov, pri ostalih, ki so bili odpeljani v bolnišnico, naj bi šlo za lažje poškodbe. Ostali udeleženci nesreče so zdravniško pomoč v celjski bolnišnici poiskali kasneje. Prometni zamašek in neupoštevanje pravil Ta nesreča je bila vzrok za prometni zamašek, ki je za nekaj časa ohromil mesto. Nastajali so zastoji na okoliških regionalnih cestah, na obvozni cesti v Medlogu, na zahodni obvoznici, a tudi na Mariborski cesti, kjer so promet usmerjali policisti. Nekaj gneče in nejevolje je nastajalo predvsem na Mariborski cesti, ker številni vozniki niso niti poznali znakov policijskega usmerjanja prometa v križišču. Gneča je nastajala vse od vojašnice do uvoza Celje - Center. Gneča je bila tudi na Ljubljanski cesti in v Čopovi ulici, kjer v križišču nekaj časa ni deloval niti semafor. Da je bila mera polna ob že tako ali tako prometno obremenjeni Ljubljanski cesti, ki je povezana z obvoznico pri Medlogu, je prišlo do nesreče tudi tam. Trčili sta kombinirano in osebno vozilo, pri čemer je po trčenju zaradi poškodovanega plinskega rezervoarja vozila iz njega začel uhajati pogonski plin. Na kraju so posredovali celjski poklicni gasilci, ki so zavarovali kraj dogodka, zaprli cesto ter celotno območje in prepovedali obratovanje v dveh bližnjih stavbah, odklopili so tudi akumulatorja na vozilih. Na terenu so morali preventivno meriti tudi vsebnost plina, s čimer so preverili morebitno prisotnost plina v bližnjih stavbah in jaških. Ena oseba se je v tej nesreči poškodovala, da so jo morali odpeljati v celjsko bolnišnico. SŠol AKTUALNO 3 aradi nezdravega prehranjevanja zdravstvene regije: Regija je spodbudno pod slovenskim povprečjem glede pogostosti pitja sladkih pijač, ki jih tedensko ali pogosteje uživa 26,6 odstotka prebivalcev. Dnevno uživanje svežega sadja in zelenjave je v celjski zdravstveni regiji precej pod slovenskim povprečjem. Vsak dan sveže sadje uživa malo več kot polovica prebivalcev (52,8 odstotka), surovo zelenjavo pa le 40,6 odstotka prebivalcev te regije. Prometna nesreča na avtocesti je posledično ohromila skoraj celotno je. Foto: FB Promet za Štajersko (NJ) ni kaos Križišče Čopove ulice in Ljubljanske ceste. Zaradi kaosa na cesti in tudi nedelujočega semaforja (v času nastanka fotografije v križišču policija ni usmerjala prometa) so nekateri vozniki, tudi avtobusov, vidno kršili prometna pravila tudi z izsiljevanjem prednosti. Prebivalci neradi posegajo po ribah. Tedensko ali pogosteje jih uživa le četrtina (25,7 odstotka), kar je za 3,5 odstotne točke pod slovenskim povpre čjem. Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) v najnovejšem poročilu ugotavlja, da po obdobju upadanja svetovna lakota ponovno narašča. Danes več kot 820 milijonov ljudi trpi zaradi kronične podhranjenosti. Po ocenah Evropske okoljske agencije vsako leto zavržemo približno tretjino pridelane hrane. Eden od vzrokov, da se to dogaja, je tudi nespoštljiv odnos do hrane. S hrano, ki jo zavržemo, zavržemo tudi delo (čas, znanje) in energijo, ki sta bila vložena v njeno pripravo. V Sloveniji še vedno največ hrane zavržemo v gospodinjstvih. V letu 2016 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel 0,2 kg hrane na dan oziroma 74 kg letno (v Savinjski regiji 67 kg). Med zavrženo hrano je še tretjina užitne oziroma uporabne hrane. Vsak Slovenec tako na leto zavrže za 163 evrov hrane. Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo ob letošnjem dnevu hrane poziva k ukrepanju, da bi lahko dosegli cilj - svet brez lakote do leta 2030. Pogostost splošnega nezdravega prehranjevanja; prebivalci 25 - 74 let (2016) - Slovenija 50,4 % V letu 2017 je bilo v celjski regiji 64.600 prebivalcev, od tega je bilo skoraj 20 odstotkov starejših od 65 let. 76 odstotkov od teh jih je živelo v Celju. Klavdija Kobal Straus, v. d. direktorice direktorata za dolgotrajno oskrbo, Alenka Obrul, direktorica ZD Celje, in strokovni direktor ZD Celje Marko Drešček. Celovitejša oskrba najranljivejših Zdravstveni dom Celje je s prijavo na razpis Ministrstva RS za zdravje pridobil kar 2,5 milijona evrov za poseben projekt, s katerim bo med prvimi v Sloveniji omogočil uveljavitev zakona o dolgotrajni oskrbi za občane Celja, Štor, Vojnika in Dobrne. V praksi bo projekt pomenil celovitejšo in predvsem koordinirano nadgradnjo pomoči starejšim, s katero bodo omogočili kakovostno življenje ljudem, ki jesen življenja preživljajo doma. Od pomoči pri hranjenju, zdravniški oskrbi do pomoči pri nakupu v trgovini. V projektu bodo lahko sodelovali vsi polnoletni, ki jim okoliščine v življenju ne omogočajo enakosti pri dostopu do zdravstvene in socialnovarstvene pomoči. »Najprej bomo izdelali oceno, kdo bo do takšne pomoči upravičen, vzpostavili bomo vstopne točke, izobraževali in usposabljali ekipo, ki bo projekt izvajala, informacijska podpora pa bo omogočila sprotno beleženje storitev in vrednotenje rezultatov,« pravi strokovni direktor Zdravstvenega doma Celje Marko Drešček. »Na razpisu pridobljen denar bomo namenili za zagotovitev 17 novih delovnih mest s področja zdravstva in sociale, obnovili bomo tudi delovne prostore in nabavili opremo ter poskrbeli za izobraževanje zaposlenih ter širše javnosti,« dodaja Alenka Obrul, direktorica celjskega zdravstvenega doma. Kot dodaja Klavdija Kobal Straus, v. d. direktorice direktorata za dolgotrajno oskrbo, je bilo v Sloveniji veliko storjenega na področju inštitucionalnega varstva starejših, nekoliko manj pa na področju storitev v skupnosti. In to je torej namen projekta: da bodo ljudem omogočili primerno dostopnost do tovrstne oskrbe in čim daljše samostojno življenje doma. SŠol, foto: GrupA Zdravstveni dom Celje je pretekli teden s slovesnostjo v Narodnem domu Celje obeležil tudi 90 let svojega obstoja. Vodilni partner v projektu je Zdravstveni dom Celje, ki bo storitve izvajal z Domom sv. Jožefa v okviru storitev na domu, s Centrom za socialno delo Celje v okviru programa nudenja pomoči družini na domu in nudenja psihoso-cialne podpore uporabnikom ter z Javnim zavodom Socio v okviru nudenja socialne pomoči uporabnikom različnih starostnih skupin. Delo bo celovitejše tudi zato, ker bo koordinirano na terenu, da bodo člani projekta lažje dostopali do ljudi, ki potrebujejo pomoč, a morda sami tega ne zmorejo izraziti. NAGRADNA KRIŽANKA 4- AVTOR: GREGA RIHTAR SRBSKI FILMSKI IGRALEC (SLAVKO) ENOTA ZA ČISTOTO ZLATO OSLU PODOBNA AZIJSKA ŽIVAL STARO-KITAJSKA UTEŽNA ENOTA KRAJ, KJER SE KAJ STIKA OBROČEK NA KOSI ŠVEDSKA PISATELJICA UNDGREN 8 V- S wf DRŽAVA NA SEVERU 19 4 Џ \ VELIKE BRITANIJE ak v v GRŠKI BOG SMRTI t Нн I a а f л'4 % $ STROKOVNJAK ZA IRANI-STIKO 26 15 . 7 v J f m j \ ČAROVNIK JUNAK ROMANA VZHODNO 00 RAJA 12 2 RAZJEDA NA KOŽI ALI SLUZNICI ■ > GR. REKA EVROTAS PRITOK RENA V NEMČIJI v > AMERIŠKI FIZIK ŠKOTSKEGA RODU, IZUMITEU TELEFONA (ALEXANDER GRAHAM) ŽUŽELKA MED LIČINKO IN RAZVITO ŽUŽELKO OVCA, JAG NJE 6 RAŠEVINA 16 DRAGO JANČAR ENOGLASNA LITUR-GIČNA GLASBA AMERIŠKI LEGVAN, KI SPREMINJA BARVO KOSTARI-ŠKI NOGOMETNI VRATAR (KEYL0R) ELEKTRIČNI TOK PODSTREŠJE 22 VZGOJENA ŽIVALSKA VRSTA ZAZNAVAŠ TIPANJEM HČER JUNAKINJA ROMANA ČISTA ŽENSKA 14 18 SKUPINA LJUDSTEV V GANI 7 IGRALKA IN VODITELJICA FURLAN 25 RUŠILNA NARAVNA NESREČA OBMEJNI PAS STRUPENA RASTLINA PREOBJEDA 23 AMERIŠKI IGRALEC AFFLECK GRŠKA BOGINJA NESREČE OBDOBJE ALGONKIJ 27 KDOR KOGA TOŽI ZGORNJI DEL SKRINJE 21 NEKDANJI PRIPRAVNIK 4 24 1 MESTO V SZ. INDIJI IGRALKA TILLER 5 JAMAJŠKA ATLETSKA ŠPRINTERKA (ELAINE) AMERIŠKI NOVELIST 10 STALJENI DEL PRI VARJENJU IRANSKI DENAR UREZ, UREZNINA 13 POTOMEC MAGMA ANADREV AMERIŠKI SATIRIK BUCHWALD SKOPUEN BIK STRUPENA PUŠČAVSKA KAČA, PURSA GLEDALIŠKI REŽISER TÄUFER 8 POKOJNI NOVINAR Č0LNIK NEON AVSTRALSKI PEVEC (NICK) RASTLINA KIVI 17 OCVRTO PECIVO OKROGLE OBLIKE ZMARME-LADNIM NADEVOM 20 9 ROWAN ATKINSON 3 ANGLEŠKI REŽISER RUSSELL CIMA, POGANJEK 11 POO V SOBI POMOČ: AKCESIST-nekdanji pripravnik, ANOLI-legvan, ki spreminja barvo, TESS-junakinja romana Čista ženska, UVAR-staljeni del pri varjenju Nagradna križanka Geslo križanke iz TV Okna št. 41: Igralca v filmu Zvezda je rojena. Nagrajenke so: Irena Božič iz Ilirske Bistrice, Irena Grajzar iz Poljan in Marica Kokot iz Šmarja pri Jelšah. Prejele bodo Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil. Geslo nagradne križanke pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Trije reševalci bodo prejeli Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil. novi tednik radio celie i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 P TV okno tedenska priloga slovenskih regionalnih časopisov: Primorske novice, Novi tednik, Gorenjski glas. Izdajajo: Primorske novice, d.o.o., Koper, Ul. OF 12, NT&RC, d.o.o., Celje, Prešernova 19, Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova 4. TV sporedi: Uredništvo Vikenda, Mateja Košir. Oglasno trženje ovitka Primorske novice, Telefon: 05/335-93-28, E-pošta: irena.nabergoj@primorske.si.Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Izhaja ob četrtkih in petkih. Naklada 70.000 izvodov. 4 GOSPODARSTVO Po petnajstih letih spet na Golteh Mitja Terče prevzel vodenje družbe Golte - Pred novo smučarsko sezono dvanajst novih apartmajev Turistično središče Golte, ki je od lanskega februarja v večinski lasti ljubljanskega podjetja Sicom Invest, ima spet novega direktorja. Potem ko je lansko jesen odstopil dolgoletni direktor Ernest Kovač in so lastniki na njegovo mesto imenovali Luko Pauliča iz Mozirja, je pred kratkim vodenje družbe prevzel Celjan Mitja Terče. Kot pravi, je nova služba zanj velik izziv, saj želi, da bi Golte postale uspešno zimsko in poletno središče, ki ga bodo z velikim zadovoljstvom obiskovali domači in tuji gosti. Mitja Terče je širši javnosti znan predvsem kot nekdanji direktor energetskega podjetja ECE, ki je del Elektra Celja. ECE je po petih letih vodenja zapustil konec leta 2016, nato je skoraj leto in pol delal za eno od energetskih podjetij v Ukrajini. Letos je bil približno pol leta tudi direktor celjske družbe Eurotas Hoteli. Terče v podjetju Golte ni prvič, saj je v njem nekaj mesecev delal že leta 2003. »Golte so zame velik osebni izziv. V petnajstih letih je podjetje v tehničnem smislu napredovalo, saj je zgradilo nov hotel in sedežnico, poslovno pa je ves čas imelo težave. Nikakor mu ni uspelo pritegniti več gostov, izboljšati ponudbe in povečati prodaje. Tudi na drugih slovenskih smučiščih ni rožnato, saj pri nas država in lokalna skupnost ne pomagata smučiščem tako kot v tujini,« pravi Mitja Terče. Do apartmajev na smučeh Novi direktor bo imel s turističnim središčem Golte kar nekaj dela, preden bo, kot napoveduje, postalo dobro obiskano in poslovno uspešno. Podjetje, ki je doslej imelo približno 1,6 milijona evrov letnih prihodkov, namreč že nekaj let posluje z izgubo. Vendar je Terče optimističen, Mitja Terče (fotografija je še iz časov, ko je bil direktor družbe ECE) je svojo poklicno pot začel leta 2003 kot svetovalec za prodajo v družbi Golte. Po petnajstih letih se je na Golte vrnil kot direktor podjetja. saj so bili poletni meseci uspešni. Z nihalko so prepeljali 12 tisoč potnikov, kar je dvakrat več kot lani. V hotelu so sicer prevladovali domači gosti, a so med tujci, našteli obiskovalce iz kar petnajstih držav. Na Golteh si veliko obetajo od novih apartmajev in drugih novosti, ki jih bodo gosti deležni že v prihajajoči zimski sezoni. Zgradili so dvanajst apartmajev, ki so jih v teh dneh že začeli opremljati. »Glavna prednost apartmajev je, da so neposredno ob smučišču in se bodo gostje do njih lahko kar prismučali. Skupaj bomo zgradili več kot dvajset apartmajev in za to namenili približno 2 milijona evrov. Glavni cilj je povečanje nastanitvenih zmogljivosti ob smučišču, poleg tega želimo, da bi bili apartmaji podaljšek našega štirizvezdičnega hotela in da bi gostje uporabljali vse storitve, ki jih ponuja hotel,« pravi Mitja Terče. Bo to zimo padel rekord? Do zimske sezone, za katero Terče upa, da se bo začela že 30. novembra, bodo na Golteh poskrbeli za kar nekaj izboljšav. Na spodnji postaji nihalke bodo uredili parkirišče za avtodome in utrdili parkirišče za avtomobile, prenovili in razširili bodo gostinsko ponudbo, prenovili bodo tudi teraso na Treh plotih. Poleg rednih vzdrževalnih del na napravah, ki jih opravljajo te dni, bodo na Golteh do nove sezone kupili še en teptalec snega in s tem zagotovili še bolje pripravljene smučarske proge, manjših lepotnih popravkov in energetske osvežitve bo deležen tudi hotel. Predprodaja smučarskih kart, prodaja hotelskih in apartmajskih nastanitev za zimo ter prodaja smučarskih tekmovanj in drugih dogodkov za večje skupine so se na Golteh že začele. »Računamo, da bomo to zimo prepeljali 80 tisoč smučarjev, kar bo rekord v samostojni Sloveniji,« napoveduje Mitja Terče. Nakup naj bi omogočili Ukrajinci Do začetka lanskega leta je bila družba Golte v lasti Premogovnika Velenje in dveh njegovih hčerinskih podjetij, nekaterih lokalnih podjetnikov ter bližnjih občin. Z dokapita-lizacijo v višini 450 tisoč evrov je februarja lani 76-odstotni lastnik Golt postalo ljubljansko podjetje Sicom Invest, ki je dokapitalizacijo izvedlo tako, da je 200 tisoč evrov plačalo z denarjem, ostalo je bil odkup terjatev od bank upnic. Sicom Invest, ki je v lasti Sandija Bre-zovnika, častnega konzula Ukrajine v Sloveniji, je nato lani in letos odkupil še nekaj deležev, tako da je zdaj že več kot 95-odstotni lastnik turističnega središča. Po nekaterih informacijah naj bi denar za nakup zagotovila ukrajinska poslovneža Oleksandr Voronin in Volodimir Vjetošnov, ki naj bi kmalu postala tudi uradna lastnika podjetja. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (SHERPA) Korošcu manjkajo le še trije odstotki Celjska družba Alea inženiring svoj lastniški delež v Termah Dobrna povečala na 97 odstotkov V letu in pol sta celjsko podjetje Alea inženiring ter njegov večinski lastnik in direktor Dušan Korošec, sicer znan odvetnik, svoje lastništvo v Termah Dobrna s 33 odstotkov povečala na malo manj kot 97 odstotkov. Za odkup preostalih treh odstotkov delnic bo Alea inženiring najkasneje v enem mesecu objavila prevzemno ponudbo. Koliko bo Alea inženiring ponudila za preostale delnice, ki jih ima v lasti nekaj malih delničarjev, še ni znano. Ko je januarja lani objavila prvo prevzemno ponudbo, je za eno delnico najprej ponudila 2,01 evra, kasneje je zaradi slabega odziva ceno zvišala na 2,40 evra. S prevzemno ponudbo je Alea inženiring svoj delež v Termah Dobrna povečala na 67 odstotkov in ga nato maja letos z odkupom delnic, ki jih je imela žalska družba Grafo-lit, povečala na 72 odstotkov. Pred nekaj dnevi je odkupila še malo več kot 24-odstotni delež mariborskega podjetja Sors. To je v lastništvo term vstopilo šele septembra letos, ko je delnice kupilo od Družbe za upravljanje terjatev bank in enega od malih delničarjev. Alea inženiring ima tako zdaj že 96,98 odstotka vseh delnic Term Dobrna. Če je tudi Grafolitu in mariborskemu Sorsu za delnico plačala toliko, kot je tistim delničarjem, ki so lani sprejeli njeno prevzemno ponudbo, jo je nakup stal malo več kot milijon evrov. Prva bo na vrsti upravna stavba Dušan Korošec zagotavlja, da lastništva v Termah Dobrna ni povečeval zato, da bi jih kasneje lažje prodal. »Alea inženiring ostaja dolgoročni lastnik zdravilišča, vendar je bolj kot lastništvo pomembno to, da podjetje posluje dobro,« pravi Korošec. Terme Dobrna zadnja leta povečujejo prihodke in čisti dobiček, povprečna zasedenost njihovih hotelskih zmogljivosti pa je že drugo leto visoko nad povprečjem zasedenosti, ki jo imajo druga slovenska zdravilišča. Tudi to je verjetno razlog, da so se na Dobrni že začeli pripravljati na širitev svojih nastanitvenih zmogljivosti. Dušan Korošec napoveduje, da bodo v dveh do treh letih prenovili nekaj stavb, ki so v lasti podjetja in so že nekaj časa prazne. Prva bo na vrsti stavba iz 18. stoletja, ki stoji v zdraviliškem parku, v njej pa je nekoč imela svoje prostore uprava zdravilišča. S prenovo, ki se bo začela spomladi prihodnje leto, bodo Terme Dobrna pridobile 40 ležišč. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (GrupA) Je proizvodnja v Valjih ogrožena? Potem ko je sodišče soglašalo z imenovanjem novega direktorja v štorskih Valjih, o čemer smo obširneje pisali v prejšnji številki našega časopisa, je v teh dneh podjetju prižgalo zeleno luč tudi za najem posojila. Soglasje sodišča je bilo potrebo zaradi postopka prisilne poravnave, ki se je v Valjih na predlog njihove večinske lastnice družbe Elements skladi začel septembra. V Valjih, kot je v pojasnilu sodišču zapisalo vodstvo podjetja, nujno potrebujejo denar za nakup surovin in za plačilo energentov, da bodo lahko zagotovili proizvodnjo v takšnem obsegu, kot so načrtovali. Zaradi velikih finančnih težav, ki se vlečejo že nekaj let in so pripeljale tudi do korenitih lastniških sprememb, v Valjih niso mogli poravnavati niti obveznosti do dobaviteljev. Posledici tega sta znatno zmanjšanje zalog surovih valjev in zamujanje pri izpolnjevanju naročil. Da bi ponovno okrepili proizvodnjo in izpolnili naročila svojih kupcev, v Valjih potrebujejo sveža likvidnostna sredstva. Ocenili so, da jim manjka od 2,5 do 3,5 milijona evrov za nabavo surovin, orodij, energentov in embalaže ter za plačilo transportnih in drugih storitev. Ker druge možnosti ni, bodo denar za nemoteno proizvodnjo zagotovili z najemom več kratkoročnih posojil v skupni višini dva milijona evrov, poleg tega bodo najeli še za 2,5 milijona evrov bančnih plačilnih garancij. Štorsko podjetje je lani imelo malo manj kot 20 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, zaradi likvidnostnih težav, ki so se poglobile v drugem polletju, je poslovno leto končalo s kar 3,5 milijona evrov čiste izgube. Valji skoraj 90 odstotkov svojih izdelkov izvozijo, njihovi največji tuji kupci so v Rusiji, Turčiji, Indiji in Indoneziji. JI GOSPODARSTVO 5 Bo kdo kupil 90-letno industrijsko lepotico? PV Invest ponudbe za nekdanjo elektrarno zbira do konca novembra Hčerinska družba Premogovnika Velenje PV Invest prodaja Staro elektrarno, ki v Letos mineva 90 let od slovenskem prostoru velja za industrijski arhitekturni biser. Izhodiščna cena za elek- gradnje Termoelektrarne Ve- trarno in zemljišča v skupni izmeri skoraj 5 tisoč kvadratnih metrov je 580 tisoč evrov. lenje, ki jo domačini imenu- Družbe znotraj Skupine Premogovnik Velenje so doslej prodale že precej premoženja, jejo kar Stara elektrarna. Ta nekaj pa ga je še predvidenega za prodajo. je v 42 letih delovanja imela pomembno zgodovinsko vlogo pri energetskem razvoju celotne države, svoja vrata je zaprla leta 1970. Stavbo je prevzel premogovnikov obrat Plastike in zaščitnih sredstev ter svojo dejavnost tam izvajal nekaj let. Kasneje se je v delih stavbe zvrstilo nekaj najemnikov, ki so glede na svoje potrebe prezidali notranjost nekdanje elektrarne. Predvideno je bilo celo, da bo v nekdanjih industrijskih prostorih zaživela fakulteta za energetiko. Čeprav je bilo za spremembo namembnosti že pridobljeno gradbeno dovoljenje, zaradi neugodnih gospodarskih razmer kasneje ni prišlo do uresničitve te ideje. PV Invest bo zdaj stavbo poskusil prodati. Rok za oddajo ponudb je 27. november. Bo pa morebitni novi kupec nepremičnine pri prenovi moral upoštevati smernice zavoda za varstvo kulturne dediščine. Stavba ima namreč status profane stavbne dediščine. Med drugim odprodali gostinstvo in hotelirstvo Skupina Premogovnik Velenje zaradi poslovnega prestrukturiranja sicer že dlje časa odprodaja svoje nepremičnine in ukinja dejavnosti, ki niso povezane z njeno osnovno dejavnostjo, to je s pridobivanjem premoga. Družbe v skupini so doslej prodale hotela Barbara v Slatinski Keros spet na dražbi Stečajna upraviteljica Vida Gaberc je objavila novo dražbo za prodajo poslovne stavbe propadlega slatinskega podjetja Keros. Stavba ima približno 4.300 kvadratnih metrov površine, izklicna cena zanjo bo 1,5 milijona evrov. To je približno 700 tisoč evrov manj, kot je bila izklicna cena na prvi dražbi, in pol milijona manj, kot je bila na drugi. Obe dražbi sta bili letos, zanimanja za nakup pa ni bilo. Keros, ki je bil v lasti Eriha Krašovca, je šel v stečaj v začetku leta 2017. Že leta 2011 je Kra-šovec finančne težave poskušal rešiti s prisilno poravnavo, podjetje pa je prenehalo opravljati svojo prvotno dejavnost, to je trgovinsko dejavnost in proizvodnjo cementnih izdelkov. Prihodke so od takrat predstavljale le najemnine za poslovne prostore, ki jih je podjetje začelo dajati v najem. Leta 2016 je vodstvo Kerosa ponovno predlagalo prisilno poravnavo, ki jo je finančna uprava zavrnila in zahtevala stečaj. JI Tri svečke za Standard Podjetniški center Standard Velenje, ki deluje pod okriljem Saša inkubatorja in v katerem imajo svoj prostor mlada podjetja, obeležuje tri leta delovanja. Doslej je tam delovalo skupno 39 podjetij, trenutno jih je v center vključenih 30. »Ponosni smo na vključena podjetja. Večina jih posluje zelo dobro. Beležimo zelo visok odstotek preživetja podjetij v prvih treh letih delovanja, zato menim, da smo na dobri poti,« je povedala direktorica Saša inkubatorja Karla Sitar. Dodala je, da so prostori podjetniškega centra dobro zapolnjeni. Prosta je le ena pisarna, nekaj zmogljivosti je na voljo še v skupnem prostoru. Ima pa Saša inkubator svoje prostore tudi v Rudarskem domu. Tam deluje 9 zrelejših podjetij, ki so na trgu več kot pet let in skupaj zaposlujejo 55 ljudi. V Saša inkubatorju se po besedah Sitarje-ve z različnimi programi trudijo spodbujati podjetništvo v Šaleški dolini med različnimi ciljnimi skupinami. Podjetniško miselnost skušajo z delavnicami in predstavitvah zagonskih podjetij ob koncu tedna približati dijakom. Za tiste podjetnike, ki so tik pred ustanovitvijo podjetja, pripravljajo vsako leto Podjetniški trampolin. Saša Inkubator si želi postati še povezovalec zagonskih podjetij in korporacij na področju industrije 4.0. Zato bo inkubator o tem, kako v industrijo vpeljati digitalizacijo, robotizacijo, avtomatizacijo in nove tehnologije, konec novembra pripravil veliko mednarodno konferenco. TS Priročnik za zeleno gospodarstvo Celjsko podjetje Fit media je izdalo priročnik Prehod v zeleno gospodarstvo, ki je prva tovrstna publikacija v Sloveniji. Priročnik na več kot dvesto straneh prinaša pregled globalnih smernic in zavez Slovenije za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Družba Fit media sicer že izdaja revijo EOL, ki je edina specializirana revija za trajnostni razvoj v Sloveniji, ta priročnik predstavlja še am-bicioznejši projekt za spodbujanje k zelenemu razmišljanju, delovanju in razvoju. »V prvem delu priročnika so pregled najbolj aktualnih izzivov na področju trajnostnega razvoja, ki je nova razvojna paradigma v Sloveniji ter napotki, kako »zeleno« upravljati podjetja, v drugem delu pa so predstavljeni prakse in orodja, kako to doseči,« je o vsebinskih poudarkih povedal Jože Volfand, prokurist družbe Fit media in član uredniškega odbora. Pri pripravi priročnika je sodelovalo veliko strokovnjakov na več ravneh, predvsem iz prakse, družba Fit media pa je publikacijo izdala v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor. Priročnik Prehod v zeleno gospodarstvo je izšel v nakladi 1.050 izvodov, v prihodnjih dneh bo na voljo tudi v nekaterih izbranih knjigarnah. RG Fiesi in Oleander v Strinjanu ter Center starejših Zimzelen v Topolšici. Ob teh nakupih so kupci prevzeli vse zaposlene. Novembra lani je novega lastnika dobila Vila Široko, ki jo je za približno pol milijona evrov kupil direktor BSH Hišnih aparatov in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup. Prvotno upravno stavbo velenjskega premogovnika, ki jo domačini poznajo pod imenom Steklena direkcija, je pred časom odkupilo velenjsko telekomunikacijsko podjetje Mega M. Družbe v skupini Premogovnik Velenje so doslej prodale še poslovni prostor v Šmartnem ob Paki, med letoma 2014 in 2018 pa tudi 54 stanovanj, garažo in poslovni prostor v Velenju. Dejavnost družbe Gost in vse zaposlene v njej je junija 2016 prevzelo Gorenje Gostinstvo. Premogovnik je odprodal tudi deleže, ki jih je imel v družbah Erico, Karbon in Golte. Koliko so doslej zaslužili s prodajo nepotrebnega premoženja, v premogovniku ne razkrivajo. Kot pravijo, je razlog za to varovanje poslovnih skrivnosti. Želi pa skupina v prihodnje novim lastnikom prepustiti še Športni center jezero z Belo dvorano, Avtokamp Jezero ter preostala stanovanja in zemljišča. TINA STRMČNIK Foto: Skupina Premogovnik Velenje Im •A MODNA REVIJA I PETEK, 19.10., OB 17. IN 18. URI SOBOTA, 20.10., OB 17. IN 18. URI OTROŠKA REVIJA, SOBOTA, 20.10., OB 11. URI WWW.CITY-CENTER.SI Šola kot drugi dom Ob jubileju III. OŠ Celje z ravnateljem Aleksandrom Verhovškom »Menim, da se bo v prihodnje znanje angleščine razumelo kot povsem samoumevno, ne kot znanje tujega jezika.« Aleksander Verhovšek je nemcist in anglist, naloge ravnatelja opravlja šesto leto. Rad je imel jezike in svetovali so mu, naj gre za učitelja, da bo imel počitnice, na kar danes gleda precej drugače. Misli, da se je prav odločil, saj mu leži delo z ljudmi. V šali doda, da se delavci v šoli ne postarajo, saj jih obkroža toliko mladostne energije. CELJE - »III. OŠ je vedno veljala za kakovostno in stabilno šolo, ki ponuja učencem veliko znanja in veščin. Naši nekdanji učenci to še vedno potrjujejo,« pravi Aleksander Verhovšek, ravnatelj šole, ki je nedavno proslavila 60-letnico obstoja. »Vloga šole se je v zadnjih letih precej spremenila, postala je nekakšno nadomestilo za družino,« opozarja sogovornik. »Zavedamo se, da imajo danes starši drugačne službene obveznosti kot nekoč. Spominjam se, da sem bil iz šole prvi doma in sem nekaj malega pripravil za kosilo, mama ga je nato dokončala in smo skupaj sedli za mizo. Danes tega ni, šola je že skoraj primarno okolje otrok. Četudi se v šoli zavedamo svoje odgovornosti, družine ne moremo niti je ne želimo nadomestiti,« opozarja Aleksander Verho-všek, ki je ravnatelj šole šesto leto. Govorite o pomenu znanja, a v oblici snovi je verjetno težko doseči kakovostno raven znanja pri učencih. Kaj lahko učitelji naredijo? Učni načrti so sicer zavezujoči, a učitelji še imajo neko mero avtonomnosti, da lahko presojajo, katere vsebine so bolj pomembne od drugih. Če bi stroka lahko sprejemala odločitve in ne bi bila zaradi tega deležna očitkov in kritik, bi to bila prava pot za naprej. V šoli se pogosto pojavljajo očitki, da učitelj nečesa ni storil, ker učenec neke snovi ne zna. Šole v Celju se prav zato povezujemo s srednjimi šolami, naša šola na primer z Gimnazijo Celje - Center. Že štiri leta naši učitelji pripravljajo pregledne preizkuse znanja, ki jih pišejo dijaki v prvem letniku gimnazije, in s tem se pokaže, koliko znajo. Če se je vaša šola pred leti ubadala s pomanjkanjem otrok, jih je zadnja leta vedno več. Kako rešujete prostorske težave? Šolo danes obiskuje skoraj 500 otrok, medtem ko je še pred nekaj leti to število komaj dosegalo 350. Podobno kot druge šole se tudi naša povezuje s sosednjimi šolami, in sicer s I., II. in z OŠ Frana Kranjca, da so učenci enakomerno razporejeni. Tudi v prihodnje se napoveduje veliko prvošolcev, zato je takšno sodelovanje nujno. Letos imamo 20 oddelkov, ki so razporejeni v matični in sosednji stavbi, kjer so tri učilnice. Ker vsak prostor pride prav, smo v času počitnic prenovili garderobe, kjer bosta nastali dve veliki učilnici za likovni in tehnični pouk, učenci pa so dobili garderobne omarice. Šole danes sodelujejo v številnih projektih. So ti zgolj formalnost ali pomenijo vsebinski dodatek k pouku? Projekti so ena boljših novosti v moderni šoli in zaposlenim preprečujejo, da bi padli v rutino, ki ni nikoli zdrava. Sodelujemo pri občinskih projektih, drugi so namenjeni izboljšavi dela v šoli, tretji pomenijo mednarodna povezovanja. Naša šola je lani prevzela koordinacijo projekta Evropska vas, ki je priložnost za učenje o evropskih državah. Sodelujemo tudi v enem od projektov Erasmus+ in lani smo v izmenjavo prvič vklju- čili učence 4. in 5. razredov, kar se je zelo dobro obneslo. Učenci ohranjajo stike tudi kasneje in to je eden najbolj dragocenih rezultatov projektov. Glede na to, da imamo novega ministra za šolstvo, kaj bi mu sporočili? Na katere težave bi ga opozorili? Šole potrebujejo nekaj let miru in ne nenehnih sprememb. Nekaj jih je treba izpeljati, a premišljeno. Ker potegnejo za seboj kup težav, od finančnih, organizacijskih in kadrovskih, je težko najti politično voljo in moč zanje. Ko je neka sprememba uvedena, je treba počakati, da se vidi, kako bo zaživela. Imeli smo na primer zelo dobro izkušnjo s projektom uvajanja obveznega drugega tujega jezika v 7., 8. in 9. razred. Starši so želeli, da se nadaljuje, a se ni, kar je slabo. Pouk tujih jezikov se mi zdi ključnega pomena za našo prihodnost. Prvi tuji jezik v drugem razredu je obvezen za vse, najbolje bi ga bilo uvesti že prvem razredu, sicer pa menim, da bi bilo v četrtem razredu dobro uvesti obvezen pouk drugega tujega jezika, v zadnjem razredu pa izbirno še tretji tuji jezik. Bi potem lahko kakšno stvar odvzeli, ne samo dodajali? Veliko je vsega, priznam. Morda bi bilo dobro razmisliti o smiselnosti vključevanja otrok v druge oblike izobraževanja po pouku. Otroci imajo danes malo časa, da so otroci, a ga potrebujejo, prav tako tudi čas, da se dolgočasijo. V tem času se veliko naučijo o sebi. Ko imajo otroci urnike, ki so podobni tistim pri zaposlenih, se bojim, kakšna bo njihova prihodnost. Zdi se mi, da bodo izgorevali. Je pa res, da so pripravljeni vložili veliko energije, če imajo nek cilj. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA Županu celjski kristogram CELJE - Po odstopu dosedanjega celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška je bil pred nekaj dnevi na Mestni občini Celje zanj zahvalni sprejem. Župan Bojan Šrot se je zdaj že nekdanjemu škofu zahvalil za osemletno vodenje škofije, ki je bilo v znamenju povezovanja in sodelovanja med vsemi verskimi skupnostmi v mestni občini. Med sprejemom je upokojeni škof izročil županu škofijsko odlikovanje celjski kristogram. celjska S«of"A v priznanje in ZA" JüyOpKjU« gospod BO)ANJROT župan Mestne občine Celje strokovno in materialno P°m№ P \ cerkvenih objektov in ustanov- VQ/Џ JO.dcheher 2018. /t L r t mgr tir. Stitnislw UpotrkK Šrot je med sprejemom poudaril tudi Lipovškovo veliko naklonjenost Celju in ga označil kot Celjana z veliko začetnico. Lipovšek je med drugim sodeloval pri postavitvi obeležja Barbari Celjski v katedrali v Pragi, kjer je opravil mašo za Celjane. V domačem mestu se je udeleževal tudi številnih prireditev. Za ustvarjalno sodelovanje z Mestno občino Celje je izročil upokojeni škof Lipo-všek županu škofijsko odlikovanje celjski kristogram. Lipovšek se je tudi vpisal v knjigo častnih gostov Celja. Župan je upokojenemu škofu podaril grafiko celjskega Starega gradu, ki je delo beloruske umetnice Tamare Shelest. BJ Foto: MOC Baloni odleteli do mavrice V Celju prvič počastili mednarodni dan otrok, umrlih med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu CELJE - Kakšen bi bil moj otrok? Kakšno življenje bi imel? Kakšna družina bi bili? To je le nekaj vprašanj, ki se porajajo staršem otrok, umrlih med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu. Na mednarodni dan spomina za vse, ki so namesto v naročje staršev odšli v večnost, je Društvo Solzice v spominskem parku na Mestnem pokopališču Celje pripravilo posebno slovesnost. Starše sta nagovorili prostovoljki Hospica Aleksandra Ja-mnik in Zdenka Kosaber ter jim s toplimi besedami izkazali sočutje. Na srce sta jim položili, naj jočejo, ko jim je težko, naj o svoji izgubi govorijo z drugimi in naj zaupajo, da jim bo lažje, ko bo preteklo nekaj časa. Mamice, očetje, stari starši ter drugi svojci in prijatelji so za umrle otroke na bele balone napisali posvetila. Poslali so jih v nebo, na neskončno igrišče malih dušic, in se v družbi žalujočih zavedali, da s svojo bolečino niso sami. Ob tem jih je nagovorila nežna pesem, ki sta jo izvedla Hana in Matic Mačkovšek, ki delujeta kot duet Dvoživki. Medtem ko je bila tovrstna slovesnost v Celju prvič, jo je društvo Solzice ponekod po državi prvič organiziralo pred devetimi leti. Ustanoviteljica in predsednica društva Petra Paver Urek je pojasnila, da se žalujoči starši na ta dan še posebej spomnijo na otroke, ki so jih izgubili. Z dogodkom tudi širšo javnost osveščajo o izgubah otrok v tako zgodnjem obdobju. V tem mesecu nasploh več govorijo o tej temi. Nanjo opozarjajo še mamice, ki v spomin na umrle otoke izdelujejo posebne pentlje. »Starši tako delimo svojo žalost, na nek način pa tudi veselje. Kljub temu da otroci niso ostali z nami, smo ponosni, da smo jih imeli in da smo bili del njihovega življenja, čeprav je bilo to kratko.« Ker je celjski spominski park za otroke, umrle med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu, še bolj kot ne nov, sogovornica pričakuje, da se bodo tam kmalu zgodile nekatere izboljšave. TS Foto: SHERPA Da jih imajo radi in da jih ne bodo nikoli pozabili, so starši v spomin umrlim otrokom posvetila med drugim zapisali na balone in jih poslali v nebo. Dostop za kasnejši prizidek CELJE - Gradbeno podjetje Novitta počasi končuje urejanje novega dostopa k II. OŠ Celje. To je prva faza gradnje novega prizidka k šoli, ki naj bi ga dobila v naslednjih letih. II. OŠ si že dlje časa želi prizidek, ki bi rešil prostorsko stisko šole, v kateri je letos skoraj 500 otrok. Gradbeno dovoljenje za prizidek je Mestna občina Celje pridobila že pred leti, a do začetka gradnje še ni prišlo. Občina je naprej želela dokončati naložbo v novo telovadnico v I. OŠ. Vmes se je izkazalo, da je stiska še večja v OŠ Hudinja in da bo zato v skladu s sporazumom ta imela prednost pri reševanju težav. Nova dohodna pot ima primerno klančino za invalide in bo predstavljala dostop do novega prizidka. Tega naj bi začeli graditi najkasneje v naslednjih dveh letih, pravi ravnatelj Igor Topole. »V prizidku bo manjša telovadnica, nad njo bo pet učilnic,« se veseli ravnatelj, ki pravi, da je občina z arhitektom prisluhnila željam in potrebam šole. »Mlajšim učencem tako ne bo treba več na telovadbo čez cesto v stavbo pri bazenu.« V prizidku bo imel tudi v prihodnje možnost vadbe Judo klub Iva Reye Celje. TC Redka vrsta rib ni preživela Po gradbenem posegu donavske potočne postrvi skoraj ni več LJUBNO - Potok Krumpah v zaselku Planina v občini Ljubno je bil nekaj posebnega. Predstavniki biotehniške fakultete, Ribiške družine Ljubno ob Savinji ter Zavoda za ribištvo Slovenijo so namreč v delu tega potoka odkrili stoodstotno gensko čisto populacijo donavske potočne postrvi. A je, kot kaže, tam skoraj ni več. Donavska potočna postrv je postala v zadnjih desetletjih ogrožena, saj se njen življenjski prostor venomer oži. Kot opažajo tudi ljubenski ribiči, se to dogaja zaradi krčenja njenega življenjskega prostora in nestrokovnega vnosa sorodne potočne postrvi, tako imenovane atlantske vrste. »Zadnje desetletje si prizadevajo vse ustanove, ki so povezane z ribištvom, ohraniti zadnja zatočišča populacij donavske potočne postrvi,« pojasnjuje predsednik ljubenske ribiške družine Gregor Križnik. »Te so praviloma vezane na dele majhnih potokov v odmaknjenih predelih, kjer jih uničujoča človeška roka ni uspela doseči,« poudarja predsednik. Populacije so zelo maloštevilne, saj obsegajo le malo več kot sto živali. To komaj zadostuje, da pride do obnavljanja populacije. Od ponosa do zgroženosti »Na odkrito populacijo, ki je bila ena od treh v našem ribiškem okolišu, smo bili izjemno ponosni. Z biologi biotehniške fakultete in zavoda za ribištvo smo namreč snovali pilotni projekt upravljanja s čisto domorodno potočno postrvjo, ki bi bil izjemnega pomena za celotno Slovenijo,« pojasnjuje Križnik. Ljubenski ribiči so upravljavec zgornjesavinjskega ribiškega okoliša po koncesijski pogodbi. Pred kratkim so bili šokirani, ko so prejeli obvestilo, da je potok Krumpah presahnil. Ugotovili so, da naj bi se to zgodilo zaradi tamkajšnje male hidroelek- ka donavska potočna postrv trarne, kjer so našli odjemno mesto zabetonirano. Izvajalec ribiške družine o tem, da načrtuje gradbeni poseg, ni obvestil. »Storilec je tako preprečil pretok, ki bi zagotavljal ekološko sprejemljiv pretok za preživetje rib in ostalih vodnih organizmov,« je zgrožen Križnik. Pred skoraj popolnim uničenjem je tam živelo približno sto primerkov redke postrvi. S posameznimi lastniki malih hidroelektrarn ribiči dobro sodelujejo, z večino pa ne. »Večina lastnikov med sušo celo dodatno preusmeri vso vodo v svoje objekte, medtem ko struge potokov skoraj presahnejo. Vodne živali so prepuščene na milost in nemilost različnim plenilcem, suši ali pozimi zmrzali,« ugotavlja Križnik. Ribiška čuvaja po tem posegu v potoku nista več našla rib in rakov. Ribiči to povezujejo s skoraj popolno presušitvijo potoka in z domnevnim vnosom cementnega mleka v preostanek vode. Med kontrolnim izlovom s predstavnico zavoda za ribištvo so našli ribiči komaj tri primerke potočne postrvi, kar pomeni, da se njena populacija ne bo več mogla obnoviti. »S strokovnjaki biotehniške fakultete in zavoda za ribištvo bomo poskusili nemudoma poskrbeti za ukrepe, ki bodo morda dali vsaj kanček upanja za preživetje te populacije. Dosedanje ugotovitve tega upanja ne dajejo,« je razočaran predsednik lju-benskih ribičev. Ribiči so o tem, kaj se je s Krumpahom zgodilo, obvestili različne ustanove. Med njimi so inšpektorata za ribištvo ter okolje in prostor, zavod za varstvo narave, direkcija za vode in zavod za ribištvo. BRANE JERANKO, foto: arhiv RD Ljubno ob Savinji Vse večja izbira v knežjem mestu CELJE - Kandidatov za župana knežjega mesta je vse več. Kandidatka Levice za županjo Mestne občine Celje na tokratnih lokalnih volitvah bo Mateja Žvižej, 42-letna knjižničarka v Osrednji knjižnici Celje, ki je tudi gledališka ustvarjalka v trnoveljski Zarji. Za kandidaturo za županjo se je odločila, ker je prepričana, da je napočil čas, da oblast v Celju prevzame ženska, in sicer z drugim videnjem in s čutnostjo razvoja mesta. Meni, da je treba vzpostaviti konstruktiven dialog z državo, saj ta po njenem mnenju z lokalno mestno oblastjo ne obstaja. To pomeni, da so zamujene priložnosti, projekti so izpuščeni, problemi ostajajo nerešeni, pravi Žviževeja. Kandidat SMC za župana Mestne občine Celje je Matevž Vuga. Enaintridesetletni Celjan, ki je trenutno zaposlen v celjskem proizvodnem podjetju kot vodja logistike, je nabiral delovne izkušnje tudi v eni največjih svetovnih logističnih multinacionalk. Nekdanji član celjske glasbene skupine Carpe Diem je povedal, da se je za kandidaturo za župana odločil, ker Celje kot največje mesto v regiji potrebuje razvojni zagon, novo energijo in sveže ideje. Za osrednjo nalogo si je zadal sprejetje prostorskega načrta. Kot ostale pomembnejše cilje je navedel še prenovo občinske stanovanjske politike, nadaljevanje okoljske sanacije, ureditev cestne infrastrukture in gradnjo večnamenske kulturne dvorane. Slednjo želi postaviti na območju nekdanjega Rakuševega mlina, kjer je tudi predstavil svojo kandidaturo. Nestrankarska civilna iniciativa Odprto Celje je uradno potrdila vložitev kandidature za prihajajoče lokalne volitve. Svoje predstavnike bo imela v vseh volilnih enotah. Poleg županskega kandidata Sandija Sendelbaha so v iniciativi občinski volilni komisiji posredovali predloge 33 kandidatk in kandidatov za mestni svet. O imenih do uradne potrditve še ne želijo govoriti. Je pa Sendelbah ponovno izpostavil glavne prioritete. Z ekipo bi se takoj lotil ureditve občinskega prostorskega načrta, mladim družinam bi subvencioniral najemnine, več denarja bi namenil za zagotavljanje varstva na domu. Kot pravi, ve, kje v proračunu zagotoviti denar za to, glavni cilj pa ostaja, vrnitev Celja na tretje mesto med slovenskimi mesti. RG, LKK V boj za nov županski mandat LAŠKO - V boj za nov županski mandat se bo ponovno podal Franc Zdolšek, in sicer kot kandidat SLS s podporo NSi, DeSUS in morda tudi SDS. S tako široko podporo želi aktualni župan nadaljevati razgiban razvoj občine, ki mu dajejo ton tudi obsežna vlaganja države v cestno in drugo infrastrukturo, v protipoplavne ukrepe. Drug velik projekt je po Zdolškovih besedah gradnja kolesarskih povezav. Obsežna investicijska vlaganja v infrastrukturo so tudi osnova za razvoj turizma, ki je strateška razvojna usmeritev občine. Sicer pa si bo še naprej prizadeval za uravnotežen razvoj vseh delov občine, torej v vseh krajevnih skupnostih, in sicer tako v urbanih središčih kot na podeželju, kjer je treba izboljšati predvsem telekomunikacijsko infrastrukturo. Še naprej se bo zavzemal tudi za omogočanje pogojev za živahno in raznoliko kulturno dogajanje v občini. RG Pestra županska izbira ŠMARJE PRI JELŠAH - Pred kratkim sta svoj boj za županski stol napovedala tudi Bojana Pevec in Janko Šket. Pevčeva bo kandidirala kot neodvisna kandidatka in se bo med drugim zavzemala za ureditev kopališča, oskrbovanih Druga ženska kandidatka za županski stolček ŠENTJUR - Mihaela Rožej je četrta šentjurska županska kandidatka. Za kandidaturo se je odločila na željo Šentjur-čanov in strankarskih kolegov SLS. Upokojena vzgojiteljica Mihaela Rožej je že vrsto let aktivna na številnih področjih v lokalni skupnosti. Kot občinski svetnici se ji je zdelo, da bi lahko kakšen problem rešila drugače, s pomočjo ženskih oči, poleg tega ima svojo vizijo, ki se glasi: »Občina Šentjur je razvojno naravnana, urejena in prijazna vsem ljudem.« V kampanjo vstopa oborožena z vrednotami, znanjem, delovnimi izkušnjami, voljo in ljubeznijo do domačega kraja. V Šentjurju poleg Mihaele Rožej za župana kandidirajo še aktualni župan Marko Diaci, Mojca Inkret in Janez Jenšterle. BGO stanovanj in šmarske nadomestne ceste. Šket se v tekmo za župana podaja s svojo listo. Prav tako kot Pevčeva bi kot župan nadaljeval projekte, ki jih je načrtovala sedanja občinska ekipa z županom Stanislavom Šketom na čelu. Šmarčani bodo lahko na novembrskih volitvah izbirali med štirimi kandidati - Davidom Stupico, Matijo Čakšem, Bojano Pevec in Jankom Šketom. AH LOKALNE VOLITVE V Mozirju več kandidatov MOZIRJE - Znani so trije kandidati, ki se potegujejo za mesto župana prestolnice Zgornje Savinjske doline. Prvi je vložil kandidaturo sedanji župan Ivo Suhover-šnik in to s podporo skupine volivcev (predlagatelj je Jože Skornšek, ki je med očeti Mozirskega gaja). Na sestanku izvršilnega odbora občinskega odbora Slovenske ljudske stranke so kot županskega kandidata potrdili Marka Pre-sečnika, ki kandidira s podporo stranke. Presečnik deluje že drugi mandat kot občinski svetnik. Svojega županskega kandidata imajo tudi Socialni demokrati. Ti predlagajo Marka Molnarja. Molnar je prav tako občinski svetnik, ki je kandidiral na prejšnjih volitvah za Listo prihodnosti. BJ Trije znani kandidati za župana SLOVENSKE KONJICE - Za konjiškega župana so kandidaturo napovedali trije kandidati: trenutni župan Miran Gorinšek želi še četrtič prevzeti vodenje občine, direktor konjiškega zdravstvenega doma Darko Ratajc ter poslanec SDS Bojan Podkrajšek. Miran Gorinšek je konjiški župan že 12 let in to želi početi še naslednja štiri leta. Za kandidaturo se je s pomočjo stranke SLS odločil po tehtnem premisleku, saj meni, da je veliko projektov pripravljenih za uresničitev. Eden od njih je zagotovo konjiški bazen, nadaljevati namerava komunalno opremljanje poslovne cone v Tepanju, urejanje sistema poplavne varnosti v Mlačah in na Zbelovem, gradnjo vodovoda na Tolstem vrhu ter prizidka pri konjiškem zdravstvenem domu. Trenutni predsednik konjiškega zdravstvenega doma Darko Ratajc je skupni kandidat strank DeSUS, SD in SMC. S skupno kandidaturo napoveduje drugačen način županovanja. Slovenske Konjice imajo veliko potenciala, ki je po mnenju Darka Ratajca premalo izkoriščen. Z besedami, da asfalt ni vse, je zaključil predstavitev, na kateri je delno nanizal smernice pri svojem županovanju. Velik poudarek želi nameniti mladim in tudi čim bolje vključiti krajevne skupnosti. »Biti župan je čast in privilegij, predvsem pa velika odgovornost. Če bom izvoljen, se bom zavzemal za več demokracije, racionalnosti, sodelovanja in povezovanja.« Podeželje, turizem in varovanje okolja so področja, ki jim bo posvečal posebno skrb. Poslanec SDS Bojan Podkrajšek se prav tako podaja v boj za konjiškega župana. Ker je svoj slogan naslovil Vsi smo občina Konjice, je kandidaturo napovedal v eni od 16 krajevnih skupnosti. Podkrajšek napoveduje ureditev prepotrebnih dodatnih zemljišč za razvoj obrti in podjetništva. Kmetom bi omogočil pomoč za učinkovito črpanje evropskega denarja, predvsem pa okrepil moč soodločanja vsem 16 krajevnim skupnostim. Poleg posodobitve cestne in komunalne infrastrukture napoveduje še dozidavo vrtca v Tepanju, širitev OŠ Pod goro ter glasbene šole, ureditev dodatnih prostorov v vrtcu v Žičah ter prenovo doma kulture v Ločah. BGO Braslovška štiriperesna županska deteljica BRASLOVČE - Do zdaj so v občini uradno napovedali župansko kandidaturo trije kandidati. Prvi je to storil v petek zvečer dosedanji dolgoletni svetnik Jani Štusej. V ponedeljek zvečer je svoj program predstavil aktualni župan Branimir Strojanšek ter v sredo dopoldne še svetnik in nekdanji predsednik krajevne skupnosti Slavko Šketa. Za župana naj bi se potegoval še Ivan Žohar. »Nekdo me je vprašal, kaj za tako majhno občino pomenijo štirje kandidati. Ali je res tako dobra, da hoče biti že vsak župan, ali je tako slaba, da bi bilo treba tako veliko postoriti? Vsak si torej število kandidatov lahko razlaga drugače,« pravi aktualni braslovški župan Branimir Strojanšek (SD), ki bo, kot pravi, posebno pozornost v prihajajočem štiriletnem obdobju med drugim posvetil turističnemu razvoju. Neodvisni kandidat Jani Štusej pravi, da je v dvajsetih letih, kolikor časa je že svetnik v občini, dodobra spoznal delovanje braslovške občine. V prihodnjih štirih letih želi razvoju dati nov zagon in bolje izkoristiti evropski denar. »Občina bi morala bolje izkoristiti financiranje iz evropskih strukturnih skladov. V zadnjih osmih letih na ta račun ni pridobila nobenega evra.« Tudi kandidat Slavko Šketa, ki kandidira s podporo SMC, bi med drugim večjo pozornost namenil črpanju evropskih sredstev, kjer naj bi bilo še kar nekaj rezerve. Prepričan je, da bi lahko občina z organiziranim delom dosegla večji napredek na področju prometne in poplavne varnosti, vzgoje in izobraževanja otrok ter na področju društvenih aktivnosti. ŠO Zgodba z braslovškimi zemljišči spet na sodišču Nekdanji župan in podžupan v ponovljenem sojenju spet trdita, da nista storila ničesar narobe - Tožilka vztraja, da gre za klasičen primer zlorabe položaja BRASLOVČE - Čeprav je od zgodbe z braslovškimi zemljišči minilo že desetletje in je občina nedavno sprejela že nov občinski prostorski načrt, zgodba še vedno ni povsem končana. Višje sodišče je namreč oprostilno sodbo v primeru Marka Balanta in Vinka Drče razveljavilo. V ponovljenem sojenju morata zato ponovno pojasnjevati, kako so lahko kmetijska zemljišča postalo zazidljiva. Tako kot na prejšnjem sojenju trdita, da nista storila ničesar narobe, medtem ko tožilka vztraja, da ni tako in da gre za klasičen primer zlorabe položaja. Vinko Drča je na podlagi prostorskega reda svoja kmetijska zemljišča prodajal po ceni zazidljivih. Marko Balant naj bi dal v potrditev občinskemu svetu prostor- ski red, čeprav je vedel, da ni usklajen z mnenji ministrstev. »S protipravnim ravnanjem sta dosegla, da se je spremenila namembnost kmetijskega zemljišča, ki je bilo v lasti Vinka Drče. S tem se je protipravno okoristil za več kot 150 tisoč evrov. Zaradi spremembe namembnosti zemljišča je namreč narasla njegova cena,« je na zadnji obravnavi pojasnila državna tožilka Katja Kunej. Na drugi strani obdolžena trdita, da nista storila ničesar narobe. Dopisa ministrstva za okolje in prostor naj ne bi povsem razumela. Za pomoč sta zato prosila enega od zdaj že pokojnih tamkajšnjih uslužbencev. Ta naj bi jima spo- ročil, da je na obravnavanih zemljiščih gradnja dovoljena, čeprav ta, kot se je kasneje izkazalo, ni bila. Branje starih zapisnikov Glede na to, da je od sprejema spornega prostorskega reda občine Braslovče minilo že več kot desetletje, se je tožilstvo v ponovljenem postopku strinjalo z branjem zapisnikov iz prvega sojenja. »Od storitve in prejšnjih obravnav je preteklo že kar nekaj časa. Priče se že takrat niso spomnile določenih okoliščin, zato ne pričakujemo, da bi lahko danes, po vseh teh letih, z njihovim pričanjem dobili še kaj več,« je prejšnjo sredo še dodala tožilka. Prvi dve priči v ponovljenem sojenju je sodnica zaslišala konec avgusta. Obravnava se je nadaljevala prejšnji teden, ko so v vlogo prič pred sodnico stopili nekdanji podžupan in svetnik Rudi Sedovšek ter kmeta Jožef Puncer in Mihael Juršič, ki pred več kot desetletjem skupaj s Francem Rojnikom nista soglašala s stanovanjsko gradnjo na sosednjem zemljišču, za katerega se je kasneje povsem naključno izkazalo, da tako kot nekatera druga sploh ni zazidljivo. Zadevo je pod drobnogled vzelo ustavno sodišče, ki je nato leta 2012 del prostorskega reda občine Braslovče, ki ga je sicer bra-slovški občinski svet sprejel že leta 2008, razveljavilo. Nemalo težav Upravna enota je do takrat izdala trideset gradbenih dovoljenj. V javnosti je še posebej odmevala zgodba mladega para, ki je leta 2009 kupila štirideset tisoč evrov vredno zazidljivo zemljišče, ki je bilo po razsodbi ustavnega sodišča vredno tisoč petsto evrov in nezazidljivo. Nekateri so na zemljiščih začeli že graditi. Eden takšnih primerov je bilo podjetje Sil-co, ki je parcelo odkupilo od nekdanjega podžupana Vinka Drče. Ta naj bi se za njegovo prodajo po zazidljivi ceni dogovarjal že leta 2006, še v času, ko je bilo zemljišče opredeljeno kot kmetijsko, zaradi česar se je kasneje znašel tudi na sodišču. Obravnave na celjskem sodišču se bodo nadaljevale 22. in 25. oktobra, ko bo sodnica zaslišala nove priče in brala njihova pričanja iz prvega sojenja. ŠPELA OŽIR Podeželje in dežniki privabili množico CELJE - V mestnem središču sta bili minuli konec tedna kar dve večji prireditvi, Podeželje v mestu in Festival dežnikov, ki sta bili prvič izvedeni hkrati. Razgibanega dogajanja v mestnem jedru se je udeležilo veliko obiskovalcev. Podeželje v mestu je pripravil Zavod Celeia Celje z namenom predstavitve življenja, dela, kmetijskih pridelkov ter ustvarjanja na podeželju. Po besedah Snežane Gabrovec, referentke za prireditve v zavodu Celeia, ta prireditev prebivalcem mesta omogoča, da okušajo in kupijo podeželske pridelke. Sodelovalo je 35 prijavljenih razstavljavcev iz okolice Celja in iz regije, pridružili so se tudi pridelovalci iz širšega dela Slovenije. Festival dežnikov je dobrodelna prireditev, ki jo pripravlja Lions klub Celje Mozaik. Dežnike so tudi tokrat poslikali celjski umetniki, slikarji in likovni zanesenjaki. Da bi postali lastniki takšnega umetniškega, poslikanega dežnika, so obiskovalci prispevali donacijo, v letošnji akciji pa so sodelovali tudi lokali v središču mesta, ki so prav tako darovali denar za dežnike. Zbran denar so v Lions klubu Celje Mozaik letos namenili družinam z otroki v Celju in okolici, ki živijo v socialni stiski. RG, foto: GrupA Kulturno društvo bratov Dobrotinšek Škofja vas že najmanj petnajst let sodeluje na prireditvi Podeželje v mestu. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje starih podeželskih običajev, vsako leto se predstavi z zanimivim programom. Odziv mimoidočih je bil zelo dober, predvsem starejših. Travnati otoki v Savinji CELJE - Pred dnevi so občani, ki se sprehajajo ob Savinji in Koprivnici, opozorili, da sta strugi polni pokošene trave. V Savinji naj bi bili celi otoki po zadnji košnji ob Lo-žnici. Zaskrbelo jih je, da to z vidika poplavne varnosti ni ustrezno in da tisti, ki kosijo nabrežine, trave ne bi smeli metati v struge. Vzdrževanje priobalnega pasu je v pristojnosti Direkcije RS za vode, ki košnjo izvaja s pomočjo koncesionarja vsaj dvakrat letno. Zato smo direkcijo zaprosili za pojasnilo. »Košnje strug vodotokov izvaja država z namenom zagotavljanja osnovne pretočnosti in ohranjanja vodnega režima. Pri tem se pokošene trave ne grabi in ne odvaža, saj to ne vpliva na vodni režim, sploh pa se trave ne meče v vodo. Se pa v strugah, ki so bile v preteklosti zaradi geo-morfoloških okoliščin zasno- vane z zelo majhnimi padci, kot je na primer Koprivnica, v sklopu vzdrževanja s košnjo pograbi in odstrani pokošeno travo v celoti, saj gre zaradi zelo majhnih padcev dna za potencialno možen vpliv na pretočni profil.« V primeru Koprivnice naj bi nadzor dela koncesionarja pokazal, da je ta svoje delo opravil korektno. TC Foto: SHERPA Kozjansko jabolko spet navdušilo KOZJE - Pretekli teden so v trgu Podsre-da pripravili že devetnajsto naravovarstveno prireditev Kozjansko jabolko. Med tednom so organizatorji pripravili številne delavnice in predavanja ter pohode, pri čemer osrednji del Kozjanskega jabolka predstavlja tradicionalno sejemsko dogajanje. »Na stojnicah se je predstavilo 170 različnih ponudnikov. Za kulturni in glasbeni program je poskrbelo več kot dvesto nastopajočih. Ponovno smo spekli >štrudl« in odrezali najdaljši jabolčni olupek. Kot vsako leto si je veliko ljudi ogledalo razstavo starih sort jabolk, ki jo je letos spremljala še razstava gozdnih hro-ščev. Tisti bolj športno naravnani so tekli na grad Podsreda,« je pojasnila vršilka dolžnosti direktorice Kozjanskega parka Valerija Sle-menšek. Od leta 2004 so na sejemskemu dogajanju na voljo tudi stare sorte sadnih vrst, ki so pravi prodajni hit, saj so prodali več kot dva tisoč sadik visokodebelnih sadnih vrst. AH, foto: Kozjanski park V vsakem drobnem zrnu spi blagostanje Slomškova Ponikva gostila 15. vseslovensko srečanje kmetov V civilizaciji gumbov smo pozabili na naravne zakonitosti stvarstva. Tako kot smo pozabili na ravnotežje med biti in imeti, so zbrani ugotavljali na srečanju na Ponikvi. ŠENTJUR - Pod okriljem rojstne hiše in župnijske cerkve se je preteklo nedeljo na Ponikvi spet zbralo več kot tisoč kmetov in tistih, ki jim je kmetijstvo blizu. Rdeča nit srečanja je bila posvečena medgeneracijskemu dialogu in pomenu sobivanja v sodobnem času. Naj bo današnja kmetija še tako sodobno opremljena, še vedno stoji ali pade na povezanosti družinskih članov. Tako maša v cerkvi sv. Martina kot slavnostna akademija na Slomu sta minili v duhu osrednjega vodila srečanja Že v malem zrnu vse bogastvo je. Dogodek na Ponikvi je v jesenskem času tudi nekakšno zahvalno romanje za vse, kar smo ljudje od Boga in narave v tem letu prejeli in pridelali. Na to je v svoji pridigi še posebej opozoril nadškof v pokoju msgr. Alojz Uran. Po tradiciji se je bogoslužja udeležil tudi evangeličanski škof Geza Filo. Za lepo petje so tokrat poskrbeli člani pevske- ga zbora Koral iz Laškega. Kot gostitelja sta zbrane na Slomu nagovorila šentjurski župan Marko Diaci in predsednik Kmetij-sko-gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič. »Prihodnost slovenskega kmetij stva je v družinskih kmetijah in sloni na vseh članih družine ter na sožitju generacij,« je poudaril slednji. Ne miloščine, le pošteno plačilo za pošteno delo Osrednja govornica je bila Karolina Dragica Črešnar, slovenska kmetica leta 2017. Njen nagovor je bil poln optimizma. Črpala ga je tako iz zgleda velikega Antona Martina Slomška kot iz tradicionalnih vrednot slovenskega kmečkega človeka. Ob svetovljanstvu in duhovni veličini, je bil Slomšek predvsem neskončno predan rodni grudi in domači besedi. »Verjamem, da kmetje in kmetice še znamo stopiti skupaj, da znamo premikati gore in dajati zgled, da ni vse v materialnih dobrinah. Te sicer morajo biti, a pokazati moramo, da je kmetu največji blagoslov, če mu spomladi uspe vse posejati, poleti gledati, kako z božjo pomočjo raste, in jeseni pobrati darove,« je povedala Čre-šnarjeva in hkrati opozorila na grožnjo, ki si jo človeštvo nakopava z nespošto-vanjem narave. Kot vsako leto doslej so kmetje izrazili iste pomisleke in težave. Na kmetih je težko preživeti. Subvencije so nuja, vendar nihče noče miloščine. »Želimo le pošten odnos do našega stanu in pošteno plačilo za svoje delo. Za nas štejejo le dejanja, obljub smo slišali že veliko preveč,« je njihovo stališče povzela govornica. Za pogostitev in prijetno vzdušje so tudi tokrat poskrbeli domači gasilci in društva kmečkih žena skupaj z dijaki Šolskega centra Šentjur. SAŠKA T. OCVIRK Foto: MARJAN PAPEŽ »Špilanje grofov« za naj mesto CELJE - V Zavodu Celeia Celje so zadovoljni z učinki kampanje Pridi špilat grofe, ki je bila od začetka poletja namenjena turistični promociji Celja po vsej Sloveniji. V vseh večjih slovenskih mestih je bilo mogoče opaziti velike panoje in tako imenovane »citylight« oglase, ki so s podobami Celjskih grofov vabili v knežje mesto. Kot kaže statistika, je kampanja prispevala k večjemu turističnemu obisku mesta. Najbolj oprijemljiv in merljiv podatek, ki kaže na uspešnost kampanje Pridi špilat grofe, je povečanje turističnega obiska, kar je tudi ključni cilj kampanje. »V zavodu Celeia beležimo povečan obisk Starega gradu, porast je bistveno višji od povečanega obiska na nacionalni ravni. Obisk gradu je bil samo septembra večji za 36 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, kar zgovorno priča o uspešnosti akcije,« meni direktorica zavoda Milena Čeko Pungartnik. Skozi leto Celje v večini obiskujejo domači gostje, poleti pa se to razmerje prevesi v prid tujih turistov. Kampanja Pridi špilat grofe bo dobila še digitalno nadgradnjo, za katero bodo v zavodu sredstva namenili iz uspešne kandidature na razpisu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, za kar so prejeli 135 tisoč evrov. RG Veliki panoji za kampanjo Pridi špilat grofe v Ljubljani Statistika vodenih ogledov Celja, obiska Starega gradu in števila nočitev za leto 2017 in 2018. vodeni ogledi i obiskovalci 2017 jan.-dec. 2018 do sept. 265 204 57.629 52.787 [nočitev 54.642 40.966 Slivniška šola z novo zunanjo podobo Slivniška šola pred obnovo in po njej. (Foto: Vid Palčnik) ŠENTJUR - Energetska obnova OŠ Slivnica pri Celju je predstavljala enega letošnjih največjih projektov v šentjurski občini in zagotovo eno največjih pridobitev v zadnjih letih v KS Gorica pri Slivnici. Slovesno odprtje obnovljene šole in urejenih zunanjih parkirišč so združili s praznovanjem krajevnega praznika. V občini Šentjur imajo šest osnovnih šol in štiri podružnice. Slivniška osnovna šola je bila ena zadnjih, ki so jo energetsko obnovili. Znotraj tega projekta so izolirali podstrešje in fasado, zamenjali dotrajano razsvetljavo in vgradili toplotno črpalko. »Vrednost naložbe je bila 825 tisoč evrov, od tega smo v občini uspešno pridobili evropska sredstva v vrednosti 239 tisoč evrov,« je razložil šentjurski župan mag. Marko Diaci. V občini so se odločili, da bodo v tem sklopu uredili tudi okolico šole in rešili prometno problematiko. »Rešili smo problem dovoza do te osnovne šole, uredili smo parkirišče in celotno površino pred osnovno šolo.« Ravnateljica OŠ Slivnica pri Celju Marjeta Košak je vesela nove pridobitve Prepričana je, da je veselih tudi 235 učencev, ki obiskujejo to šolo. Predvsem bodo zaradi nove razsvetljave učilnice svetlejše. Ostalih delov obnove učenci ne bodo takoj opazili, bodo pa zaradi novega načina dovoza veliko varneje prihajali v šolo. »To je tisto, kar ocenjujem kot največji dosežek. S tem parkiriščem in s prostorom, kjer zdaj krožno vozijo šolski avtobusi, smo res poskrbeli za varnost otrok.« Ravnateljica opozarja, da bo treba kmalu posodobiti tudi notranji del šole, saj so nekateri deli stavbe še iz leta 1966. Zato so že pripravljeni projekti, a zanje zaenkrat še ni bilo denarja. »V prihodnje bomo morali preurediti dve učilnici, to sta učilnica fizike in gospodinjstva. Kmalu bomo morali naši knjižnici, ki domuje v večnamenskem prostoru, zagotoviti primeren prostor.« BGO Po poteh reformacije VELENJE - V Vili Bianca so pred dnevi gostili ustanovno skupščino in prvo zasedanje združenja, imenovanega Po poteh reformacije. Predstavniki združenja, ki prihajajo iz Avstrije, s Češke, iz Nemčije, z Madžarske, iz Italije, s Poljske in iz Slovenije, želijo vzpostaviti Evropsko kulturno pot reformacije in vložiti zahtevek za njeno uradno priznanje pri Svetu Evrope. Mestna občina Velenje je ena od partneric pri projektu. Vodja službe za razvojne projekte in gospodarstvo v velenjski občinski upravi Helena Knez je pojasnila, da po Velenju že vodi del poti sv. Martina Tourskega. Znani so tudi podatki o sledeh reformacije. »Protestanti so med drugim ustanovili prvo šolo v Velenju. Zavedanje o tem zgodovinskem obdobju želimo dvigniti na višjo raven in o tedanjem dogajanju obvestiti širšo javnost.« Povedala je še, da v Velenju sicer ni nepremične dediščine, ki bi se ohranila iz časov reformacije. Na to obdobje opozarjajo zapisi oziroma nesnovna dediščina. Med drugim o tem obdobju zgodovine priča nekaj fresk, ki so zdaj na ogled na gradu Velenje. V Mestni občini Velenje pričakujejo, da bo vključenost v Evropsko kulturno pot reformacije prispevala k trajnostnemu razvoju regij, zlasti s spodbujanjem traj-nostnega turizma. TS 10 KULTURA Gledališka srečanja bogatijo celjski kulturni prostor 26. Novačanova gledališka srečanja S spominsko slovesnostjo ob doprsnem kipu dr. Antona Novačana v Slovenskem ljudskem gledališču Celje so se letos začela Novačanova gledališka srečanja, ki ne slavijo samo spomina na pomembnega Celjana, temveč tudi promovirajo ljubiteljsko gledališko dejavnost. Anton Novačan ni bil pomemben samo za Celje in za slovensko književnost, temveč je bil pomemben tudi nasploh za naš duhovni prostor. Kajti ni bil samo literarni ustvarjalec, temveč je bil tudi politik in prvi od tistih, ki so zahtevali samostojno slovensko državo. Ob 130-letnici njegovega rojstva je lani Mestna občina Celje prezrtemu svetovljanu in literatu namenila prostor v »aleji slavnih« celjskega gledališča. Ljubiteljsko gledališče Teharje Celje je pretekli četrtek ob doprsnem kipu pripravilo spominski recital, v petek se je srečanje presta- Gledališka srečanja ljubiteljskih skupin že 26 let pripravlja KUD Zarja Trnovlje Celje. vilo v kulturni dom Trnovlje, kjer sta bila slovesno odprtje festivala in prva tekmovalna predstava. Prvo tekmovalno predstavo Kos je izvedlo gle- dališče KUD Fofite Medvode. Predstava je na letošnjem Linhartovem srečanju prejela posebno priznanje žirije za izjemen umetniški dose- žek, matička za žensko vlogo je prejela glavna igralka Maša Kavčič za vlogo Une. Na slavnostnem zaključku festivala bodo podelili na- grade najboljšim po izboru občinstva. Ker tovrstnih festivalov ni ravno veliko, ima celjski festival precejšen odmev. Namen srečanj je večplasten. »Pomembna je predstavitev izbranih skupin. Ker je v zadnjih letih selekcijski izbor, so te skupine vedno najboljše. Drugo je, da na lokalni ravni bogatimo gledališko ponudbo. Kot tretje člani Gledališča Zarja Celje dobimo priložnost za gostovanja v drugih okoljih. Naša zaveza je, da tem društvom vrnemo obisk,« je razložil član organizacijskega odbora festivala in član Gledališča Zarja Celje Živko Beškovnik. Predstave iz celotne Slovenije Na festival se je letos prijavilo 33 skupin s svojimi predstavami. Pet tekmovalnih predstav je izbral selektor, igralec Iztok Valič. V Celju bodo do nedelje, 11. novembra, ko bo zaključ- na spremljevalna predstava Kontrabas, gostovala gledališča iz Medvod, Notranjih Goric, s Senovega, iz Ljubljane in Portoroža. Če je lani Gledališče Zarja Celje z lastno predstavo Na kmetih odprlo Novačanova gledališka srečanja, se člani letos pripravljajo na premi-ero v naslednjem letu. Zelo dejavni so najmlajši. »Otroška skupina se pripravlja na decembrsko predstavo in pridno vadi Čarovnika iz Oza v režiji Žige Medveška. Pri režiji mu pomaga Urška Majcen. Člani se pripravljamo na novo komedijo. Delamo z Gorazdom Žilavcem. To, katero besedilo bomo postavili na oder, bo kmalu znano,« je dodal Živko Beškovnik. Druga tekmovalna predstava bo na sporedu ta petek ob 19.30. Predstavilo se bo Kulturno društvo Janeza Jalna s komedijo Prevare v režiji Gorazda Žilavca. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA Domišljija, ujeta v glinene izdelke V Žički kartuziji nova galerija Roka Komela Vsestranski umetnik Rok Komel ima po novem poleg ateljeja v Žički kartuziji tudi svojo galerijo. V ateljeju predstavlja svojo rokodelsko dejavnost, to je lončarstvo, v galeriji poleg keramike predstavlja tudi svoje slike. Obiskovalcem se zdi zelo zanimiv postopek oblikovanja gline. Med njimi je tudi veliko zanimanje za izdelke. Rok Komel iz Celja je eden redkih predstavnikov tradicionalnega lončarstva. »Klasično lončarstvo se izvaja na klasičnem vretenu, moderno lončarstvo je kombinacija prostoročnega oblikovanja gline in uporabe lončarskega vretena. Pri tradicionalnem lončarstvu sem omejen na stare forme, na ponavljanje starih oblik, nadaljevanje slovenskega lončarskega izročila, medtem ko se pri umetniškem ustvarjanju sprosti moja domišljija in grem korak naprej,« je razložil umetnik povezave med klasičnim in modernim lončarstvom. Rok Komel je galerijo postavil med stare neobdelane stene. Star prostor je poskusil brez večjih posegov uporabiti in dokazati, da se da iz njega narediti galerijo. »V mojih izdelkih so predvsem zanimivi motivi Žičke kartu-zije, kar je že bilo razstavljeno v Galeriji Kvartirna hiša v Celju in Schwenterjevi hiši na Vranskem, potem so tu še posamezni primeri moje umetniške keramike, ki je bila že na nekaj razstavah. Skušal sem se predstaviti kot celovit avtor. Menim, da se naravni material lepo spaja z galerijo,« je ob odprtju povedal Komel. Slikarstvo je še ena strast Komelova druga umetniška strast ob lončarstvu je slikarstvo. Prepričan je, da se ti dve umetniški zvrsti dobro Od Svobode do Grifona Kulturno-umetniško društvo Grifon Šempeter letos praznuje šestdeset let delovanja. Spodnjesavinjski kulturniki so obletnico obeležili v soboto zvečer, ko so se v Hmeljarskem domu Šempeter, ki je bil zgrajen prav tako pred šestdesetimi leti, predstavile vse sekcije, ki delujejo znotraj društva. Začetki organiziranega kulturnega ustvarjanja v Šempetru v Savinjski dolini segajo v čas po drugi svetovni vojni, ko so v tem kraju v Spodnji Savinjski dolini delovale različne kulturne skupine. Zelo aktivni so bili dramska skupina in pevski zbori. Konec 50. let prejšnjega stoletja so začutili potrebo po ustanovitvi društva, v katerega so se nato povezali leta 1958 in ga po desetletju preimenovali v Kulturno društvo Svoboda Šempeter. V njem so delovale različne sekcije in se kalili različni kulturniki, ki so kasneje prestopili društvene okvire. Leta 1997 so ga preimenovali v Kulturno-umetniško društvo Grifon in mu nadeli logotip v obliki grifona, mističnega bitja iz rimske zgodovine, ki simbolizira povezavo med nebom in zemljo. Danes so aktivne štiri sekcije - folklorna skupina z žensko pevsko skupino, Petrovi tamburaši, pevsko-glasbena skupina Žuže in dramska skupina, ki so jo po nekaj letih zatišja ponovno vzpostavili. In kaj je njihov cilj za prihodnjih šestdeset let? Vodja žalske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti in članica društva Neža Zagoričnik pravi, da želijo biti predvsem v koraku s časom. »Še bolj želimo modernizirati svoje delovanje, privabiti mlade člane in se povezovati z osnovno šolo ter z drugimi društvi v kraju. Pripravljati želimo prireditve, ki bodo povezovale in bogatile ljudi.« ŠO Od leve stojijo: konjiški župan Miran Gorinšek, direktorica konjiške občinske uprave Breda Obrez Preskar, umetnik Rok Komel in direktorica konjiške knjižnice Renata Klančnik. (Foto: Občina Slovenske Konjice) dopolnjujeta. »Dopolnjujeta se na način, da pri obeh zajemam motive iz Žičke kartu-zije. Zajemam iz preteklosti, ki jo poskušam narediti aktualno za današnji čas.« Rok Komel, profesor etnologije in zgodovine, je toliko bolj navdušen, da lahko ustvarja v okolju Žičke kar-tuzije, kjer že stoletje seva posebna energija. »Poleg tega, da me podpira konjiška občina, na moje ustvarjanje vpliva okolje Žičke kartuzije. Tu najdem svoj ustavljalni mir in sem zelo zadovoljen, da sem lahko tukaj.« Razstava tudi v Laškem Poleg s slikarstvom in z lončarstvom se Rok Komel ukvarja tudi s poezijo. Objavlja v literarnih revijah Lirikon, Poetikon, v celjski literarni reviji Odsevanja, žalskem Pogledu. Leta 2013 je izdal pesniško zbirko Vo-denika, v kateri se osredo-toča na vprašanja mineva- nja, odnos do mitološkega, razumskega in duhovnega. S svojimi slikarskimi deli se trenutno predstavlja tudi v razstavišču Kulturnega centra Laško. Naslov razstave je Metamorfoze. Poleg na spremembe, ki so pomemben del umetniškega navdiha, se s svojimi deli na tej razstavi navezuje tudi na preteklost, na antično umetnost, na Ovida, ki je svoje pesniške stvaritve naslovil Metamorfoze. BARBARA GRADIČ OSET KULTURA 11 Prvi tujec, ki razstavlja v italijanski galeriji Robert Zupanec: »To je zame res velika čast« V počastitev mednarodnega dne bele palice so v prostorih Občine Slovenske Konjice odprli razstavo ljubiteljskega slikarja iz Rogaške Slatine Roberta Zu-panca. A konec tedna se je zaključila njegova razstava v mestni galeriji v Vicenzi. Umetnine Roberta Zupanca so zelo posebne, saj zelo rad eksperimentira in išče izzive v sodobnih tehnikah. Preizkusil je že različne tehnike. Pri tem ostaja zvest akril splashu kot izraznemu sredstvu. Posluša sebe in svoje srce. Zanimata ga čustvena in intuitivna plat človeka. Na nekaterih njegovih delih se pojavljajo različni odpadni predmeti, ki jih avtor oblikuje v reliefne površine ter jih nato sekundarno še poslika. Njegove reliefne površine slik so še toliko bolj zanimive za tiste, ki slabše vidijo, saj si slike lahko ogledajo s pomočjo dotika in začutili tridimenzionalnost. Razstava v italijanski galeriji A trideset najboljših slik je Robert Zupanec razstavljal v italijanskem mestu Vicenza v mestni galeriji. Konec tedna je razstavo zaprl. Prav zanimivo je bilo, kako mu je uspelo priti do razstavljanja v tej galeriji. »Do tega sodelovanja je prišlo popolnoma naključno. Delam namreč v enem od rogaških hotelov in tam sem razstavljal tudi svoje slike. Italijanski gost je bil navdušen nad slikami in nad mojo posebno tehniko. Povezal me je z galerijo v Vicenzi in svetoval mi je, naj pošljem fotografije svojih slik. V galeriji so bili navdušeni nad njimi in so me uvrstili v svoj program. Sem prvi tujec, ki razstavlja v tej galeriji, kar je res velika čast.« Da je to res velika čast, pove tudi podatek, da ima galerija za dve leti naprej rezervirane datume. Priprave na nove razstave Robert Zupanec je ves čas dejaven, zadnja konjiška razstava je v treh letih, odkar ustvarja, že trinajsta po vrsti. A Robert se že pripravlja na nove podvige. »Za letos nimam posebnih načrtov, za drugo leto se dogovarjam, da bi razstavljal v hotelu Kempinski v Portorožu. Naslednje leto bom po dveh letih spet razstavljal v mestni galeriji v Rogaški Robert Zupanec (v sredini) je posebej ponosen na razstavo v Vicenzi ter na zelo dober odziv obiskovalcev. (Foto: osebni arhiv) Slatini. Tokrat z novimi deli, prav tako bo spet razstava v Grand hotelu Rogaška. Še več si želim razstavljati na Hrvaškem, četudi sem tam že imel tri razstave. Rad bi prišel v Zagreb in v boljše galerije v Dalmaciji.« Konjiško razstavo, ki je postavljena pod okriljem projekta Občina po meri invalidov in poleg mednarodnega dne obeležuje tudi drugo obletnico delovanja društva Neža, društva za pomoč osebam z okvaro vida, si lahko ogledate še ves mesec. BARBARA GRADIČ OSET Posebna abonmajska sezona za velenjske pihalce Letošnja, že 13. abonmajska sezona bo za Pihalni orkester Premogovnika Velenje še posebej slavnostna, saj bo ravno v tej sezoni obeležil stoletnico delovanja. Člani orkestra obljubljajo, da bodo vse štiri koncerte v jubilejni sezoni še nadgradili in obogatili. Prvi koncert bo na sporedu ta konec tedna, ko se bo predstavil Pihalni orkester Krka. Decembra bo sledil tradicionalni novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, ki ga bodo bogatile različne glasbene poslastice. Januarja naslednje leto bodo zazve-neli zvoki Pihalnega orkestra Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Aprila bo na vrsti spomladanski koncert, ki bo obenem predstavljal tudi uvod v praznovanje stoletnice velenjskih godbenikov. »Koncert bo časovno obarvan. Predstavili bomo skladbe od začetkov orkestra Članice in člani Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje (Foto: Zveza slovenskih godb) in vse do današnjih dni,« je razložil dirigent Anton Ver-zelak. Dogodki v sklopu stoletnice V sklopu stoletnice se bo zgodilo še precej stvari in dogodkov. »Izdali bomo knjigo in ob tem bo tudi okrogla miza. Predstavili bomo, kako je orkester deloval nekoč in kako deluje danes ter kaj vse se je zgodilo v tem času. Poseben koncert bo septembra in bo sovpadal s 60-letnico Mestne občine Velenje.« Ugled, ki ga je orkester gradil v letih svojega obstoja, je neprecenljiva dobrina. O tem pričajo številne pohvale tako domačega kot tujega občinstva. Nagrade in občudovanje strokovne javnosti so odraz neutrudnega dela in požrtvovalnosti, ki so vsem v ponos. »Ponosni smo, da smo se uvrstili na svetovno prvenstvo na Nizozemskem, orkester je dobil že pet zlatih plaket. Lani smo se udeležili državnega tekmovanja Zveze slovenskih godb, kjer smo postali zmagovalci koncertne težavnostne stopnje.« Stalni abonenti Še posebej so velenjski pihalci veseli, da že več kot deset let pripravljajo abonma, kar pomeni, da imajo zvesto občinstvo. »Trudimo se, da je abonma zanimiv in da vanj vključujemo slovenske pihalne orkestre. V Slovenijo deluje veliko orkestrov, prav žalostno je, da podobnih abonmajev ni več. Trudimo se, da v svojo sredino vabimo tako profesionalne kot tudi ljubiteljske orkestre. Ljudje so to zelo dobro sprejeli, imamo zelo veliko stalnih abonentov.« A prav sto let druženja, prijateljevanja in igranja je tisti element, ki ga godbeniki v današnjem času štejejo kot najdragocenejšo sestavino. BGO Kronane glave, kot jih vidi Ciuha V Kvartirni hiši so na ogled slike avtorja Jožeta Ciuhe. Gre za serijo podob z naslovom Kronane glave, ki jih je avtor narisal leta 1994 v povezavi s pomembno celjsko zgodovino. Na celjski razstavi so tri slike iz zgoraj omenjene serije in cikel akrilnih platen, ki so večinoma nastajali v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. »Ostala platna so posredno tematsko vezana na ta naslov, gre za nekakšen dialog, ki ga ima Ciuha z velikima mojstroma Picassom in Velasquezom,« je razložil kustos Dejan Mehmedovič. Predstavljena je serija podob, ki jo avtor s pomočjo značilne tehnike izraža na različne načine. »Ciuha se je poklonil mojstroma. Pogost naslov slik je Poklon Velazquezu. Razstavo tematsko za-okroža motivika v značilni Ciuhovi figuraliki. Zelo je prepoznaven avtorjev slog,« je še dodal kustos. Ciuha je imel več kot štiristo samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini. Dela Jožeta Ciuho uvrščajo v sam vrh povojne slovenske likovne tvornosti, pomembno mesto je imel tudi v nekdanjem jugoslovanskem prostoru. »Zagotovo ni bil omejen na slovenski prostor. Verjetno ga v Evropi poznajo bolj kot jugoslovanskega avtorja. Zelo je znan v Franciji, Nemčiji in Italiji,« je dodal Mehmedovič. Razstava bo na ogled v Kvartirni hiši do konca oktobra. BGO Slovenski slikar, ilustrator, grafik in književnik Jože Ciuha se je leta 1924 rodil v Trbovljah, ustvarjal je med Ljubljano in Parizom. Pred tremi leti je umrl v Ljubljani. Je diplomant prve generacije študentov na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Za ustvarjalno delo na likovnem področju je prejel nagrado Prešernovega sklada, je dobitnik Jakopičeve nagrade, najpomembnejšega slovenskega priznanja s področja vizualne umetnosti. Od leve stojijo: Matija Golner, Peter Ciuha (umetnikov sin) in kustos Dejan Mehmedovič. (Foto: Matej Čepin) 12 NAŠA TEMA Ni vse dobro, vendar Ko sj z tako slabo tudi ni Se v Celju obeta svet invalidov? Ni vse tako slabo, vendar Celje še veliko čaka na področju ureditve, da bo postalo mesto, prijazno za vse invalide. Ne gre samo za prijaznost, gre namreč tudi za to, da se invalidom, ki so tako ali tako že ovirani pri svoji mobilnosti, olajša dostop do različnih ustanov ali da se njihovo oviranost vsaj omili. Eno najbolj dejavnih invalid- Ravno do konca tega leta naj bi skih društev, ki stori ogromno na področju odprave ovir v prometu, mestu in mobilnosti, je v Celju Društvo paraplegikov JZ Štajerske. Člani se redno sestajajo s predstavniki celjske občine in jim predajajo dokumentacijo s predlogi o izboljšanju določenih stvari. »Ne gre le za to, da povemo, kje je težava, gre za sistemski pristop z načrti, izmerami in s skicami,« pravi predsednik društva, ki je tudi sam invalid, Janez Hudej. na podlagi skupnega dogovora društva in občine poglobili pločnike pri prehodih za pešce pri ZD Celje, Zavarovalnici Maribor in pri enem od prehodov v Kersnikovi ulici v Celju. Društvo je letos pregledalo celotno mesto skupaj s fakulteto za logistiko in ugotovilo dvesto lokacij, kjer bi bilo treba stvari izboljšati, da bi bile določene točke dostopnejše invalidom. Ravno pločniki in prehodi za pešce so ponekod Med invalidnimi osebami so tudi gluhi in naglušni. Ti sicer niso toliko ovirani pri mobilnosti, ampak pri komunikaciji z okoljem. V celjskem društvu gluhih in naglušnih pravijo, da so določene ustanove opremljene s slušnimi zankami. Takšen je na primer Narodni dom Celje. Ponekod nastavitev slušne zanke ni mogoča tudi zaradi načina gradnje oziroma starosti stavb. Takšen primer naj bi bilo Slovensko ljudsko gledališče Celje. narejeni tako, da jih invalidi z vozički ne morejo uporabljati, ker ni ustrezno urejenih klan-čin. Tako naj bi bilo na primer v Jurčičevi ulici, pravi Hudej. Delno do takšnih težav prihaja tudi zaradi posedanja asfalta, robovi pločnikov pa ostajajo previsoki. Marsikje tudi širina pločnika ne omogoča položne klančine. Za nekoga nevidna ovira lahko invalidu predstavlja nepremagljivo težavo. Previsoki bankomati Številni drugi invalidi, ki uporabljajo voziček, opozarjajo na preozke parkirane prostore, ponekod ni pravilno zarisanih tovrstnih mest, zaradi česar invalid lahko vozilo parkira, a ne more zaradi ozkosti parkirnega mesta iz vozila izstopiti in sesti na voziček. Parkirna mesta so svojevrstna težava, ki ima širše ozadje. Avtomobilska industrija vozila širi, mesta pa imajo s tem nemalo težav, saj parkirna mesta ostajajo ozka, obenem pa krčijo število parkirnih mest v središčih. A težave niso samo v prometu. Tako na primer invalid z vozičkom ne more na sprehod okoli Šmartinskega jezera, saj mu sprehajalna pot tam tega ne omogoča. Invalidi imajo težave tudi zaradi previsoko nameščenih bankomatov. Nekatere invalide skrbi, kako bo z vstopom v avtobuse nove avtobusne linije, ko bo ta uvedena. Toda Miran Gaberšek iz Oddelka za okolje, prostor in komunalo pri Mestni občini Celje pravi, da bodo vsi mestni avtobusi, ki bodo vozili po mestu, prirejeni tudi za invalide. »Avtobusi so t. i. nizkopodni, torej nižji, vstop bo prilagojen višini pločnika. Vsa vozila bodo opremljena tudi s klančinami za invalide, ki jih bodo lahko vozniki ročno nastavili.« Pri urejanju mesta je zelo očitna pomanjkljiva komunikacija na več ravneh. Zato si mnogi prizadevajo, da bi občina ustanovila posvetovalno telo, svet invalidov, ki bi ga vključila v načrtovanje naložb, gradbenih del. »Tako se dogaja, da velikokrat samo >gasimo<, torej odpravljamo napake, ki bi bile lahko preprečene že v začetku,« dodaja Hudej. SŠ zmores vs Pravijo, da ima zdrav človek tisoč želja, bolan eno samo. Če bi morali invalidni ljudje izbrati eno samo, bi verjetno želeli biti predvsem slišani in upoštevani. Po različnih koncih naše regije smo se sprehodili s tistimi, ki tega občutka pogosto nimajo. V tem tednu smo obeležili dan bele palice. Eden mnogih mednarodnih opomnikov na ljudi s posebnimi potreba- V Celju marsikateri vlak odpeljal mimo • * 'Љп Ш V : ш Boštjan Štefanič komajda loči svetlobo od teme, vendar je na poteh med Radečami, Celjem in Ljubljano povsem samostojen. Zaradi sodobne tehnologije se vedno znajde. A mnogi se ne. In zato je do političnih odločevalcev v naših mestih kritičen. O domačih Radečah ne izgublja besed. Kot pravi, tam ni nobenega semaforja, on pa je edini, ki se po kraju sprehaja z belo palico. Drugače je, ko se z vlakom pripelje v Celje. »Zelo sem navdušen nad prenovljeno postajo, ki ima zdaj po tleh tak-tilni vodilni sistem. Tega nimajo niti v Ljubljani. Žal se že pri samostojnem pridobivanju informacij o voznem redu za slepe in slabovidne ustavi.« Težave se nadaljujejo pri prvem semaforju proti mestu. »Žal so zvočne frekvence uglašene tako visoko, da jih je v vedno bolj hrupnem prometu skoraj nemogoče slišati. Žalostijo me tudi novice, da ti zvočni signali marsikoga motijo. Takšnim ljudem bi svetoval, naj se enkrat samkrat z zavezanimi očmi z belo palico sprehodijo od železniške postaje do tržnice. Zagotovo nikoli več ne bodo imeli pripomb na to temo. Da ne omenjamo kompromisnih rešitev - nobene potrebe ni, da bi zvočni signal na prehodu na primer zvonil tudi pozno zvečer in ponoči.« Organiziran glas slepih in slabovidnih ni slišan Tudi ko je slep ali slaboviden človek enkrat srečno v središču mesta, nevarnosti ostajajo. »Vedno nove nepredvidene ovire predstavljajo gostinci in »Vsak se bori po svoje. Jaz na različne težave opozarjam že dolgo. Najpogosteje sem deležen prizanesljivega nasmeška, vsebina pa izzveni v prazno. A kljub oviram vztrajam. Najslabše je obstati na mestu in čakati, da bo kdo drug kaj naredil zate. Vse bom naredil, da bom tudi v prihodnje karseda samostojen in neodvisen od tuje pomoči,« pravi Boštjan Štefanič. Misija nemogoče n Levcem in Medlogt Občina Žalec je v zadnjih nekaj letih v sodelovanju s tamkajšnjim medobčinskim društvom invalidov mestno središče z okolico na kar nekaj mestih naredila invalidom prijaznejše. A kljub vsemu je ovir še precej. Nekatere je izpostavila invalidka Danica Cokan iz Gotovelj. Sodobni invalidski vozički z elektromotornim pogonom omogočajo premagovanje daljših razdalj. Cokanova, ki se po opravkih kar sama iz Gotovelj odpravi v Celje, ni pri tem nobena izjema. Če je večina poti na tej relaciji bolj ali manj primerna za uporabnike vozičkov, je zanje državna cesta med Levcem in Medlogom skoraj misija nemogoče. A Savinjčanke to ne ustavi. »Marsikdo me vpraša, kako si upam z vozičkom v knežje mesto po tej prometni cesti. Ne preostane mi drugega, saj je to edina povezava med Žalcem in Celjem. Sicer sem bolje opremljena kot kolesarji. Imam močne luči, smerokaze, utripajoče vse štiri luči in veliko ogledalo,« pojasni Cokanova, ki je še lani ob srečanju z avtobusi in s tovornjaki lahko zapeljala Določene zagate Se obstaja, trgovci, ki se kot kakšen nepremičninski balon širijo na ulice. Tudi v najbolj turističnih krajih opažam, da je >biznis< vedno pred varnostjo. Med najbolj nevarnimi točkami so dvignjeni dostavni stebrički. Težko jih namreč zadeneš s palico, zato pa toliko lažje s spodnjim delom telesa. In ker so nizki, se lahko čeznje mirno zvrneš na nos. Veliko stvari bi lahko naredili drugače, če bi pri obnovi mesta in pri različnih gradbenih projektih vključevali tudi slepe in slabovidne.« Celje si prav zaradi tega po njegovem mnenju ne zasluži naziva invalidom prijazno mesto. »Svoj delež odgovornosti vsekakor nosijo tudi naše organizacije. Za medobčinsko društvo slepih in slabovidnih žal ne morem reči, da dovolj aktivno skrbi za potrebe svojih članov.« StO, foto: SHERPA »Pomembni točki, ki bi ju še bilo treba urediti za invalide v Laškem, sta prehod za pešce iz zdraviliškega parka proti kmetijski zadrugi ter klančina v glavnem se-maforiziranem križišču pri mostu, ki vodi v središče mesta,« je povedal Rudi Centrih, invalid paraple-gik, ki mu je padec z višine treh metrov na hrbet, ko je leta 1997 pomagal sestri pri gradnji hiše, za vedno spremenil življenje. Našel bi še kakšno oviro, ki bi jo bilo treba odpraviti, sicer pa je v Laškem, ki ima naziv invalidom prijaznega mesta, zanje dobro poskrbljeno. Sogovornik nas je na križišču opozoril, da je robnik na pločniku za tri do štiri centimetre preveč dvignjen. »Za invalida tetraplegika, ki uporablja voziček, je to velika ovira in ne more več naprej. Na prehodu za pešce v zdraviliškem parku nasproti kmetijske zadruge je prevelika vdolbina in ko zapelješ vanjo z vozičkom, zaradi prevelikega naklona ne moreš iz nje,« je težavi opisal Centrih. V toaletnih prostorih na železniški postaji na primer ni omogočena uporaba evro-ključa, je pa tam za invalide po prenovi bistveno bolje poskrbljeno. »Tudi na parkiriščih je več reda, odkar mestno re-darstvo bolj pozorno nadzira te parkirne prostore. Žal nekateri ne upoštevajo enome-trskega pasu, označenega z rumeno, ki je namenjen za prehod invalidov, da lahko z vozičkom pridejo do avta,« je še opozoril Centrih. Pohvalil je laški zdravstveni dom, kjer so uredili dvigalo in stranišče za invalide. Predsednik Društva invalidov Laško Mihael Lončar je opozoril še na nekaj stvari, ki jih bo treba urediti. »Gre za ne-asfaltiran prehod od prostorov njihovega društva ob cerkvi v klanec, pri čemer župnišče in občina še nista našla skupnega jezika. Druga težava je v občinski stavb, kjer še ni dvigala zaradi zahtev varstva kulturne dediščine. Marsikje še niso urejene zanke za slušne aparate, treba bo poskrbeti tudi za stranišča na ključ ob glavni sprehajalni poti ob Savinji.« A kot pravi Lončar, je bilo v zadnjem času narejenih veliko izboljšav, med drugim tudi pot od zdravilišča proti Tušu ter pot in železniški podhod od doma upokojencev do zdravilišča. RG NAŠA TEMA 13 drav se In če si v čevljih invalida? mi. Naše občine se zelo rade pohvalijo s certifikati, da so invalidom prijazne. V predvolilnem času je tudi tovrstnih obljub med kandidati vseh barv na pretek. V tokratni temi smo želeli na resnično stanje pogledati skozi oči tistih, ki jih vse te velike besede - največkrat le na papirju - zadevajo v vsakdanjem življenju. SAŠKA T. OCVIRK Danica Cokan se po opravkih pogosto odpravi v Celje. Na poti med Levcem in Medlogom pri srcu ni tesno le njej, temveč najverjetneje tudi voznikom, ki vozijo mimo. Gradnja pločnika naj bi se zatikala zaradi postopkov denacionalizacije nekaterih " tJ1* 1ÄW ied Dm na bankino, letos je to mogoče le redko, saj se je gramoz posedel, zaradi česar je nastal prevelik padec med cestiščem in nasutim obrobnim pasom. Nič manj težav nima z zgradbo žalskega okrajnega sodišča, kamor je dostop zaradi stopnic z vozičkom preprosto nemogoč. »Moj predlog za prestavitev mesta zapuščinske obravnave v prostore zdravstvenega doma ali upravne enote so zavrnili. Čakala sem pred stopnicami. Pred koncem so prišli do mene, naj preberem dva lista in če se strinjam, naj podpi- jo Za hodeče samoumevno, za invalide težava Andraž Burjan iz Zreč je že večji del svojega življenja odvisen od električnega vozička, s pomočjo katerega naredi več kilometrov dnevno. Sam ureja vse pomembne zadeve, prav tako vozi avtomobil. Čeprav opaža, da so danes odgovorni bolj pozorni tudi na potrebe invalidov, je še kar nekaj območij, kjer ljudje na vozičku naletijo na težave. Največjo težavo Burjan vidi tonirane. »Pred vstopom v javne Andraž Burjan iz Zreč je na invalidskem vozičku večji del svojega življenja. v neustreznih pločnikih. »Nekateri pločniki so preozki, imajo previsoke robnike ali so neustrezno spuščeni. Pločnik je včasih daljši, zato se mi je že zgodilo, da sem na eni strani zapeljal nanj in prevozil skoraj kilometer, šele nato sem ugotovil, da ne morem z njega, zato sem se obrnil in se vrnil nazaj po isti poti. Na težavo sem naletel tudi pri pločnikih, kjer je polovica namenjena za pešce in polovica za kolesarje. Ob koncu pločnika je kolesarski del spuščen, medtem ko je na strani pešpoti robnik brez spusta,« pravi Burjan. Dostop do javnih ustanov, kot so center za socialno delo, upravna enota, zdravstveni dom in druge pomembne stavbe, imajo ob vstopu stopnice, zato uredijo klančine, ki so kovinske ali be- ustanove se pogosto soočam s klančinami, ki imajo prevelik naklon ali spolzko podlago,« pravi Zrečan in dodaja, da so tudi dvigala, kjer jih imajo, pogosto preozka. Ko se trgovka zatakne ob voziček Stvari, ki jih imajo hodeči za samoumevne, torej da se lahko na hitro odmaknejo in povzpne-jo po stopnicah, če ni na voljo dvigala, predstavljajo invalidom na invalidskih vozičkih veliko težavo. »Pred vstopom v trgovino mi predvsem v manjših krajih predstavljajo oviro težka vrata, ki jih težko odrinem od sebe, ali vrtljivi prehodi, ki so preozki, da bi lahko zapeljal skozi. Opažam, da je tega vedno manj, kar je spodbudno. Ob izhodu pri blagajni sem včasih v zadregi, ker so prehodi preozki ali pa mora blagajničarka nujno še kaj stehtati ali podobno in se ne morem odmakniti. Nekajkrat se mi je že zgodilo, da se je trgovka zataknila za vodilo invalidskega vozička,« je povedal Burjan. Opozoril je še na previsoko postavljene bankomate, ki jih invalidi ne dosežejo, in na javni potniški promet, kot so avtobusi in vlaki, ki invalidom pogosto niso pri- lagojeni. V nekaterih občinah so tudi semaforji s spuščenimi gumbi prilagojeni invalidom. »Kar zadeva parkirišča, ki so že po standardih širša za invalide, je od kraja do kraja odvisno, ponekod jih je dovolj, spet drugje jih primanjkuje,« pravi Zrečan, ki trenutno živi v prestolnici. Kot opaža, je za invalide tam bolje poskrbljeno, a pločniki so tudi tam pogosto preozki. AH, foto: Michaela Bimanova Dvigalo, do katerega invalidi ne morejo šem,« se spominja neprijetne izkušnje. Na srečo nima veliko opravkov na žalskem centru za socialno delo, ki prav tako do-muje v visoki zgradbi brez dvigala. Uporabniki na vozičkih in drugi gibalno ovirani so zato odvisni od dobre volje tamkajšnjih zaposlenih. Cokanova rada zavije tudi na žalsko tržnico, a le takrat, ko ni gneče. Tržnica ima sicer za invalide prilagojenih več izhodov, ki pa v času prireditev, ko je na ploščadi veliko obiskovalcev, niso vidni. ŠO, foto: GrupA Med sprehodom po občini Šmarje pri Jelšah smo ugotovili, da so prvi koraki za lajšanje življenja invalidov že narejeni. Po celotnem kraju so razporejeni pločniki, vendar so na določenih odsekih precej ozki, imajo pa urejene primerne naklone. Pred stavbo, kjer so upravna enota, okrajno sodišče in finančna uprava, je betonira-na klančina, v stavbi je urejeno dvigalo, vendar do njega vodijo stopnice. Ni klančine ali spu-stne »rampe«, ki bi invalidom omogočile, da se pripeljejo do dvigala. Razlog za to naj bi bila nezmožnost dogovora med posameznimi ministrstvi, ki upra- vljajo stavbo. Podoben primer je občinska zgradba, ki ima zunanjo kovinsko klančino, nima pa dvigala, zato lahko občani, ki so gibalno ovirani, zadeve rešujejo v pritličju. Pri zdravstvenemu domu nismo našli večjih pomanjkljivosti, le parkirišč za invalide ni veliko na razpolago. Pred lekarno je betonirana klan-čina, ki omogoča dostop invalidom, prav tako sta na voljo dve parkirišči za invalide. Gibalno ovirani ljudje pogosto obiščejo socialno službo, vendar je ta v prvem nadstropju, do katerih je mogoče priti po ozkih stopnicah. Ob vznožju stopnic so namestili tablo, na kateri so telefonske številke, na katere lahko invalidi pokličejo, če jim stopnice predstavljajo oviro. Kulturni dom, trgovine, kmetijska zadruga in druge stavbe, ki jih ljudje pogosteje obiskujemo, so invalidom dostopni. Težavo zanje tudi v Šmarju predstavljajo bankomati, ki so nameščeni previsoko. AH 040 330 29O Tabla, ki je nameščena pod vznožjem stopnic, ki vodijo do šmarske pisarne Centra za socialno delo. Prijaznejši Vojnik Za invalide v občini Vojnik je postalo življenje v zadnjem obdobju prijaznejše. Kljub pospešenemu odpravljanju invalidskih ovir opozarjata tako občina kot Dragica Mirnik, ki je predsednica medobčinskega društva invalidov, še na nove naloge. Kulturni dom v občinskem središču namreč še nima urejenega dostopa za invalide. Tam manjka tudi slušna zanka. V središču Vojnika manjka Lani je bilo v stavbi končno SAŠKA T. OCVIRK Rudi Centrih, invalid paraplegik, ki je tudi odličen športnik invalid in osvajalec medalj na mednarodnih tekmovanjih v ribolovu, je na terenu demonstriral težave, s katerimi se sooča: prvi primer je na prehodu za pešce v zdraviliškem parku, drugi na osrednjem križišču v Laškem. tudi del pločnika ob avtohiši Hotko, kar je posledica razlastitvenega postopka. Občini namreč še ni uspelo pridobiti lastništva tega zemljišča. Drugod je imela občina več sreče in je uspela odpraviti arhitektonske ovire v različnih delih občine, na primer na pločnikih. Otežen dostop v vojniško knjižnico so odpravili tako, da lahko invalidi pokličejo knjižničarko, ki jim nato odpre težka vrata. Gibalno ovirani invalidi tudi niso mogli do prostorov fizioterapije in zobozdravnika v zgornjem nadstropju zdravstvene postaje. urejeno dvigalo. Za občane, ki imajo težave s sluhom, so v sodelovanju z župnijami namestili slušne zanke v treh župnij skih cerkvah. Premično slušno zanko namerava občina kmalu namestiti tudi v večnamenski dvorani v vojni-ški osnovni šoli. Urška Mužar, ki dela v Občini Vojnik na področju družbenih dejavnosti, pravi, da občina med drugim posveča veliko pozornosti tudi obveščanju invalidov v občinskem glasilu. Občina Vojnik se ponaša z listino Občina po meri invalidov. BJ OB ROBU Vsak od nas bi potreboval kakšno palico Bodimo iskreni. Na bolezni, invalidnost, prikrajšanost vseh kategorij in barv pomislimo takrat, ko nas karkoli od tega udari v obraz. Dotlej nam gre enolično napovedovanje postaj na mestnem avtobusu morda celo na živce, izbokline na tleh pa razumemo kot ne prav posrečeno dekoracijo čudaškega arhitekta. S tem se sicer ni za hvaliti, ampak tudi pretirane škode zaradi tega ni. Drugače je, če so tako brezbrižni tisti, ki so za ohranjanje dobrobiti vseh članov skupnosti določeni, izvoljeni in plačani. Kar zadeva politike in funkcionarje, se večinoma tega spomnijo bolj redko. Vsekakor v času predvolilnih kampanj. Kdo je kriv, da je obnova mesta Celje na primer povsem obšla potrebe slepih in slabovidnih, bi lahko razpravljali. A zdaj bo zagotovo preteklo še veliko vode, preden bodo po mestu lahko varno hodili ob zanje posebej prilagojenih talnih označbah. Po drugi strani se vsega zagotovo ne da rešiti s še tako dobrim načrtovanjem. Ljudje smo povezani, tudi če se še tako trudimo živeti drug mimo drugega. Invalidni posamezniki si v tej družbi ne želijo posebne obravnave. Nobene potrebe ni, da človeka v vozičku spustite naprej v vrsti za kino vstopnico. Je pa nujno, da ta oseba lahko brez težav do blagajne in potem v dvorano sploh pride. In nikar v dobri veri ne vlecite človeka z belo palico čez prehod za pešce. Prijazno vprašanje, če potrebuje pomoč, bo povsem dovolj. Čisto mogoče vas bo prijazno zavrnil. Prav gotovo pa ne bo zavrnil priložnosti za prijeten klepet. To je tisti človeški dotik, ki nam v sodobni družbi najbolj manjka. Če za belo palico točno vemo, kaj pomeni, pa za prikrajšanost te vrste barve palice še nismo opredelili. 14 KRONIKA Nasilni roparji so se pokesali V zameno za nižjo kazen Na zatožno klop celjskega sodišča so včeraj sedli trije od sedmih obtoženih za brutalne rope, ki so se konec preteklega leta in v začetku letošnjega leta vrstili na Celjskem. V ropih so storilci žrtvam, šlo je za premožnejše družine, grozili, jih celo pretepali, izsiljevali, a tudi streljali. Trije od sedmih so krivdo za kazniva dejanja že priznali. Ostali naj bi se o priznanju krivde in posledično tudi o višini kazni s tožilstvom še pogajali. Spomnimo, da je v ropih sodelovala tudi mladoletnica, ki ji bodo sodili v ločenem postopku zaradi mladoletništva. Za vse rope je bilo značilno, da so bili izredno nasilni, storilci so s pretvezo presenetili stanovalce, da so prišli v njihove hiše. Storilci so bili med ropi oboroženi in zamaskirani, v kaznivih dejanjih so si nabrali za skoraj sto tisoč evrov denarja in zla- tnine. Vzorec tako brezkompromisnih ropov je znan v vsej Evropski uniji in državah nekdanje Jugoslavije. Dekle naj bi z različnimi pretvezami pozvonilo pri vratih stanovanjske hiše, nato so v hišo vstopili ostali storilci. Roparji so članom družine, zatem ko so vstopili v hišo, grozili, jih zvezali na različne načine, tudi z lepilnim trakom. Nato so jim grozili tako dolgo, dokler niso oškodovanci povedali, kje imajo shranjeno zlatnino in denar. Ko so zahtevano našli, so s kraja pobegnili. Med pretepanjem naj bi nekatere oškodovance tudi lažje poškodovali. Čeprav naj bi storilci grozili tudi otrokom, jih niso poškodovali. Ovadeni so storili štiri brutalne rope na Celjskem. Novembra lani so vstopili v družinsko hišo na območju Celja. Z orožjem so grozili tudi otroku in od njega zahtevali, naj jim pove, kje družina hrani vredne stvari in denar. Odnesli so zlatnino in 28 tisoč evrov. Nato so januarja kradli v dveh hišah v Celju in Velenju, februarja so vstopili v hišo na območju Žalca. Družini s tremi otroki so grozili, člane pretepali in jih izsiljevali z orožjem. Med ropom so ustrelili tudi psa in ga poškodovali. Odnesli so denar in zlatnino v vrednosti več kot 50 tisoč evrov. SŠol Višina kazni, ki jo je oziroma jo še bo tožilstvo predlagalo za tiste, ki so krivdo priznali, bo znana na naroku za izrek kazenske sankcije. Izrek sodbe bo sodišče izvedlo za vse obtožene hkrati, medtem ko je predobravnavne naroke izvedlo za vsakega obtoženega posebej. Sodbo naj bi izrekli danes Maratonski primer Krašovec Danes naj bi na Okrožnem sodišču v Celju izrekli sodbo nekdanjemu ekonomu mariborske nadškofije Mirku Krašovcu, ki mu očitajo kaznivo dejanje napeljevanja h goljufiji na škodo evropskih sredstev pri obnovi dvorca Betnava v Mariboru. Gre za že tretje sojenje v isti zadevi. Krašovec krivde tudi tokrat ni priznal in pravi, da je v vsej zadevi le žrtveno jagnje. Kaznivo dejanje naj bi storil leta 2009 pri obnovi dvorca Betnava, ker naj bi na svoja podrejena vplival pri pripravi lažne dokumentacije, na podlagi katere so dobili 1,7 milijona evrov evropskega denarja. V goljufijo so bili vpleteni tudi nekdanja direktorica Betnave Dragica Marinič, Anton Ekart iz mariborske nadškofije ter Karel Bogatin in Hilda Tovšak iz Vegrada. Ta je bil sprva izvajalec del, nato je postal tudi izključni nosilec poslov. Znesek je kasneje mariborska nad-škofija vrnila, vendar to ni zmanjšalo teže kaznivega dejanja. Vsi ostali so v ločenih postopkih krivdo priznali in že bili obsojeni, nato so bili pozvani k pričanju v sojenju Krašovcu. Nekatere izjave prič, ki so bile že v preteklih sojenjih zaslišane, so le prebrali. Med preiskovanimi tudi celjski kardiolog Kako dolgo bo še trajala preiskava Nacionalnega preiskovalnega urada zaradi sumov nedovoljenega sprejemanja in dajanja daril v primeru nakupa žilnih opornic, še ni znano. Je pa znano, da je med preiskovanimi zdravniki tudi kardiolog iz Splošne bolnišnice Celje Dragan Kovačič. Glavnina preiskave je osredotočena v mariborskem in ljubljanskem kliničnem centru, kjer so pretekli teden prav tako kriminalisti opravljali hišne preiskave. V celjski bolnišnici so potrdili, da so kriminalisti preiskovali zaradi suma kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril zdravnika s kardiološkega oddelka. Postopek v vsej Sloveniji je potekal zoper deset fizičnih in dve pravni osebi. Ena od osumljenih oseb naj bi v imenu dveh gospodarskih družb na območju Ljubljane od leta 2008 do 2016 dobavljala medicinski material trem bolnišnicam, pri čemer naj bi zdravnikom dajala različna nedovoljena darila v obliki plačil stroškov potovanj, avtorskih honorarjev, donacij in gotovine. Korist, ki naj bi jo osumljeni pridobili, znaša približno sto tisoč evrov, vendar to še ni dokončni znesek, pravijo na policiji. »Dobavitelji zlobci, zdravniki pomočniki« Pri nepravilnostih naj bi šlo za to, da naj bi pri nakupu žilnih opornic vpleteni javna sredstva oškodovali med letoma 2007 do 2016, ker naj bi pripravili in izvedli javna naročila, ki niso sledila temeljnim načelom javnega naročanja, prav tako naj bi obstajal sum, da naj bi prihajalo med dobavitelji žilnih opornic do kartelnih dogovarjanj in da naj bi v Ljubljani in Mariboru omogočali določenim dobaviteljem prevladujoč položaj na trgu pri prodaji žilnih opornic. Ko-vačič, ki je tudi predstojnik kardiološkega oddelka celjske bolnišnice, nam je že konec leta 2016 ob izbruhu afere žilne opornice dejal, da so v Celju vedno sledili kakovosti žilnih opornic in ne le najnižji ceni. »Javnost meni, da so dobavitelji medicinskih pripomočkov zlobci, ki so državo oropali, zdravniki pa smo njihovi pomočniki. Stent oziroma žilna opornica je pred desetimi leti stala tri tisoč evrov, danes stane tristo evrov. Torej je v teh letih prišlo do desetkratne pocenitve. Ne smemo primerjati hrušk in jabolk. Če že nižamo cene materialov, se moramo vprašati, ali je res cenejše boljše. Postaviti je treba cenovni standard, pod katerega zaradi kakovosti in varnosti ne smemo. V določenih situacijah so nabavne službe bolnišnic znižale cenovno raven materialov do te mere, da je bila vprašljiva njihova kakovost. V Celju vem, da vstavljamo najboljše žilne opornice v Sloveniji. Naj nekdo pride in dokaže, da sem od ene žilne opornice dobil nekaj denarja ali da nisem vstavil kakovostnega materiala,« je dejal Dragan Kovačič leta 2016. Afera žilne opornice je v javnosti izbruhnila leta 2016, čeprav naj bi kriminalisti o domnevnih nepravilnostih zbirali podatke že od leta 2013. SŠol Bo na odločitev vplival zaplet z odvetniki? Primer Bajde še ni povsem končan Mirko Krašovec je bil v prvem sojenju sicer obsojen na dve leti zapora in v drugem na tri leta. Obe sodbi sta bili razveljavljeni, prvo je razveljavilo višje sodišče, drugo vrhovno. (Foto: SHERPA) Na Višjem sodišču v Celju je bila pred dnevi javna seja v primeru Romea Bajde-ta, ki so ga marca letos obsodili na 25 let zapora zaradi umora partnerke decembra 2015 v Velenju. Na sodbo sta se pritožila dva odvetnika. Poleg Albine Vedenik, ki je Bajdeta zastopala, zatem ko je ta tik pred koncem sojenja preklical pooblastilo drugi odvetnici, še Andrej Švencbir. Vedenikova je ravno pred podajo zaključnega govora v sodnem postopku zbolela, zato je Bajdetu sodišče dodelilo Švencbirja. Sodišču se je takrat mudilo, saj bi Bajde skoraj odkorakal na prostost zaradi izteka pripora. Vedenikova je v pritožbi omenila bistvene in absolutne kršitve kazenskega postopka in tudi to, da bi moralo sodišče Bajdeta obsoditi za uboj in nikakor za umor. Hkrati je opozorila na zaplet zaradi odvetniškega zastopanja in celo na to, da naj bi jo sodnik, ki je proces vodil, v času njenega upravičenega bolniškega staleža preverjal z detektivom, da bi potrdil, ali je resnično bolna. Na to, kar se je dogajalo glede dodeli-tvije odvetnika obtoženemu, je opozoril tudi Švencbir, saj meni, da je bila Bajdetu kršena pravica do obrambe. Višja državna tožilka Simona Kuzman Razgoršek meni, da »nobena pravica obdolženca ni absolutna pravica«. Predlaga, naj višji sodniki ne ugodijo pritožbi obrambe in naj izrečeno sodbo potrdijo. Odločitev višjega sodišča še ni znana. SŠol Foto: SHERPA Romeo Bajde je marca takole spremljal izrek sodbe, nato je sodno dvorano v spremstvu pravosodnih policistov jezno zapustil. Spomnimo, da je bila prva sodba, v kateri je bil Bajde obsojen na 13 let zapora, razveljavljena. Bistvena razlika med tem in prvim sojenjem je bila, da je sodišče marca odločilo, da je bilo »pretežno gibalo obtoženega pri storitvi kaznivega dejanja« ljubosumje. Dokazi proti Kameniku zdaj še bolj trhli Višji sodniki so potrdili odločitev sodnika celjskega okrožnega sodišča Marka Brišnika o izločitvi ključnega in tudi edinega obremenilnega dokaza, to je športnih copat, ki so Kristijana Kamenika povezovale s štirikratnim umorom v Tekačevem leta 1997. Kamenik zaenkrat ostaja obtoženec v primeru Tekačevo, a so preostali dokazi, ki bi potrdili njegovo vlogo domnevnega morilca, zdaj še bolj trhli. Kamenik po izločitvi spornih športnih copat ostaja še vedno osumljen kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem. Odredba sodišča, s katero so Kameniku po umoru športne copate zasegli, naj bi bila po mnenju višjih sodnikov premalo obrazložena. »V obrazložitvi sklepa višji sodniki poudarjajo, da odredba za hišno preiskavo, v okviru katere so bili dokazi pridobljeni, ne izpolnjuje temeljnega kriterija za njeno veljavnost - to je obrazloženosti. Hišna preiskava, izvedena na podlagi takšne neveljavne odredbe, je nezakonita, zato se sodišče pri svojem odločanju na tako pridobljene, četudi ključne dokaze za očitek obtožencu, ne more opreti. Pritožbeno sodišče svojo odločitev utemeljuje tudi s pojasnilom, da hišna preiskava vedno pomeni poseg v posameznikovo ustavno varovano pravico do zasebnosti, ne glede na to, v kateri fazi postopka je izvedena, zato sme država poseči v zasebnost posameznika le takrat, ko so izpolnjeni vsi za takšen poseg v ustavi in zakonu določeni pogoji,« so pojasnili na Vrhovnem sodišču Rs. Državno tožilstvo kljub takšni prelomni odločitvi v prid Kameniku ne bo odstopilo od pregona v tem primeru, prav tako kriminalistična preiskava in iskanje vseh vpletenih v enega najhujših umorov v Sloveniji še vedno nista končana. SŠol ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 15 Kaj storiti, ko zmanjka motivacije? Se vam je že kdaj zgodilo, da v službi niste videli več smisla? Se skrivate po hodnikih, saj se ne želite pogovarjati z nikomer, ki bi vas lahko vprašal karkoli glede vaših delovnih nalog? Ne najdete motivacije za delo? Ste si na obraz narisali prisiljen nasmešek? Kako utrujajoče! Ne le to ... Vse to je tudi znak, da je čas za spremembo. Preden se podate na nove poti, poglejmo, kateri so simptomi, ki kažejo, da je motivacije že zmanjkalo. Nadrejeni vam razlaga o novih projektih v podjetju, a vi razmišljate samo o tem, kako se boste sodelovanju izognili. Na sestanku sedite s sklonjeno glavo, delate se, da si vneto zapisujete, a v resnici igrate igrice na telefonu. Ličnice vas bolijo od prisiljenih nasmeškov in preprosto ne morete več hliniti zanimanja za ljudi okrog sebe. Ponudili so vam povišico, a namesto da bi se veselili, vam v glavi glasno odzvanja ne. Premišljujete, kako velika odpravnina bi vam pripadla, če bi vas odpustili. S službenih srečanj zgodaj odhajate domov pod pretvezo, da vas čaka še veliko dela, a v resnici večere preživite pred televizijo. Pretvarjanje, da ste nekaj, kar v resnici niste, lahko povzroči celo vrsto težav. Postanete utrujeni, nemotivirani, ste pod stresom in se počutite tesnobno. Počasi vas začenja boleti tudi v želodcu in psihični simptomi se začnejo kazati tudi navzven. Kakšne so možnosti, da se temu izognete? Ostanite v službi Če ostanete v službi, je omenjene težave treba odpraviti, pri čemer to od vas zahteva veliko dela. Začnite pisati tedenski dnevnik, ki naj vključuje vse delovne naloge. Po preteklem tednu poglejte seznam opravil in naloge razdelite v tri kategorije: 1. Naloge, ki jih sovražite Če obstaja možnost, te naloge predajte drugim sodelavcem ali preprosto govorite z nadrejenim, da jih ne želite več opravljati. Ali lahko naloge, ki jih ne morete predati, naredite lažje? Jih lahko opravite že navsezgodaj zjutraj, da jih ne bi vlekli v nedogled? Bodite kreativni. Včasih že manjša sprememba pomeni ogromno razliko. 2. Naloge, pri katerih uživate Lahko prevzamete še kakšno novo nalogo, pri kateri uživate? Ko jih boste imeli več, pojdite do nadrejenega in mu predstavite svoje ideje. 3. Naloge, ki vam povzročajo stres Ta seznam je lahko izredno zanimiv, zato ga pretvorite v zabavnega. Zakaj vas naloge spravljajo v stresne situacije? Obstaja način, da občutek omilite? Ali podjetje organizira izobraževanja, s pomočjo katerih bi pridobili več spretnosti za takšne naloge? Ali lahko govorite z nadrejenim o tem? Vprašajte za pomoč, včasih je zgolj to dovolj. Poiščite novo službo Se sliši kot scenarij iz najhujše grozljivke? Če vsaj malo premislite in ugotovite, da občutki ne gredo v pozitivno smer, je čas, da najdete drugo zaposlitev. Enkrat na dan si vzemite dve uri z namenom, da pregledate razpise za prosta delovna mesta, posodobite in prilagodite življenjepis, pripravite spremno pismo, prebirajte nasvete za iskanje zaposlitve ... Mrežite in dajte znancem vedeti, da iščete nove priložnosti. In ne pozabite - zaposlitveni portal Mo-jeDelo.com vam do službe tudi pomaga z nasveti. Ekipa MojeDelo.com И MojeDelo.com Delphi razvijalec programske opreme (m/ž) (Celje) Kakovost in zanesljivost programskih rešitev podjetja ter najsodobnejša informacijska tehnologija v podporo poslovnim procesom so naše vsakodnevne obveze - za brezskrbno poslovanje naših poslovnih partnerjev. Zato v podjetju Bass zahtevne sistemske rešitve obravnavamo tako kot partnerje -individualno, saj smo prepričani, da so samo celovite in personali-zirane sistemske rešitve ključ do uspeha. Bass, d. o. o., Celje, Ulica XIV. divizije 14, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 3. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist za LKW (m/ž) (Celje) Pričakujemo vsaj IV. stopnjo izobrazbe ekonomske ali tehnične smeri, vsaj 3 leta delovnih izkušenj na enakem področju, poznavanje trga rezervnih delov (predvsem na področju LKW-programa), poznavanje dela v MS Dynamics NAV (Navision) in CRM je prednost, vozniški izpit B-kategorije. Inter cars INT, d. o. o., Pot k sejmišču 33, 1231 Ljubljana - Črnuče. Prijave zbiramo do 11. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Digital media specialist (m/ž) (Celje) Izbran kandidat bo gonilna sila, ki bo poskrbela za boljše pozicio-niranje našega podjetja in naših izdelkov na zahtevnih globalnih trgih ter tudi na domačem trgu. Dobre tehnične predispozicije so pogoj, saj bo izbran kandidat tesno sode- loval z našim razvojnim oddelkom pri kreiranju novih produktov in izboljševanju obstoječih. Uporaba naprednih in inovativnih marketin-ških orodij je pogoj. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 11. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodilni razvijalec elektronskih sklopov in naprav - Senior Electronic Hardware Designer (m/ž) (Celje) Splošni pogoji: vsaj VII. stopnja izobrazbe tehnične smeri industrijska elektronika, dobro znanje angleškega jezika - pisno in govorno, vsaj 5 let delovnih izkušenj pri razvoju analognih in digitalnih elektronskih sklopov in naprav ... Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 11. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Brand manager za prodajni program (m/ž) (Celje) Splošni pogoji: minimalno V. stopnja izobrazbe tehnične ali komercialne smeri, dobro znanje angleškega jezika - pisno in govorno, vsaj 3 leta delovnih izkušenj na področju prodaje tehničnih izdelkov, odlično poznavanje orodij MS Office, izpit B-kategorije. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 11. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pomočnik v kuhinji/čistilec (m/ž) (Prebold) Glavne naloge in odgovornosti: vzdrževanje pribora, posode in delovnih strojev, naročanje in prevzem ter toplotna obdelava hrane, razdeljevanje na posamezne obroke. Bisol Group, d. o. o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 11. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik tovornega vozila -kiper (m/ž) (območje Celja) Od vas pričakujemo izkušnje na podobnem delovnem mestu, izkušnje z upravljanjem težke mehanizacije, vsaj 1 leto delovnih izkušenj na tem področju, vozniško dovoljenje B-, C-, E-kategorije. Easytrans, d. o. o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 2. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist tehnične prodaje (m/ž) (Gomilsko) Glavne naloge in odgovornosti: pospeševanje prodaje, obiskovanje in tehnično svetovanje pri obstoječih kupcih, iskanje novih ter delo na projektih, priprava ponudb in pripadajočih tehničnih dokumentacij. Silco, d. o. o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 27. 10. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Elektroinženir - razvojnik (m/ž) (Vojnik) Delo na delovnem mestu obsega razvoj in uvajanje tehnoloških rešitev za nove tehtalne sisteme, nadgradnjo obstoječih tehtalnih sistemov ... Alba, d. o. o., Celjska cesta 41, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 24. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strokovni delavec (varnost in zdravje pri delu) (m/ž) (Hrastnik) Minimalne zahteve: najmanj višješolska izobrazba tehnične ali druge ustrezne smeri, splošni in posebni del strokovnega izpita iz VZP, splošni in posebni del strokovnega izpita iz VPP . Sinet, d. d., Hrastnik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik. Prijave zbiramo do 27. 10. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Blagajnik - prodajalec (m/ž) (Velenje) Nudimo delo v sodobno opremljeni poslovalnici, prijetno delovno okolje, plačevanje dodatnega pokojninskega zavarovanja ... Spar Slovenija, d. o. o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 26. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Spletni razvijalec (Java) (m/ž) (Celje) Iščemo razvijalce, ki imajo izkušnje z razvojem spletnih rešitev in iščejo nove izzive. Vaše delo bo obsegalo razvoj novih projektnih rešitev, vzdrževanje obstoječih projektov, vodenje projektov, komunikacijo s stranko. Sotech, d. o. o., Aškerčeva ulica 14, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 11. 11. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist za »Program zeleni« (m/ž) (Celje) Od vas pričakujemo najmanj V. stopnjo izobrazbe, najmanj 3 leta delovnih izkušenj v trgovski panogi na razpisanem področju in odlično poznavanje prodajnih procesov . Inpos, d. o. o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 26. 10. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Projektant (m/ž) (Šoštanj) Kandidat bo zadolžen za izdelavo projektne dokumentacije, elaboratov za zahtevne, manj zahtevne ter enostavne objekte. Odgovoren bo za izdelavo projektov v skladu z veljavno zakonodajo ter za urejanje projektantske dokumentacije po določilih aktov, ki urejajo področje projektiranja. Zaposlitev za nedoločen čas. Andrejc, d. o. o., Topolšica 199b, 3325 Šoštanj. Prijave zbiramo do 30. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Referent v prodajni logistiki (m/ž) (Prebold) Na delovnem mestu boste odgovorni za delo s kupci, spremljanje gibanja naročil, usklajevanje odprem/naročil s proizvodnjo, obvladovanje ozkih grl, pripravo in usklajevanje tedenskih planov, organiziranje prevozov za odpreme. Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 26. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Celje) Če so čevlji vaš fetiš in ste eden od njihovih zbirateljev, vas vabimo, da vaš konjiček postane tudi vaša služba in da postane vaša služba vaš konjiček. Cloudy, d. o. o., Stegne 13a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 24. 10. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. OSIR 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo Izrišite si svojo vgradno omaro izračunajte ceno Nakup vgradne omare je velika prelomnica pri opremljanju doma. Vgradna omara naj bo skrbno izbrana, ustreza naj vašim potrebam in pričakovanjem. Izbiri je smiselno posvetiti posebno pozornost, saj bo le tako upravičila vaša pričakovanja. izberete postavitev, saj je lahko vgrajena med dvema stenama, lahko pa se na eni ali na obeh straneh postavi zaključno stranico. Po vpisu dimenzij sledi najpomembnejše - izbira notranjosti in videza vrat. Izbirate med ponujenimi moduli, ki seveda niso edina možna izbira. Si že predstavljate, kako bo vse na svojem mestu? Razporeditev notranjosti lahko poljubno spreminjate, dokler ne najdete najprimernejše rešitve. Želite drugačno postavitev ali vas skrbijo določene ne- pravilnosti, kot so na primer napeljave na zadnji steni in podobno? Za vse želje in težave obstajajo rešitve. Preverite jih pri Akronovih svetovalcih. Po nasvet k Akronu S pomočjo Akromata si lahko na preprost in pregleden način izrišete vgradno omaro po svojem okusu. Kadarkoli in od koderkoli. Preverite! Kljub temu da Akromat vključuje najpomembnejše elemente za izris in izračun cen, žal niso zajete vse vaše situaci- je. Za svetovanje se obrnite na izkušeno prodajno ekipo Akro-na, kjer vam bodo svetovalci z veseljem nudili dodatne informacije. Predvsem vam bodo svetovali za najbolj optimalno izbiro. O tem, da so vgradne omare nujen kos pohištva v sodobnem domu, ni več dvoma. Vprašanje je, kako boste prostor čim bolj racionalno izkoristili in si s tem poenostavili življenje. Izkoristite Akronove izkušnje in si olajšajte izbiro! www.akron.si Uporabite aplikacijo Akromat Akromat je spletna aplikacija, s pomočjo katere boste hitro in enostavno prišli do izrisa vgradne omare v 3D-tehniki. Prav tako boste dobili informativno ceno. Seveda niste omejeni samo na enkraten izris, temveč se lahko k izrisu znova in znova vračate. Z novimi idejami za isto vgradno omaro ali za druge vgradne omare. Neskončne možnosti izbire Vgradno omaro boste lahko izbrali po svojem okusu. Najprej MOJE POHIŠTVO Obiščite nas v našem salonu! Mariborska 103a, Celje (nasproti Planeta Tuš) POHIŠTVO PO MERI! 031 720 657 • celje(a)akron.si • www.akron.si Sami izberite razpored notranjosti in videz vrat i www. trg ovina-iamlca.s] prodaja elektronskih komponent velika izbira žarnic, baterij, orodja žarnica, d. O. O. tel.: 03-((28-2922 PHI1IBS DURACELL Kocbekova 3 GSM; 051-na polno<, bi me v finalu zmanjkalo. Sama proga je zanimiva, enaka je bila v kvalifikacijah v Barceloni, a sam sem raje na divji vodi. Igre so bile zame zelo lepa izkušnja,« je dodal novi up celjskega kluba. »Kajuhovec« doma v soboto Lan je dijak drugega letnika I. gimnazije v Celju. Obiskuje športni razred. Bil je edini slovenski kajakaš na igrah. Izmed sedmih Slovencev, ki so nastopili na olimpijskih kvalifikacijah maja v Barceloni, si je namreč edini priboril vozovnico za Argentino. Njegova največja navijača na mladinskih olimpijskih igrah sta bila babica Erna in dedek Miloš, ki sta se podala na dolgo pot in uživala ob zmagi svojega vnuka. V Argentini ga je spremljal tudi trener mlajših selekcij celjskega kluba Pavel Kuralt. V Slovenijo se bosta vrnila v soboto, slavnostni sprejem jima bodo na Špici pripravili v ponedeljek. Nasledil Simona Brusa Dogodke je seveda pozorno spremljal zdaj presrečni predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje Dušan Konda: »Lan je navdušil vse v Celju in Sloveniji, ki spremljajo kajakaški šport. On je naš biser, upam, da bo postal kajakaški matador tudi v članski konkurenci. Nadaljeval je slovensko tradicijo osvajanja medalj. Kar ne morem verjeti, da je minilo že osem let, odkar je Celjan Simon Brus osvojil zlato medaljo na mladinskih olimpijskih igrah v Singapurju.« Konda je napovedoval medaljo, tudi zlato je omenjal, obenem pa ga je črvičil dvom zaradi posebnosti proge. »Ta ni na divji vodi. Povsem podobna je bila v Barceloni, kjer je Lan zmagal v olimpijskih kvalifikacijah in nas navdal z velikim upanjem. Kitajec, skoraj za glavo višji od Lana, je presenetljivo dober kajakaš, toda Lan ga je v finalu ugnal s skoraj sekundo prednosti. Imel je visoko frekvenco zavesljajev, njegova tehnična izvedba obratov je bila odlična. Vsa čast mu. Še dve leti bo na velikih tekmovanjih nastopal v mladinski konkurenci. V ponedeljek se bomo skupaj poveselili,« je zaključil Konda in v klubske anale vpisal še eno »veliko« medaljo. DEAN ŠUSTER Foto: arhiv KKK Nivo Povsem podobna proga kot v Buenos Airesu je bila na olimpijskih kvalifikacijah v Barceloni. Tominc je obe prevozil hitreje od vseh svojih vrstnikov na svetu. Ekipa Neptuna v olimpijskem bazenu Otoka, ki leži med središčem Sarajeva in Ilidžo. Levo od trenerja Martina Karlina stojita Mitja Horvat in Anemari Košak s čekoma po 300 evrov. Denarni nagradi za Košakovo in Horvata Minuli konec tedna so plavalci celjskega Neptuna tekmovali na dveh mitingih, mlajši v Ribnici, starejši v Sarajevu. V Celje so se vrnili s kopico medalj in tako uspešno začeli novo sezono. V prestolnici Bosne in Hercegovine so na dvodnevnem Head pokalu Mladi za mlade 2018 poleg domačih tekmovalcev nastopili plavalci s Hrvaške, iz Makedonije, Turčije, Srbije in Slovenije. Bilo jih je 299 iz 25 klubov. Vseh devet »modrih« je stalo na stopničkah, osvojili so 33 medalj. V skupnem seštevku štirih disciplin sta Anemari Košak in Mitja Horvat osvojila drugi mesti. Košakova je zbrala dve zlati ter po eno srebrno in bronasto kolajno, Mitja Horvat je osvojil šest zlatih ter po eno srebrno in bronasto. Bera odličij ostalih: Hana Podbregar štiri zlate medalje in bronasta, Saška Podpečan zlata, srebrna in bronasta, Zala Bornšek dve bronasti, Andrej Resnik tri srebrne, Leon Ljubec Zajko srebrna in tri bronaste, Amadej Zagožen srebrna in Maks Jereb bronasta. Druga ekipa in ekipa selekcije sta tekmovali na 12. Pokalu Ribnica, ki se ga je udeležilo 298 plavalcev iz 18 slovenskih klubov. Finalne nastope na 100 metrov mešano si je s skupnim številom točk v rednem delu priplavala šesterica »modrih«: Julijan Pevec je bil nato drugi, Filip in Elina Bratina ter Sebastjan Jug so bili tretji, Izabela Pakiž Rumpf četrta, Gašper Pevec pa peti. Medalje so osvojili še Jon Kočevar, Lui Uplaznik Sunarić in Laura Knez. DŠ, foto: PK NEPTUN NA KRATKO Proti najboljšim na svetu? Nyon: Že pred žrebom skupin elitnega dela futsal lige prvakov je bilo znano, da bo Dobovec igral na turnirju v Litvi. Bil je v drugem kakovostnem bobnu, tako kot tudi preostali trije organizatorji turnirjev. Prireditelji na Evropski nogometni zvezi so si privoščili spodrsljaj, saj so morali žreb zaradi napačnega postopka prekiniti in delno ponoviti. Dobovec bo med 13. in 18. novembrom igral v Kaunasu. Poleg domačega Vytisa bosta tam nastopila še belgijski Halle in španski Inter. Slednji je zmagovalec lige prvakov v zadnjih dveh letih. Kapetan Dobovca Rok Mordej je bil razočaran nad razpletom, zanj je Inter še vedno najboljša ekipa na svetu. Gorenje z Granollersom Opole, Nantes: Rokometaši Gorenja so povratno tekmo 2. kroga kvalifikacij za pokal EHF izgubili proti poljski ekipi Gwardia Opo- le s 23:21, a se kljub temu uvrstili v 3. krog. V njem se bodo pomerili z Granollersom, ki je trenutno sedmi v španskem prvenstvu. Prva tekma bo 17. ali 18. novembra v Španiji, povratna pa teden dni kasneje v Rdeči dvorani. Športni direktor velenjskega kluba Janez Gams se zaveda moči nasprotnikov, obenem pa je priznal, da bi se žreb lahko zaključil tudi precej bolj neugodno. Gorenje se mora osredotočiti na sobotni derbi v Ribnici. Precej slabše so se odrezali rokometaši Celja Pivovarne Laško. V tekmi 5. kroga lige prvakov so v Nantesu izgubili z 38:27. Najboljši strelec zdesetkane ekipe je bil Branko Vujović s šestimi goli. Hat-trick Vezaja Celje: Po tekmah 9. kroga 3. slovenske nogometne lige sever je prišlo do spremembe na vrhu lestvice. V derbiju kroga je Videm doma izgubil z Bistrico (1:2), Šmartno pa je bilo boljše od Pohorja s 5:2 (trije goli Fatlinda Vezaja) in je zdaj na prvem mestu. Preostali izidi: Šampion - Dravinja 3:2, Zreče - Pesnica 2:2, Mons Claudius - Dravograd 1:2. (DŠ) © PRVALIGA TelekatnSlDvenije ŠPORT 19 Novakovič: »Dogajalo se bo še marsikaj« Uvodni krog državnega prvenstva za košarkarje ni postregel s presenečenji. Med ekipami s Celjskega so se prve zmage razveselili v taborih Rogaške in laškega Zlatoroga. Šentjurčani so se proti Slatinčanom dolgo časa presenetljivo odlično držali, medtem ko je odločitev o zmagovalcu na Polzeli padla v podaljšku. V uvodnem krogu so se zmage razveselili tudi košarkarji Primorske, ki so premagali Šenčur, Helios je bil boljši od Ilirije, Krka od Olimpije. Šentjur pokazal zobe Obračun Šentjurčanov in Slatinčanov je povsem napolnil dvorano Hruševec. Dodatno je vzdušje začinila domača godba na pihala. Za obe ekipi je bil uvod sicer tudi povsem nov začetek, saj imajo državni prvaki iz sezone 2014/15 v postavi kar sedem novincev, dva manj sta pri Rogaški. V večjem delu tekme sta bili ekipi povsem skupaj. Odločitve ni prinesel niti tretji del, v katerem so sicer košarkarji Rogaške povedli za šest točk. V zadnjih desetih minutah so zaigrali še čvrsteje, bili v napadu še bolj prepričljivi in na koncu zasluženo slavili. Kljub porazu si Šentjurčani za prikazano zaslužijo čestitke. »Velik del tekme smo se z Rogaško dobro borili. Naše težave so se začele v drugem delu tretje četrtine in se nadaljevale v četrti, ko so gostje z agresivno igro prišli do večje prednosti. Na koncu smo se borbenostjo uspeli precej približati, ampak je zmaga zasluženo šla v Rogaško Slatino. Čestitam svojim fantom za prizadevanje, ki so ga pokazali na igrišču, enako tudi bučnim gledalcem,« je dejal trener Šentjurja Jakša Vulić. Gostujoči Damjan Novakovič je povedal: »V tretji četrtini smo si priigrali obču-tnejšo prednost, ki je nismo znali držati do konca, a kljub temu naša zmaga ni bila ogrožena. Veseli me, da smo prišli do zmage kljub izjemno slabemu metu za tri točke. Zahvalil bi se številnim Slatinčanom, ki so nas prišli podpirat na gostovanje. Že prvi krog je pokazal, da bo sezona zelo zanimiva, izenačena. Dogajalo se bo marsikaj.« Michael Harmon je bil s 24 točkami najbolj razpoložen pri domačih, pri gostih pa Rashun Davis, ki je dosegel 17 točk. Šentjurčane v soboto čaka domač obračun z Laščani, Rogaška bo gostila Primorsko. Laščani so se »izvlekli« Lokalni obračun Hopsov in Zlatoroga je na Polzeli prinesel precej razburjenja, saj je bil zmagovalec znan šele po podaljšku. Zmage so se veselili Laščani. Hopsi so na začetku zadnje četrtine vodili z 59:50, a prednosti niso znali zadržati. Zlatorog je počasi topil zaostanek, Jalen Dontae Lindsey je s polaganjem dvanajst sekund pred zadnjim zvokom sirene izsilil izena- Ljubitelja športa v Celju so željni dobre košarke. Premierni koš je edina trojka Hunta V drugi slovenski ligi za košarkarje so prvič zmagali Celjani. Na prvi tekmi v dvorani I. osnovne šole so s 95:73 premagali ekipo Medvod, ki se je neodgovorno lotila potovanja in se je tekma zato začela z več kot enourno zamudo. Prvi koš za Celje je dal Jimmie Hunt, ko je zadel trojko, pri tem pa se je ustavil. Zelo razpoložen je bil Matic Grušovnik. Dal je 26 točk in dosegel izvrsten statistični indeks 35. Salih Nuhanovič je dodal 16 točk, Timotej Cuk 14, Tadej Koštomaj 11 ob šestih asistencah. V nedeljo bodo celjski košarkarji gostovali v Novem mestu pri Trotih. DEAN ŠUSTER, foto: GrupA Ustvariti olimpijca Karate klub Velenje letos praznuje 50 let delovanja, kar je obeležil s slovesnostjo v soboto. Z imenom Karate klub Gorenje Velenje je bil ustanovljen 21. novembra leta 1968 in se ponaša z nazivom najstarejšega vseskozi delujočega karate kluba v Sloveniji. V petdesetih letih se je v njegovih vrstah spoznavalo s karatejem kot tekmovalnim ali rekreativnim športom ter življenjsko filozofijo okoli 6.300 ljudi iz Velenja in okolice. Z uspehi tekmovalcev v katah in borbah se zadnjih nekaj let uvršča med deset najboljših klubov v Sloveniji. Prejšnje leto je zaključil na tretjem mestu. Z uvrstitvijo karateja v program olimpijskih iger - prvič bo na sporedu čez dve leti v Tokiu - se je močno okrepila motivacija karateistov za še boljše rezultate in dolgoročni cilj KK Velenje je imeti udeleženca olimpijskih iger. DŠ Nejc Barič je bil drugi strelec Zlatoroga na Polzeli. Zbral je še šest asistenc, nad njim je bilo storjenih devet osebnih napak, zadel je vseh osem prostih metov. Obenem je izgubil pet žog in iz igre metal 3-12 ... čenje in s tem podaljšek. V njem so imeli ves čas pobudo Laščani, na krilih ameriških okrepitev pa so tekmo pripeljali do srečnega konca. Če kdaj, potem se zdaj nad sodniškim kriterijem ne morejo pritoževati, medtem ko je pri gostiteljih zgodba drugačna. »Sezono smo odprli katastrofalno, res pa je, da so gostje izvajali kar 31 prostih metov, razmerje v osebnih napakah pa je bilo 27:17,« je jasno povedal trener Hopsov Boštjan Kuhar. »Upam, da bomo naslednje tekme odigrali bolje, škoda pa je, da smo izgubili prvo tekmo na domačem parketu, ki vsem pomeni ogromno za nadaljevanje sezone.« Donovan Matthew Jack je bil najbolj razpoložen strelec tekme, za Hopse je dosegel 21 točk. Na drugi strani je Michael Emani Gant dal 16 točk in zbral 10 skokov. Chris Thomas se je razveselil prve zmage v vlogi trenerja Zlatoroga: »Neverjetna tekma. Odigrali smo borbeno, trdo in nepopustljivo. V večji meri smo v obrambi igrali tako, kot želimo. Vsak večer grem mirno spat, ker vem, da ekipo na igrišču vodi igralec, kot je Nejc Barič. Ekipo zna potegniti iz vsakršnih položajev. Redkokatera ekipa se po zaostanku štirinajstih točk bori naprej, naša se. Borimo se in ne popuščamo, ostanemo skupaj kot ekipa in takšen bo Zlatorog v tej sezoni.« Polzelani bodo v nedeljo gostovali pri Olim-piji, Laščani bodo dan prej odpotovali v Šentjur. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Dvakrat premagale Triglav Tekma tretjega kroga državnega prvenstva med ko-šarkaricami Cinkarne Celje in Triglavom iz Kranja je naziv derbi upravičila le v prvih dvajsetih minutah. V nadaljevanju so Celjanke namreč povsem zaustavile nasprotnice, se z njimi poigrale in zabeležile novo visoko zmago, s 86:53. Na četrti tekmi državnega prvenstva so vpisale še četrto zmago. Tokrat so proti aktualnim pokalnim prvakinjam vodile od prve do zadnje minute. V prvi četrtini je bila celjska prednost že dvomestna, vendar je sledilo znižanje zaostanka Triglava. Po dveh zadetih trojkah Lejle Omer-bašić so gostje sredi druge četrtine zaostajale le za točko (33:32). Vse to je bila posledica tega, da domači trener Damir Grgić ni imel na parketu najboljše postave. Ko jo je imel v drugem polčasu, je bila zgodba povsem drugačna. Gledali smo le še eno ekipo. Po vodstvu za pet točk ob polčasu je prednost v zadnji četrtini znašala kar 40 točk. »V prvem polčasu nismo mogli razviti svoje igre. V drugem delu smo povečali agresivnost in si na koncu zasluženo priigrali novi dve točki. Čestitke igralkam za zmago,« je dejal Damir Grgič, ki je s svojo ekipo že drugič v desetih dneh z visoko razliko premagal Go-renjke (sprva v Jadranski ligi v Kranju s 83:52). Pri domači Bolgarsko Montano, za katero je trener Damir Grgić prepričan, da se bo uvrstila na zaključni turnir lige Waba, so celjske košarkarice v svoji dvorani nadigrale s 85:68. Chatrice White je dosegla 21 točk, nekaj preglavic ji je povzročala le njena rojakinja na nasprotni strani Manuel Taylor. ekipi sta ponovno izstopali obe Američanki - Chatrice White je dosegla 22 točk, Rangie Bessard 16. V soboto bodo Celjanke gostile Ježico, že danes jih čaka nova tekma Waba lige - proti Trešnjevki v Zagrebu. »Novo sezono smo resnično zelo dobro začele. Želimo nadaljevati v takšnem slogu tudi proti Trešnjevki. Z njo v pretekli sezoni nismo imele prezahtevnega dela, zato verjamem, da bo tudi tokrat tako,« je dejala branilka Cinkarne Anđela Delić. MITJA KNEZ Foto: GOJKO KUSIĆ 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE Opis delovnega mesta: vzdrževalec in monter GTG plin -vzdrževanje in montaža plinskih inštalacij, opreme pod tlakom, - vzdrževanje tehnične opreme na lokaciji podjetja in pri kupcih na terenu. Pričakujemo: - vsaj IV. stopnjo izobrazbe - tehnične smeri, ■ vsaj 2 leti delovnih izkušenj na tehničnem področju, - obvezen izpit B-kategorije, - osnovno znanje angleškega jezika, - natančnost, vestnost,zanesljivost, - pozitiven odnos do dela. Kandidati naj pošljejo svoje prijave na e-nalov: jana.qominsek(5)qtq-plin.( ROK ZA PRIJAVO JE 26.10.2018. NA Pečovju prodam zazidljivo parcelo, 25 arov, sončna lega, asfalt in vsi priključki. Cena po dogovoru. Telefon 040 620-004. 1689 PISARNO v Celju, Razvojni center, velikost 30 m2, zelo ugodno prodamo. Možna menjava. Telefon 041 807-060. mi ODDAM VRT nad Skalno kletjo brezplačno oddam (za naprej). Telefon 070 706-730. 1712 STANOVANJE PRODAM 7ТТГТТ77! VOZILA V OKOLICI Laškega na mirni, sončni lokaciji prodam travnik z veliko zidano shrambo. Telefon 041 886-816.1699 VZREČAH prodam štirisobno neopremlje-no stanovanje. Telefon 041 886-816. 1699 STANOVANJE v petstanovanjski hiši, 50,30 m2, v Hotunjah pri Ponikvi, na novo adaptirano 2016/17, talno gretje, ugodno prodam. Cena 59.000 EUR. Telefon 041 628-807. 1707 PRODAM AUDI A4 1,9 tdi, letnik 1996, registriran do 3/2019, prodam. Telefon 041 213766. 1721 KUPIM RABLJEN avto Renault dio storia, dobro ohranjen, star 5 do 6 let, kupim od prvega lastnika. Telefon 031 621-283. 1684 STROJI PRODAM NAVADEN in rotacijski plug (okrogel priklop) za motokultivator Muta prodamo. Informacije po telefonu 041 906-042. 1653 VITL0 Krpan, 4 tone, malo rabljeno, travniško brano in cepilec za drva, 101, prodam. Telefon 051 624-250. 1713 TRAKTOR Imt Ferguson prodam po ugodni ceni. Telefon 031 831-784. s 51 POSEST PRODAM HIŠO z vinogradom na Virštanju prodam. Telefon 040 211-346. p PRODAM PRODAM H AVTO STEKLO CENTER POSTELJO, 160 X 200 cm in klubsko mizico, 110x55cm,zelo ugodno prodam. Telefon 031 695-144. 1715 Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 PRAŠIČE, težke od 30 do 90 kg, domača hrana, dostava, prodam. Telefon 031 524-147. 1717 ČRN0-BELE race, majhne kure čačkalo ali šešerke, pa parih ali po želji, prodam. Telefon 051 421-126. 1720 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom po celotni Sloveniji. Vzreja ne-snicTibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545481. p PRAŠIČE, težke od 30 do 280 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 031311-476. p PRAŠIČE, težke od 50 do 120 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, domača hrana, prodam. Telefon 041 996-166. 1613 PRAŠIČE, težke od 120 do 200 kg, mesni tip, možna dostava, prodam. Telefon 041 455-732. 1624 PRAŠIČE, težke od 20 do 100 kg, prodam. Telefon 041 836-398. 1690 BIKCAsimentalca, starega 15 dni in teličke simentalke, težke od 100 do 250 kg, prodam. Telefon 041 324-256. 1716 дшшш S astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR 02. po ceniku vašega operaterja TELIČKO, težko 200 kg in bikca, težkega 300 kg, oba pasme limuzin, prodam. Telefon 031 559-820. l 149 KRAVO za zakol, bika limuzin, za zakol ali pleme, ter dva bikca simentalca, težka približno 200 kg, prodam. Telefon 041 794-301. p DEBELE, suhe krave in telice ter teleta kupim. Plačilo takoj - z davkom. Telefon 041 653-286. š 30 PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 6 47-223. p ŠTIRI bike za nadaljnjo rejo, od 450 do 600 kg, kupim. Telefon 041 522 720. 1680 BIKCE, mesni tip, težke od 150 do 250 kg, kupim. Telefon 031 832-520. 1710 MLADO kozo, dobro mlekarico, brez rogov, kupim. Telefon 041 563-725. 1718 PRODAM JABOLKA bobovec, za stiskanje ali sok, prodam po simbolični ceni. Telefon (03) 579-2253. 1688 OSTALO KUPIM ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. 0.0., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. PONUDBE za zrele, resne ljudi z vse države 031836378 http://www.zau.si ШШШ živite cenejei ! Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 1G besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, kijih najdete na spodnjem seznamu. SKINAUT SMUiAJtSKA Jo LA informaaje 041610464 TDPFIT center za zdravje in rekreacijo ^ /C \ , ^ Avto Safir Profes to n ahi za tvzila €4> izposoja kolesa SLADA TRGOVSKO PODJETJE, d. o, o. HU6-! m PROTEUS ortopedski pripomočki INOX DIMNIKI MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p. — dojeni otroci< hodijo že v osnovno šolo in končujejo srednjo šolo, ampak njihove mame se me še vedno spomnijo. Ko se srečamo, rečejo: >Glej, to je gospa, ki ti je pomagala, ko si se rodil.<« »Klopce za dojenje so pri ljudeh vzbudile razmišljanje o dojenju na javnem kraju. Vsem se zdi prav, da ženska doji, da skrbi za svoje in za zdravje otroka, malo pa zastanejo, ko se srečajo z aktom dojenja. Vsak si misli, da bo videl partnerko, sestro, pri čemer ne pričakuje, da bo videl morda neznano žensko kar tako.« Cvetka Skale je tudi članica Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja pri Unicefu Slovenija in je mednarodno pooblaščena svetovalka za laktacijo. V prvi vrsti je čisto preprost človek, ki se zaveda, da je pomoč sočloveku največja vrlina v življenju. Na trenutke se zaradi svoje skromnosti skoraj ne zaveda, kakšne velike premike je storila na področju dojemanja dojenja pri nas. INTERVJU 27 stran vržen!« Se še vedno premalo pogovarjamo o tem? Tudi pri pripravi na porod? Doma, z družino, s partnerji? Mislim, da je teh pogovorov danes vedno več. Bilo je neko obdobje, ko se družine o tem niso ravno pogovarjale. Danes je izredno malo primerov, ko ženska pride v porodnišnico sama, brez partnerja. V 95 odstotkih je pri porodu prisoten partner. Ta žensko spremlja ves čas priprave na porod in dojenje ter v šoli za starše. V Celju je ravno letos dobra priložnost za vse v projektu bolnišnice, kjer pari spoznajo porodnišnico, postopke in ljudi, ki jim bodo pomagali pri porodu že pred trenutkom rojevanja. Tudi v Zdravstvenem domu Celje je je vedno manj klasičnih težav pri dojenju. Če bolijo bradavice, lahko ženska pokliče pomoč pri dojenju, če ji primanjkuje mleka, lahko pokliče svetovalko za dojenje. Kaj je pri tem pomembno? Pogovor. Izkušnje so me naučile, da se z mamami ogromno pogovarjam. Ne samo o konkretni težavi. Velikokrat se nato izkaže, da ni problem samo v boleči bradavici, ampak da težava izhaja iz drugih stvari, strahov, dvomov. Problem je torej bolj kompleksen. Ženske velikokrat potrebujejo samo razumevanje, a tudi potrjevanje, da delajo prav. Nekomu, ki se znajde v težavah, morda največ pomeni, da osebo razumeš, poslušaš in podpreš. »Partnerja, ki sta že dolgo skupaj, vnaprej točno vesta, kako bosta v določeni situaciji ravnala. Potem pride malo bitje, ki ne govori, ne počne nič drugega, kot je, >lula in kaka<, in okrog tega se začne vrteti ves svet. O tem je treba razmišljati pravočasno, saj se življenje spremeni, postavi na glavo in prilagodi novemu družinskemu članu.« podobno. Nekateri pari potem te podatke, ki jih dobijo, povežejo, znanja združijo in povedo, da se zaradi tega v porodnišnici počutijo bolj domače. To je tisto, kar potrebujejo. Ker danes ni težko na spletu poiskati informacij, ki jih potrebuješ, in jih prebrati, toda pomembnejša je informacija iz prve roke, od osebe, ki ji zaupaš in ob kateri se počutiš varno. Ko ste omenili partnerje. Se moški zavedajo svoje vloge ob porodu in dojenju? Da. Znajo podpreti partnerke. Vem, moški ne more dojiti otroka, vendar lahko žensko razume, tudi njena čustvena nihanja ob dojenju. Znano je namreč, da se po porodu sprošča obilica hormonov. In če včasih pri dojenju ne gre tako, kot bi človek načrtoval, lahko nastopi žalost. Ko partner žensko razume in jo pri tem podpre, ji je lažje. Lahko ji pomaga pri gospodinjskih opravilih, pri previjanju otroka, lahko je ob njej pri dojenju. Takšne drobne stvari naredijo življenje lepše. Se zgodi kdaj, da ima ženska odpor do dojenja? Da in to je zelo težka situacija. Vedno se moramo vprašati, kaj je v ozadju, da ženska tako čuti. Takšna ženska potrebuje še več podpore kot vse ostale. Ker je zagotovo doživela nekaj, kar mora v sebi predelati. V ozadju so lahko zelo težke zgodbe. Sicer pa To je tudi vodilo vaših srečanj doječih mamic v Celju. Te podporne skupine za dojenje so bistvene za ženske, ki se »ne znajdejo in ne najdejo«. V skupini je vedno prisotna strokovna oseba, nekdo, ki skupino vodi, in vedno se pri pogovorih prilagodimo aktualnim težavam mamic. Te pridejo v skupino z različno starimi otroki in vsaka nosi v sebi misel, da je njena težava največja. V pogovoru slišijo, da se tudi druge soočajo s podobnimi težavami, zato delijo izkušnje, znajo si tudi same pomagati, se kdaj potolažiti. Potem se zgodi, da ostanejo v stiku, kdaj tudi same nato težave razrešijo. V Celju se je ta medsebojna pomoč precej razvila ravno zaradi te podporne skupine za dojenje ... ... ki jo vi vodite že od leta 2004. Spominjam se, da je društvo takrat imelo prostore še na Slomškovem trgu v Celju, da sem tam velikokrat sedela sama in čakala, ali bo katera mamica sploh prišla. Nisem obupala, ker sem vedela, da vsaka stvar potrebuje svoj čas. Potem je zanimanje za skupino raslo, društvo se je selilo v Kocenovo ulico, zdaj smo v prostorih Medgeneracijskega centra Socio v Gosposki ulici v Celju. To je idealna lokacija v središču. Je ogromno prostora, ki ima celo kotiček z igralnico za otroke. Danes so ta srečanja postala že skoraj navada. Se sploh zavedate, kakšno sled puščate na področju pomena dojenja? Ne gre samo za Celje, znani ste po vseh Sloveniji ... To, kar naredimo za prihodnost naših otrok, družbe, ni nikoli stran vržen čas. Ves čas sodelujem tudi pri izobraževanju zdravstvenih delavcev na področju dojenja in prakse, torej pri učenju tehnik dojenja in uporabe pripomočkov pri tem. Predvsem s svojim delom poskušam doseči, kar je tudi cilj našega društva, da bi se podpora dojenju razširila tudi izven bolnišnic. Da bi se doječe ženske počutile domače in sprejete, da bi dojenje postalo norma našega življenja in da ne bi bilo več zaprto za štirimi stenami ali za domačimi vrati. Ali je dojenje sprejeto tako, kot bi moralo biti? Veliko razmisleka so dale družbi MAM-klopce, ki so namenjene dojenju na javnem kraju. Letos so jo postavili tudi v Celju. Je dojenje na javnem kraju še vedno tabu? Mislim, da se je pogled javnosti na dojenje na javnem kraju spremenil, čeprav so doječe mame še vedno deležne pripomb. Na žalost se to zgodi največkrat na krajih, kjer bi človek najmanj pričakoval. Primer, ki se ga spomnim, se je zgodil v Ljubljani, ko so imele mamice podporno skupino v knjižnici, nakar so eno od mam, ki je tam dojila, okarali, da to ni primerno mesto za dojenje. Klopce za dojenje so pri ljudeh vzbudile razmišljanje o dojenju na javnem kraju. Vsem se zdi prav, da ženska doji, da skrbi za svoje in je specialistka neonatologije iz Amerike jasno povedala - in to se me je dotaknilo - da si tisti, ki enači materino mleko z mlečno formulo, ne zasluži delati z doječimi materami. Ali po vseh teh letih vašega dela in pro-stovoljstva srečate kdaj otroke, katerih mamice so vas prosile za pomoč? Verjetno so nekateri že najstniki? Moji »dojeni otroci« hodijo že v osnovno šolo in končujejo srednjo šolo, ampak njihove mame se me še vedno spomnijo. Ko se srečamo, rečejo: »Glej, to je gospa, ki ti je pomagala, ko si se rodil.« Pred časom je prišla ena gospa v porodnišnico na obisk k svojih hčerki in ko me je zagledala, je bila tako vesela, ker je vedela, da sem pomagala njej in bom še njeni hčerki. Vaša pomoč je zdaj že presegla standardne okvirje pogovorov, ogromno vam pišejo po elektronski pošti in tudi na Facebook strani vašega društva. Odgovorite vsakomur. Res je. Imamo veliko sledilcev naše spletne strani in na socialnem omrežju. Nastajajo skupinice, kjer si mame tudi same pomagajo. Veliko je tudi vprašanj po elektronski pošti, kajti nekaterim ženskam je lažje napisati, kje imajo težavo, kot to ubesediti. Še vedno mislim, da so najboljša priporočila od ust do ust . Koliko časa ste »na telefonu« zaradi nasvetov mamicam? Ah (smeh), sem se že navadila. Vedno odgovorim na vse klice, kajti v večini primerov »Vedno se moramo vprašati, kaj je v ozadju, če ima ženska odpor do dojenja. Takšna ženska potrebuje še več podpore kot vse ostale. Ker je zagotovo doživela nekaj, kar mora v sebi predelati. V ozadju so lahko zelo težke zgodbe.« za zdravje otroka, malo pa zastanejo, ko se srečajo z aktom dojenja. Vsak si misli, da bo videl partnerko, sestro ., a ne pričakuje, da bo videl morda neznano žensko kar tako. Nam do popolnega odnosa do dojenja manjka še veliko? Zagotovo. Manjka nam predvsem to, da bi o dojenju vsi govorili enako. Vedno tudi poudarjam, da če hočeš, da te bodo mame razumele in da boš razumel njih, moraš verjeti v sposobnost mame, da tvori mleko in da je to mleko takšne kakovosti, da nahrani otroka, in v sposobnost otroka, da to mleko lahko spije. Dokler tega ne verjameš in v mislih še vedno enačiš mamimo mleko z mlečno formulo, ne moreš absolutno podpirati dojenja. Mislim, da je to tista napaka, ki je še vedno prisotna predvsem pri nekaterih zdravstvenih delavcih, ki morda enačijo vrednost materinega mleka in vrednost mlečne formule. Ravno na simpoziju o laktaciji in dojenju, ki je bil pred štirinajstimi dnevi v Celju, so to mamice, ki me potrebujejo. Navadiš se na to, če pa se kdaj zgodi, da me dva dni nihče ne pokliče, si mislim, da je morda z mano kaj narobe . In vse to delate brezplačno. V svetu, kjer je materinstvo dobra tržna niša za marsikoga, ki to izkorišča. Področje nosečnosti, rojevanja in poporodne oskrbe je resnično velika tržna niža, to vemo že dolgo. Zlasti to vedo tisti, ki na ta račun služijo. Ženska, ki je v stiski, je za pomoč najverjetneje pripravljena tudi plačati. Ravno pred kratkim sem zaradi nekega predavanja opravila anketo o dostopnosti pomoči doječim mamicam. Marsikatera ženska namreč sploh ne ve, da je na voljo brezplačna pomoč. Zato nekatere ženske najemajo svetovalke, ki pomoč zaračunajo. Toda največji problem je, da večina takšnih svetovalk nima osnovne zdravstvene izobrazbe in temeljne izobrazbe o dojenju. SIMONA ŠOLINIČ, foto: GrupA 28 REPORTAŽA »Iskat greva dobroto, ki je je na svetu zagotovo še veliko« Anja Antolič s Sv. Štefana in Barbara Marčič iz okolice Rač bosta šli s kolesom čez Južno Ameriko Nismo se še dobro poslovili od Konjičana Oliverja Tiča, ultrapohodnika, ki se je namenil v nekaj letih prehoditi najdaljšo cesto na svetu, že na isto pot odhajata Slovenki. Anja in Barbara bosta Južno in Srednjo Ameriko v letu dni prekolesarili. Spoznali sta se med študijem španščine in pedagogike. Povezala ju je ljubezen do hi-spanistike in potovanj. Medtem ko je Anja že imela izkušnje s kolesarjenjem na dolge proge, je Barbara do kolesa gojila bolj priložnostne simpatije. Prvo veliko preizkušnjo je predstavljalo skupno kolesar- si spoznavali ljudi in kulturo krajev, ki so jima prav zaradi jezika že zdaj blizu. Mimo mest in turističnih mravljišč Prvi veliki izziv bo spraviti obe kolesi z vso kolesarsko opremo in opremo za kampiranje do izhodiščne točke v Ushuai v Argentini. Ker sta okvirja koles iz aluminija, ju je težko tako dobro zaščititi, da se pri transportu ne bi poškodovali. Barbara že z britanske poti nima najboljših izkušenj. »Tudi glede teže sva zelo omejeni in res upava, da sva zadeve dovolj dobro preverili. Ne bi Dekleti bosta iz Ushuaie na jugu Argentine krenili proti severu čez dvanajst držav, izognili se bosta brazilski Ama-zoniji. »Upava, da bova kje na poti dohiteli Olija in bomo kakšen dan skupaj kampirali. Če seveda ni začel teči v stilu Foresta Gumpa,« se pošali Anja. jenje po Veliki Britaniji. V približno mesecu sta s kolesi prevozili celotno Anglijo, Škotsko, Severno Irsko in Irsko. »Tudi če sva sicer dobri prijateljici, si nisva upali dati roke v ogenj, da bova takšno pot preživeli brez prask. To so ekstremni pogoji, kjer mora človek računati s pomanjkanjem, z utrujenostjo in s sitnobo. Ni nujno, da se vrneš v tako dobrih odnosih, kot si šel na pot,« se smejeta. Ker sta ognjeni krst pred dvema letoma dobro prestali, sta sklenili, da bosta ugriznili v veliko avanturo. Tokrat bosta s kole- radi bili pred dilemo, kaj vreči iz prtljage. Vsaka malenkost je do potankosti premišljena in nepogrešljiva.« Vso pot od juga Argentine do otočij Srednje Amerike nameravata divje kampirati. Zato poleg koles potrebujeta še nepremočljiv šotor, spalki, kuhalnik, nekaj najnujnejšega orodja in karse-da malo elektronskih naprav. »Ne bi bili radi prevelika skušnjava za priložnostne roparje. Razen telefonov, solarnega polnilca in fotoaparata ne bova s seboj imeli nič posebej dragocenega.« Za vsak primer Anja in Barbara bosta šli na pot 24. oktobra. Predvidoma bo njuna kolesarska turneja po Južni Ameriki trajala leto dni. Na dan bosta lahko | sta se opremili s poprovim sprejem, izogibali se bosta velikim mestom in če ju ne bo ravno hudo mikalo, tudi najbolj razvpitim turističnim znamenitostim. »Po svetu je veliko lepega in mislim, da ne bo konec sveta, če ravno ne bova zlezli na Machu Pic-hu ali kaj podobnega,« pravi Barbara. i porabili vsaka po pet evrov. »The bike wanderers« družbenih omrežij Če je v Južni Ameriki dokaj enostavno urediti vso dokumentacijo, so finančna sredstva tudi tam za tako dolgo potovanje vedno preskromna. »Po tej poti so kolesarile že cele družine. V tem pogledu ne bova nič posebnega, morda pa nama bo prvima uspelo s tako malo denarja,« se namuzne Anja. Zadnji dve leti sta ves čas opravljali tudi več služb hkrati, pri temperaturah pod ničlo sta s kolesom dostavljali hrano po Ljubljani Barbara jima je narisala prav posebni majčki. Na rokav je zapisala Tolkienovo misel, da vsi, ki tavajo, še niso izgubljeni. in varčevali. Ker sta imeli pred očmi zelo jasen cilj. Zbiranje donacij in sponzorskih sredstev se jima je namreč zdelo še bolj naporno. »Pri posameznih proizvajalcih sva dobili določeno opremo ali vsaj občuten popust zanjo. To nama je ogromno pomenilo.« Sicer pa je tudi v tem svetu vse odvisno od tega, kako velik je tvoj digitalni odtis. Število sledilcev na družbenih omrežjih je odločilno. »The bike wanderes je najin logo in kar veliko ljudi naju že spremlja. Seveda bova hvaležni za vsak nov klik in všeček. Z veseljem bova poročali in se javljali s poti, a v prvi vrsti potujeva zase. Nisva tiste vrste, da bi za publiciteto živeli na spletu.« Vsekakor ju bomo v digitalnem svetu spremljali tudi mi, še bolj pa se veselimo pogovora iz oči v oči ob njuni vrnitvi. SAŠKA T. OCVIRK Foto: osebni arhiv »Iskat greva dobroto, za katero verja-meva, da je je v svetu še veliko. Niso vse samo poročila in grozne novice, s katerimi nas hranijo. To so najine življenjske sanje in kdaj, če ne zdaj, jih bova izpolnili?« polna pričakovanj in navdušenja zaključi Barbara. »Potovanja se veseliva predvsem zaradi jezika, ki nama je zelo blizu,« pravi Barbara in v istem trenutku hudomušno pomisli, da morda čisto gladko kljub temu ne bo šlo. »Prekmurci so uradno tudi Slovenci, pa poglejte, kako govorijo.« ■ Življenje bo asketsko, vendar polno t . Чу^Ч . ■ F UUIIUHI |JUIMU novih spoznanj in dogodivščin. v? Na vsako kolo bosta naložili šest torb, ki bodo skupaj tehtale petnajst kilogramov. »V breg ne bo prav enostavno kolesariti, v dolino je zaradi dodatne teže lahko še bolj nevarno. Je pa res, da po vrnitvi iz Velike Britanije praznega kolesa skoraj nisem znala peljati,« pravi Anja. Nekoč sta srečali tudi posebneža, ki je na svojem kolesu tovoril kar osemdeset kilogramov PORTRET 29 V centru Gustav je Kvirina naredila posebno Јј^^^^^ШЛ poslikavao. »Pri igri scrable je tako, da imaš ^^^^^^B^SaM na razpolago nekaj črk in iz njih moraš nekaj narediti. Tako je tudi pri kulturi. Denarja ni ravno veliko, a iz tega je treba z veliko kreativnosti ••—■^ЛМВ^ ЛИМ^'"J ' narediti najboljše. To je igra s tistim, kar imaš.« »Zabavno je hoditi po Šentjurju in opazovati svoje izdelke!« Mlada umetnica Kvirina Martina Zupanc je likovno umetnost iz galerij prenesla na ulice Nedokončana magistrska naiog ves čas kljuva njene misli in je n pusti pri miru. »To bom seveda š »Ne vem, kaj bi lahko napisala o meni, ker ni nič zanimivega. Stara sem 27 let, brez izpita za avto, z nedokončanim magisterijem iz prava,« so bile začetne besede mlade Šentjurčanke, ki je čisto preveč skromna. Njena slika Trenutno brez signala je med 45 najboljšimi na na državni tematski razstavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. A to je zgolj češnja na krasni torti. Njene slike pograbijo na vseh slikarskih razstavah in kolonijah, Šentjur je oblečen v njene umetnine. »V Šentjurju se dobro počutim, verjetno je razlog to, ker ga rada urejam po svoje.« Ko si je Kvirina Martina Zupanc po sili razmer vzela leto absolventskega staža, se je spremenilo njeno življenje. »V dodatnem letu sem si vzela čas za vse tisto, česar prej nisem počela. Vpisala sem se v društvo likovnikov in začela ustvarjati. Slabo stvar sem spremenila v nekaj dobrega, pri čemer je mogoče tudi, da sem zgolj skušala pozabiti na slabo. Pravo sem dala malce na strab in zdaj počnem čisto druge stvari. Nekateri pravijo, da sem se narobe odločila, saj bi lahko opravljala poklic, ki je čislan, pri čemer bi bila zanj pošteno plačana. Za pošteno plačilo se je pri mojem trenutnem delu treba močno boriti, ni ravno vnaprej predvidene javne postavke. Lahko, da bom naposled opravljala poklic pravnice, a nikoli si ne bom rekla, da se nisem preizkusila še v nečem, kar mi je tudi všeč.« Galerija na prostem Zid nasproti tržnice, hiška na železniški postaji, lokali, Center kulture Gustav - to je le nekaj mest, ki jih krasijo Kvirinine poslikave. Pred dvema letoma so jo prijatelji prosili, da bi ob 20-letnici šentjurskega študentskega kluba prenovila zid nasproti tržnice. »Na razpolago smo imeli en dan za 52 metrov zidu. Prišlo je več kot trideset oseb in s skupnimi močmi smo zmogli.« Njeno delo so videli člani kluba sta-rodobnikov in jo prosili, naj poslika prazno fasado stare tehtnice na železniški postaji. Sledila je poslikava prijateljevega fitnesa. V sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje je uredila del razstave o šentjurskih skladateljih in zdravnikih Ipavcih. O- i »Telovadnica je moj razstavni prostor.« »Tudi umetnica sem zgolj napol -nimam lastnega ateljeja, zato tistega, ki želi videti moja dela, napotim v prijateljev fitnes, ki je postal mini galerija. Vem, da je telovadnica neobičajen prostor za razstavljanje likovnih izdelkov, zato je zagotovo dokaz, da lahko v življenju z roko v roki hodijo ljudje in stvari, ki na prvo žogo ne sodijo skupaj, kot sta telovadnica in likovna umetnost. Slišala sem, da se določenim umetnikom moje delo ne zdi ravno umetnost, ker prave umetnine so razstavljene za galerijskimi štirimi stenami. Najprej sem bila malce užaljena, a se še naprej trudim umetnost približati tudi tistim, ki ne hodijo v galerije. Zato mi je toliko bolj všeč, ko me ljudje pokličejo, ker si želijo mojih del.« Napredek je opazen Potrditev, da dela dobro, je letos dobila na državni ravni. Pred dvema letoma je prvič sodelovala na javnem tematskem razpisu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in uspelo ji je priti na regijsko razstavo. Letos ji je uspelo na najvišji, državni ravni. »Če pridno delaš, je opazen napredek. To povem tudi učencem. Če hočeš napredovati, moraš biti kritičen do svojih del in moraš hkrati žrtvovati veliko prostega časa za vajo.« Nov način slikanja Za Ta veseli dan kulture, 3. decembra, bodo njeni slušatelji iz šentjurske ljudske univerze v Galeriji Zgornji trg Šentjur razstavili svoje najnovejše izdelke. »To sodelovanje se je začelo kar tako, a je zraslo v nekaj res dobrega. Vodja Ljudske univerze Šentjur me je prosila, da bi prevzela študijski likovni krožek in slušatelje učila risati. Pomislila sem, kako naj jih učim, če še sama ne znam teoretičnih osnov. To je bilo zame zelo koristno, saj sem si izposodila osnovnošolske učbenike in začela pri osnovah. Uporabila sem enak pristop kot pri sebi, začeli smo s kubizmom in nadaljevali z impresionizmom, verjela sem, da bodo zmogli, ker sem to pot prehodila tudi sama. Ne samo jaz, ampak tudi obiskovalci njihovih razstav opažajo, da zelo napredujejo.« Nedokončana magistrska naloga ves čas kljuva njene misli in je ne pusti pri miru. »To bom seveda še naredila, a vesela sem, da sem poskusila še nekaj drugega. Kolega mi je rekel: >Kvirina, ti si navdih ljudem, da si upajo delati nekaj, kar niso po osnovni profesiji.< Pomembno je, da si upamo poskusiti tudi na področjih, ki jih nismo študirali, hkrati pa se moramo zavedati, da bo ta pot malo težja, ker je treba nadoknaditi veliko, kar drugi pridobijo tekom študija.« Umetnost in disciplina Kvirina zelo rada potuje in spoznava tuja mesta ter iz njih črpa navdih. Obožuje severni del Evrope, a zanimivo je, da v prostem času vadi španščino. »Redno spremljam španski CNN in jezik na telefonu imam v španščini, da tako ohranjam stik z njo, saj je bila moj četrti jezik v srednji šoli in izbrala sem si jo za maturo. Zelo rada imam tudi latinščino in zdi se mi, da se premalo pojavlja, zato jo zelo rada podtaknem v kakšen govor na razstavah ali pa nazadnje na steno v prostorih Ljudske univerze Šentjur.« Veliko je prebirala Cicera, ki je govoril o dolžnostih, nazadnje se je je dotaknila knjiga Umetnost in disciplina. »Umetnost je zame disciplina. Da ostajaš kreativen, moraš spremljati okolico in ostale umetnike prav vsak dan, sploh če si samouk, saj je slej kot prej treba zanašanje na lastne občutke, kaj je prav in kaj ni, podkrepiti tudi s teorijo.« Kvirina si želi, da bi lahko nekoč v galerijo povabila prijatelje, ki si ne upajo vstati z varnih sedežev. »Rada bi spravila skupaj šentjurske umetnike, ki potiho črtajo v beležko. Radi bi, da se zavedajo, da je njihovo ustvarjanje vredno večje pozornosti.« Prostori po njeno Mlada Šentjurčanka težko sprejema pohvale in tega se bo morala še naučiti. »V Šentjurju se želim počutiti še bolj domače. Kamorkoli pridem, poskušam narediti prostor čim bolj domač. Lokale, kamor rada hodim, sem uredila po svoje. Ko sem začela delati v Zvezi kulturnih društev Šentjur, sem Center kulture Gustav uredila po svoje. Vsi moji prijatelji imajo moje slike. Prostori, kamor rada hodim, naj dišijo po meni. Da, mogoče res delam iz egoističnih vzgibov.« BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA 30 PORTRET Kmetija, za katero je Glavnik pridobil ekološki certifikat, je na manjšem hribčku. Na njegovih pobočjih je sadovnjak s starimi sortami jabolk Obiskovalcem je na voljo tudi bazen. V ozadju desno je Glavnikova hiša. Na sredini je zgradba, v kateri bo uredil recepcijo in trgovino. Prostranstva sveta zamenjal za spodnjesavinjsko podeželje Kolesar in svetovni popotnik Dejan Glavnik staro kmetijo v Dobriču spremenil v idiličen »eko resort« »Na Polzeli zavij desno proti Slatinam in od tam pot nadaljuj ves čas naravnost. Ne moreš zgrešiti,« mi je po telefonu nekaj osnovnih napotkov, kako najdem njegovo domačijo v Dobriču, navrgel Polzelan. Kljub temu da sem natančno sledila njegovim usmeritvam, me je med vožnjo po gozdni cesti, na kateri ni manjkalo ne jam ne živali, nekajkrat prešinilo, če sem sploh na pravi poti. Kasneje sem izvedela, da nisem bila izjema. Marsikdaj se namreč zgodi, da Glavnika kdo od gostov pokliče, M J. ali ne gre za potegavščino in ali je morda na spletu objavljen napačen naslov. A ne gre za nateg. Ko obiskovalec le prispe iz gozda, pred sabo na hribčku zagleda povsem drug svet, ki očara še tako zahtevnega popotnika. Še pred štirimi leti zapuščena kmetija je danes sodoben turistični »eko resort«, v katerem se prepletata tako tradicija spodnjesavinjskega podeželja kot moderen pridih. S kolesom okoli sveta Polzelan Dejan Glavnik je širši javnosti postal znan leta 2006, ko se je lotil prav posebnega izziva - s kolesom prepotovati svet. »Na začetku svojih tridesetih let sem se vprašal, ali res želim klasično družinsko življenje - hojo v službo, skrb za hišo in odplačevanje posojil. Spoznal sem, da to ni zame. Prodal sem hišo, s tem pokril del stroškov in se odpravil po svetu,« povod za Polzelan Dejan Glavnik je širši javnosti postal znan leta 2006, ko se je lotil prav posebnega izziva - s kolesom prepotovati svet. (Foto: TT) kolesarski podvig opiše Glavnik, ki je nato v petih letih in treh mesecih v dnevnik vpisal 118 tisoč kilometrov, vse celine in več kot devetdeset držav. Domov se je vrnil julija 2011. »Nekaj časa nisem vedel, kaj bi, zato sem tri leta živel izmenjaje med Slovenijo in Azijo, kjer sem se najprej želel ustaliti, a sem kasneje ugotovil, da tudi tam ni tako čarobno. Poletja, ki traja celo leto, se človek počasi naveliča. Prav tako domačini na tujca, ne glede na to, kako dobro se razumejo z njim, nikoli ne gledajo kot na enega od njih.« Vsepovsod je lepo, a najlepše je doma Odločil se je, da bo ostal v Sloveniji. Bil je že tik pred tem, da bi kupil kmetijsko poslopje pod Do-brovljami, a je v zadnjem trenutku izvedel, da je naprodaj domačija v Dobriču, ki ga je takoj očarala. Ker je bila kmetija zapuščena in so bile zgradbe porušene, je takoj po nakupu leta 2014 zavihal rokave in se lotil obnove. Idej zanjo mu ni manjkalo. V življenju je bil namreč v več kot petsto različnih hostlih, gostiščih, hotelih in drugih nočitvenih kapacitetah, med katerimi so mu bile najljubše tiste na podeželju. Izhodišča za nove zgradbe so bila mesta, kjer so že nekoč stala tako gospodarska kot stanovanjska poslopja. Na mestu nekdanjega hleva je uredil apartmaje in savne. V sredinski zgradbi bodo kmalu še recepcija, trgovina in prostor za predelavo. Gostje imajo že zdaj - turistična kmetija z ekološkim certifikatom je odprta od začetka letošnjega poletja - poleg bazena dostop do spodnjega dela Glavnikove stanovanjske hiše, kjer so kuhinja in dnevni prostori. Na kmetiji namreč ni jasnih mej med zasebnimi in turističnimi prostori. »Zdi se mi zelo pomembno, da imajo gostje stik z dogajanjem na kmetiji. Želim si, da se počutijo čimbolj domače.« Sivkin hrib Do zdaj je med drugim gostil Skandinavce, Nizozemce, Nemce in Angleže, ki so te nove nočitvene zmogljivosti v Dobriču, kraju pod Goro Oljko, našli na spletu. Ponudba zaenkrat obsega le nočitev z zajtrkom, za kar lastnik poskrbi sam. Sicer mu pri obdelovanju in skrbi za kmetijo priskočijo na pomoč tudi sosedje. Dela namreč na 24 hektarjev velikem posestvu, na katerem je šest hektarjev obdelovalnih površin, preostalo je gozd, nikoli ne zmanjka. Na pobočju je sadovnjak s starimi sadnimi sortami, nedaleč stran od hiše še rastlinjak z vrtninami. Doma prideluje tako jabolčnik oziroma tolkec kot bučno olje. Veliko dela, kljub temu da se prosto sprehajajo po bližnjem travniku, zahtevajo tudi živali. Že zdaj ima ovce, pujse in kokoši. Naslednje leto naj bi se jim pridružili še goske, race in govedo. Pika na i je sivka. »Gre za trpežno rastlino, ki je obenem tudi lepa in vsestransko uporabna. Iz nje lahko izdelujemo eterična olja, odganja tudi komarje in mrčes,« pojasni Glavnik, ki je po njej poimenoval »eko resort«. Lavender hill namreč v prevodu pomeni Sivkin hrib. Kmalu še poroke Polzelan ponudbo namerava še razširiti. Že za prihodnjo sezono za goste načrtuje organizacijo žar večerov, na katerih bo na podlagi predhodnih naročil v sproščenem vzdušju pekel na žaru za goste. »Podnevi se priprava hrane zanje namreč ne splača. Razpršeni so po bližnji in tudi nekoliko bolj oddaljeni okolici. Zvečer se nato vsi vrnejo v apartmaje.« V okolici so Logarska dolina, Celje, Velenje, tudi Ljubljano so se iz Dobriča že odpeljali pogledat. Idilično lokacijo kmetije s prenočišči želi prihodnje leto izkoristiti še za organizacijo porok. Po postavitvi glampinga bo na voljo približno trideset prenočišč. Manjkala ne bodo niti parkirišča za avtodome. ŠPELA OŽIR, foto: osebni arhiv REPORTAŽA 31 Znanja in spretnosti, ki jih ne da nobena šola Taborniški Rod II. grupe odredov Celje slavi petdeset let Otroštvo v stiku z naravo, s sovrstniki in s samim seboj, učenje s pomočjo igre, raziskovanje in delo v skupini. Vse to je taborništvo, ki mladim pomaga, da se lahko razvijejo v samostojne, angažirane, odgovorne in solidarne odrasle. Šola za življenje rečejo tovrstnemu udejstvovanju v okviru taborniških organizacij. Mnogi so prepričani, da bo v prihodnje za takšne aktivnosti še več zanimanja, saj so v vseh okoljih dobrodošli tisti, ki imajo tovrstne veščine in znanje. Tako menita tudi Eva Lu-bej, načelnica Rodu II. grupe odredov Celje, in Elvis Cvikl, starešina oziroma predsednik tega taborniškega društva, ki v teh dneh slavi 50-letnico. S približno 130 člani sodi med najmočnejše in najbolj aktivne tovrstne organizacije. Tudi pestra starostna struktura članov, ki so stari od štiri do skoraj 40 let, je znak, da za taborništvo ni starostnih omejitev. Širša znanja, ne le o taborništvu Eva je med taborniki že 14 let, Elvis kar 28. Oba sta se za to preživljanje prostega časa navdušila v osnovni šoli. Prav predstavitev dejavnosti na začetku šolskega leta v šolah je še vedno najbolj uspešna oblika privabljanja novih članov, pojasnjuje Eva, ki je med drugim zadolžena tudi za vpis novih članov, ob čemer skrbi za delovanje programa, delo z vodniki, jim pomaga ... »Celo leto delamo, da lahko teoretično znanje nato preizkusimo in nadgradimo na poletnem taborjenju. Vsak vodnik ima tedenska srečanja s člani voda, vsak mesec gredo tudi kam na pohod ali taborjenje.« Za tedenska srečanja s člani si vsak vodnik pripravi okvirni načrt dela. Vedno vključuje taborniška znanja in veščine, del vseh srečanj je namenjen interesnim dejavnostim. »Člane imajo še druge stvari, ne le taborništvo, in drugim v vodu predstavijo te svoje aktivnosti, da se vsi skupaj naučijo nečesa Inovega,« razlaga Eva. Prepoznavni znaki Eva ima okrog vratu privezano oranžno rutko, zaradi česar drugi taborniki vedo, da sodi v starostni razred 21 do 27 let oziroma v skupino raziskovalcev. Po barvi rutke se taborniki delijo v šest starostnih skupin: najmlajši murenčki, stari do 6 let, imajo rumene, z vstopom v šolo dobijo do 5. razreda rdeče rutke z rumenim robom in sodijo v skupino medvedkov in čebelic. Do konca osnovne šole so gozdovniki in gozdovnice in imajo zeleno rutko z rumenim robom, v srednji šoli pa dobijo modro rutko ter se uvrstijo med popotnike in popotnice. Nato so raziskovalci in raziskovalke z oranžnimi rutkami, zadnja skupina odraslih od 27. leta naprej, skupina grč, ima vijolične rutke, kakršno nosi tudi Elvis. Na Evini rutki je še cela vrst »dodatkov«, od takšnih za okras do drugih za spomin ali čisto praktičnih, kot so kuli, svetilka ali odganjalec klopov. Šola za življenje Predvsem se mora otrok počutiti dobro med taborniki, navduševati ga morajo raznovrstnost in delo v manjših skupinah ter družba vrstnikov, naštevata sogovornika, kaj vse je potrebno, da se otrok navduši za takšno vrsto preživljanja prostega časa. »Ob tem otrok razvija športne in motorične spretnosti ter se nauči vrste koristnih stvari, povezanih s preživetjem v naravi: od lokostrelstva do tega, kako se pripravi šotor, naredi iz šotorke pelerina .« Pri prehodu v srednjo šolo večjega osipa v članstvu ne opazijo, več težav je, ko gredo taborniki na študij izven svojega kraja. Tudi zato se v času srednje šole mnogi podajo na dodatna izobraževanja, da so dlje časa povezani s taborništvom in lahko svoje znanje širijo med mlajše. Cvikl pri tem pohvali sodelovanje z Gimnazijo Celje - Center, ki ima posluh za tovrstne aktivnosti dijakov, ki so še kako pomembne v življenju. »Mladi pridobijo kompetence in znanja, ki jih potrebujejo pri študiju, v službi, nasploh v življenju. Znajo de- V ' Eva Lubej: »Na taborjenju so nekateri mlajši prvič za dlje časa ločeni od staršev. Domotožje jih ponavadi zagrabi zvečer, čez dan zanj nimajo časa.« lovati v skupinah, lahko bolj uspešno rešujejo spore, usposobljeni so za delo z otroki, obvladajo vodenje, motiviranje, vse to, kar se danes pričakuje od sposobnih ljudi na vseh področjih. Kot pravi Cvikl, je bilo za mnoge mlade društvo nekakšna pripravnica tudi za kasnejše pedagoško delo. Zbirajo za Kokarje Rod II. grupe odredov Celje ima prostore v Gledališki ulici 2, a člani še najraje gredo v naravo. Celjski taborniki imajo že od leta 1968 svoj taborni prostor v Kokarjah ob Savinji, kjer je prvi starešina Jože Krebs kupil zemljišče, kjer so taborniki počasi urejali svoj prostor. Sčasoma je bilo treba začeti razmišljati o gradnji novega kompleksa. »Zadnjih leta gradimo dve večji stavbi, v katerih bodo sanitarije in kuhinja ter ležišča. Ta del bo vreden 200 tisoč evrov,« pravi Cvikl. Radi bi uredili še štiri koče in zimski objekt ter štabni prostor za vodstvo. »Celotna naložba je vredna Elvis Cvikl: »V mojih srednješolskih časih ni bilo takšnega pritiska v šoli, kot je danes, ko vodnike skrbi, kako bo, če bodo manjkali pri pouku. Glede na to, da si želimo široko razgledane ljudi, to ni v redu.« pol milijona evrov, kar je zelo velik zalogaj za društvo, ki se financira iz članarin in se poteguje za sredstva na občinskih razpisih ter računa na donaci-je,« meni sogovornik, ki želi, da bi Kokarje postale postane center za mlade, šport, izobraževanje . In to ne le za taborniške, ampak za številne podobne dejavnosti. Zato bo tudi izkupiček petkovega koncerta namenjen za gradnjo centra v Kokarjah. Po slavnostni akademiji in pregledu 50-letnega dela bodo namreč ob 21. uri v Celjskem domu zaigrali člani dveh zasedb iz GCC in skupina Big Foot Mama. TATJANA CVIRN Foto: arhiv RDGO Celje in LEON RATAJC Člani Rodu II. grupe odredov Celje so v prazničnem Tednu taborništva na Starem gradu pripravili sedmo mednarodno tekmovanje Grof, ki se ga je udeležilo 350 tabornikov iz cele Slovenije. V nedeljo so pripravili pohod na Celjsko kočo in v ponedeljek svoje delovanje predstavili obiskovalcem Citycentra Celje. Od torka je v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled razstava, ki govori o bogatih aktivnostih društva. Ob tem je izšel zbornik o zgodovini in sedanjem delovanju celjskih tabornikov. Uredila ga je vodnica Sabina Zaleznik ob pomoči ekipe mlajših članov. V sredo so taborniki pripravili igre za male bolnike v celjski bolnišnici in danes mini koncert v domu upokojencev. Na jutrišnji akademiji v Celjskem domu se bodo med drugim zahvalili podpornikom in nato uživali ob dobri glasbi. Vabijo tudi vse, ki niso taborniki. t .i m h i ■ 32 REPORTAŽA Septembra 1870 je Franc Skaza z Josipom Vošnjakom in drugimi šmarskimi pomembneži ustanovil napredno politično društvo Naprej, ki se je med drugim zavzemalo za ustanovitev okrajne posojilnice in hranilnice, ki so jo v Šmarju pri Jelšah ustanovili po Skazovi smrti, leta 1892. '^lCJ/U^ 180 LET Razstava je pripravljena ob ISO, obletnici rojstva Franca Sta/t:-, šmarskega domoljuba, narodnega budildfa in mecena, ustanovitelja prve slovenske tiskarne v Mariboru. Љг<чЉч1 ,lfeftju Aijfifr, ■ Лч.у.гЛг.': I'VJV CiMlimMMfA^ eAJcftir ОШ.............Stmtc ,■ Sifwrvpri MlätL iranh raided** Bibliotekarka Mateja Žagar, avtorica razstave, ki bo na ogled do 25. novembra, o razstavi pravi: »V Domoznanskem oddelku Knjižnice Šmarje pri Jelšah želimo občane seznanjati s krajevno zgodovino in pomembnimi osebami, ki so v preteklosti pustile pečat, saj želimo ohranjati kulturno dediščino našega kraja.« Leta 1880 je bila ustanovljena požarna obramba, eden najpomembnejših vlagateljev je bil Franc Skaza. »Brez njega ne bi bilo Šmarja, ki ga poznamo« 180. obletnica rojstva veleposestnika in narodnega buditelja Franca Skaze iz Šmarja pri Jelšah V 60. letih 19. stoletja se je na Štajerskem začela prebujati narodna zavest, saj so tam živeli Nemci ali nemško govoreči Slovenci. Slovensko so govorili predvsem kajžarji ter hlapci in dekle. Šmarčan Franc Skaza, ki se je rodil leta 1838, se je zaradi ljubezni do vsega, kar je imelo slovensko poreklo, odločno boril proti vsemu, kar je bilo nemško. Kot velik domoljub, narodni buditelj in mecen je zaslužen za gradnjo šmarske šole in uvedbo slovenskega jezika vanjo. Zgradil je sodišče, zapore in pošto, s čimer je dosegel, da je Šmarje pri Jelšah postalo upravno središče Obsotelja in Kozjanskega. Zaslužen je tudi za ustanovitev prve slovenske tiskarne v Mariboru, pripomogel je k ustanovitvi šmar-ske čitalnice, ves čas življenja pa si je prizadeval tudi za okrajno posojilnico. V spomin na njegovo prizadevanje je bibliotekarka Mateja Žagar iz Domoznanskega oddelka v Kulturnem domu in knjižnici Šmarje pri Jelšah v sodelovanju s Skazovim potomcem Milanom Pugljem pripravila razstavo. Skaza je bil rojen Šmarčan, ki je v svojem življenju zavedno slovensko aktivno deloval. Čeprav ni nikoli končal šolanja, je bil velik strokovnjak na področju viničarstva in sadjarstva. Leta 1863 se je poročil z Ano Rataj in skupaj sta upravljala sedemsto hektarjev zemlje. Leto po poroki se jima je rodila prva hči Ana, sledili so še štirje otroci, med njimi tudi stari oče Milana Puglja. »Skaza je bil narodni buditelj in rodoljub. Pomemben je bil za slovenstvo, saj je financiral pomembne projekte v 70. in 80. letih 19. stoletja v Šmarju in okolici. Okoli sebe je zbiral somišljenike, ki so bili pomembni za uveljavljanje slovenskega jezika, nekatere je upodobil tudi na steni v svoji veži. To so Anton Martin Slomšek, Josip Juraj Strossmayer, Ignacij Orožen, Anton Tomšič, Josip Vošnjak in Valentin Zarnik. Obiskovali so ga tudi Anton Aškerc, Franc Ferlinc in Josip Jurkovič,« je pojasnil Pugelj. Prebujanje narodne zavesti »Domoljubnost je pri Francu Skazi vzbudil njegov oče, ki je bil pomemben gospod tistega časa, saj je sodeloval z Antonom Martinom Slomškom in Josipom Jurajem Strossmayer-jem,« je pojasnila avtorica razstave Žagarjeva. Skaza je pogosto potoval na Dunaj, kjer se je srečeval z Nemci. »Najpomembnejše njegovo dognanje je bilo, da si Nemci podrejajo Slovence, ker vodijo upravne ustanove in šole, kjer imajo Milan Pugelj, Skazov potomec, je velik navdušenec nad zgodovino svoje družine, podatke je zbiral vse od leta 2005. zaposlene zgolj svoje ljudi. Ker kmečko prebivalstvo ni znalo govoriti nemško, so bili kmetje prisiljeni najeti prevajalca, če so želeli urediti kakšno stvar na uradu. Zaradi tega je nešteto ljudi obubožalo,« je povedal Pugelj. Prav zaradi tega je Skaza leta 1869 financiral gradnjo sodne palače, kamor so preselili okrajno sodišče, s čimer je Šmarje pri Jelšah postalo upravno središče. V zgornjem nadstropju je zagotovil še pošto, za sodno palačo pa so postavili zapore. Šmarje je z gradnjo nove stavbe postalo sedež okrajnega »Skaza je bil takšen ljubitelj slovenstva, da je svojega najmlajšega sina razdedinil, ker se je poročil z Nemko. Vendar to naj ne bi bil edini razlog,« meni Pugelj. sodišča, pošte, orožniške postaje in okrajnega davčnega urada. Pošta je bila v lasti Skaze, ki je bil centralni krajevni poštar. Za upravnico pošte je postavil svojo ženo Ano. »Njegova žena Ana je bila ena redkih žensk na vodilnem mestu v tistem času. Čeprav ji je marsikdo nasprotoval in jo želel nadomestiti, tega Skaza ni dopustil, saj je svoje delo opravljala dobro,« pravi Pugelj. Takšno napredno razmišljanje je vplivalo tudi na pogled njunih otrok. Prva slovenska tiskarna v Mariboru Od leta 1868 je izhajal časopis Slovenski narod, ki mu je urednikoval Anton Tomšič. Ko so vsebine v časopisu postajale vedno bolj uper-jene proti Nemcem, je nemški tiskar grozil, da ne bo več tiskal časopisa. »Skaza je zato Med našim obiskom razstave so se Šmarčani in Šmarčanke pogovarjali: »A si vedela, kako pomemben je bil Skaza za naš kraj?« »S tem je razstava dosegla svoj namen,« pravi Žagarjeva. Leta 1871 so na seji občinskega odbora Šmarje pri Jelšah takratni župan Anton Nagy, Franc Skaza in Anton Schrammel ter občinski odborniki Šmarje povzdignili v trg, s čimer je Šmarje postalo upravno središče Obsotelja in Kozjanskega. / ponudil sodelovanje s finančnimi vložki pri ustanovitvi slovenske tiskarne v Mariboru. Še preden je julija 1871 tiskarna z imenom Narodna tiskarnica Franca Skaze in drugov tudi začela delovati, je Tomšič umrl. Glavni urednik je postal Josip Jurčič. Tiskarno so opremili z najnovejšimi stroji in tiskarskimi črkami,« je povedala Žagarjeva. Leta 1872 se je tiskarna preselila v Ljubljano in postala podružnica Narodne tiskarne Ljubljana. Gradnja nove šole Kot rodoljub se je Skaza zavzemal tudi za izobraževanje slovenskega kmečkega prebivalstva, predvsem za odpravo nepismenosti in uvedbo nove večje šole. Skazov potomec je poudaril: »Skaza je brezplačno podaril zemljišče in sofinanciral projekt za gradnjo nove šole, ki je bila dokončala leta 1878. Šest let kasneje je Skaza postal tudi prvi šolski nadzornik. Leta 1887 so Skaza, Anton Aškerc in Franc Jurkovič dosegli, da se je v šoli uveljavil učni jezik slovenščina.« Nekoč čitalnica, danes kulturni dom in knjižnica Leta 1883 je v Šmarje prišel Anton Aškerc, duhovnik in pesnik, ki je s pomočjo nadučitelja šmarske ljudske šole Franca Jurkoviča, ki je vodil okrajno šolsko in učiteljsko knjižnico, prepričal veleposestnika Franca Skazo, da jima je pomagal pri ustanovitvi prve šmarske čitalnice. Predsednik čitalnice je bil Skaza. Danes na tem mestu stoji Kulturni dom - Knjižnica Šmarje pri Jelšah. In prav v kulturnem domu je Mateja Žagar s pomočjo Puglja pripravila razstavo ob 180. obletnici Skazove smrti. »V Domoznanskem oddelku Knjižnice Šmarje pri Jelšah želimo občane seznanjati s krajevno zgodovino in pomembnimi osebami, ki so v preteklosti pustile pečat, saj želimo ohranjati kulturno dediščino svojega kraja. Lahko pa rečem, da je Franc Skaza ena najpomembnejših oseb, ki so v zadnji tretjini 19. stoletja v Šmarju pri Jelšah omogočile velik napredek. Ponosni smo, da se je ohranila Skazova hiša, katere bogata zunanjost in notranjost odražata Skazovo veličastnost,« je povedala Žagarjeva. Zapravljena zapuščina Šmarčan je kot veleposestnik in rodoljub vlagal v veliko projektov. Po njegovi smrti ni od imetja ostalo skoraj nič. »Po njegovi smrti so ljudje govorili, da je vse svoje imetje zapravil za alkohol in igre s kartami. Prvi rod je moral pošteno pljuniti v roke, če je želel preživeti, čeprav so ljudje v tistem času govorili, da je denarja za sedem rodov. Vendar Franc, rodoljub, ni vsega zapravil zase, saj je kupil ogromno zemlje, da je ne bi kupili Nemci. Prav tako je vlagal v poslopja, ki so bila pomembna za dvig narodne zavesti. Sadil je tudi drevorede in podobno,« je še pojasnil Pugelj, »zanimivo je tudi, da so kratek čas po njegovi smrti v javnosti uporabljali frazo ne bodi kot Skaza, torej ne pij in ne kockaj, da ne boš vsega, kar imaš zapravil.« ANJA HOHLER, foto: SHERPA PISMA BRALCEV 33 V spomin Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO Prim. mag. Frančiška Škrabl Močnik, dr. med (1949-2018) Ko nas je pred dnevi dohitela vest, da se je za vedno ustavilo srce prim. mag. Frančiške Škrabl Močnik, je to globoko zarezalo v vsakdanjik številnih zaposlenih v Splošni bolnišnici Celje. Marsikomu je zastal korak, misli so odtavale v čase, ki smo jih preživeli z njo. S svojim delom, zagnanostjo, neusahljivo energijo, vztrajnostjo in včasih tudi s trmo je namreč pustila globoko sled tako na kardiološkem oddelku, katerega predstojnica je bila vrsto let, kot tudi v celotni bolnišnici, na čelu katere je en mandat bila kot strokovna direktorica. Skrbi za sočloveka je posvetila vso svojo profesionalno pot, od prve službe, ki jo je kot diplomantka ljubljanske medicinske fakultete dobila v ZD Vrhnika, in vse do zadnje ambulante, ki jo je kot aktivna upokojenka pred nekaj tedni opravila v Splošni bolnišnici Celje. V naši ustanovi je tako ali drugače delovala skoraj štirideset let. Leta 1979 je za potrebe naše bolnišnice začela specializacijo iz interne medicine in po opravljenem specialističnem izpitu deset let skrbela za bolnike Oddelka za intenzivno interno medicino. Poleg svojega rednega dela je v tem času na Medicinski fakulteti v Zagrebu nadaljevala podiplomski študij in ga konec leta 1993 končala z zagovorom magistrske naloge. 1. januarja 1994 je bila po reorganizaciji internih oddelkov imenovana za predstojnico Oddelka za bolezni srca, pljuč in ožilja. Na oddelku je začela uresničevati svojo vizionarsko idejo o kardiološki oskrbi bolnikov v Splošni bolnišnici Celje. Njena je bila namreč ideja o vzpostavitvi invazivne diagnostike srčnih bolezni, ki je celjski kardiološki oddelek postavila ob bok kardiološkim oddelkom obeh kliničnih centrov. Predala se ji je z vsem žarom, kar je prepoznala tudi širša družbena skupnost in ji v eni največjih in najuspešnejših donacijskih akcij v regiji pomagala uresničiti smele načrte. Opogumljena z njenim odzivom jo je nagovorila še enkrat in tudi takrat uspela. Bolniki celjske regije so z drugo donacijsko akcijo v domači bolnišnici pridobili CT-diagnostiko. Nasploh je Frančiška Škrabl Močnik ves čas iskala nove izzive. Konec leta 2006 se je prijavila na razpis za strokovno direktorico Splošne bolnišnice Celje in 15. novembra nastopila svoj štiriletni mandat, ki ga je nato kot vršilka dolžnosti še podaljšala do 23. marca leta 2011, ko se je upokojila. Ves čas strokovnega vodenja bolnišnice je v ospredje postavljala skrb za izkazovanje konkurenčnosti, izboljševanje kakovosti in vzporedni razvoj številnih strokovnih področij. Pri skrbi za bolnike in strokovni razvoj bolnišnice ni priznavala omejitev in ovir, zato je bila pripravljena prisluhniti tudi revolucionarnim idejam. Takšnim, ki so za okolje, v katerem je uvajanje strokovnih novosti v medicini rezervirano za oba klinična centra, bogokletne. Tudi zaradi te njene lastnosti je celjska bolnišnica kot prva uvedla in nato sedem let edina v Sloveniji izvajala robotsko asistirano kirurgijo. Za mlade zdravnike, ki jih je pospremila na profesionalno pot, je bila vztrajna učiteljica, zanesljiva mentorica, huda sodnica v primeru napake in neustrašna braniteljica v primeru krivice, do svojih bolnikov pa zdravnica, ki jih je imela iskreno rada. Ob skrbi za nenehen strokovni razvoj posameznikov je zato ves čas poudarjala in skrbela tudi za ustrezno komunikacijo zdravnic in zdravnikov z bolniki. Posebno skrb je namenjala komunikaciji med različnimi strokami, saj je v njej videla osnovo za kakovost zdravniškega dela in varnost bolnikov. Za vse njene prispevke na strokovnem in izobraževalnem področju ji je Zdravniška zbornica Slovenije leta 2007 podelila naziv prima-rijka. Status upokojenke je Frančiška Škrabl Močnik zadržala manj kot mesec, saj se je aprila 2011 zaradi povečanega obsega dela in skrbi za vzdrževanje sprejemljivih čakalnih dob v specialistični kardiološki ambulanti ponovno zaposlila za polovični delovni čas. Konec leta 2013 se je dokončno upokojila, a tudi tokrat ni mogla ostati povsem brez skrbi za bolnike in bolnice, zato je delo nadaljevala kot pogodbena sodelavka vse do pred nekaj tedni, ko je končala svojo zadnjo ambulanto. Prepričani smo, da bi brez teže bolezni še nekaj časa vsak teden hitela skozi bolnišnično polikliniko v svojo kardiološko ambulanto. Z veseljem bi se pozdravili in na hitro kakšno rekli. Tako pa lahko rečemo le še: »Nanika, iskrena hvala za vse, kar ste storili za vse nas, za Splošno bolnišnico Celje in predvsem za prešte-vilne bolnice in bolnike.« Asist. mag. Franc Vindišar, dr. med. strokovni direktor Dr. Dragan Kovačić, dr. med. predstojnik Kardiološkega oddelka Prejelo smo Ali je zdravstvo res tako na psu? Bolniki, a tudi ostali se ob vsakodnevni poplavi informacij v medijih sprašujemo, ali je res naš sistem zdravstva v razsulu. Moj odgovor je ne. Naj se na kratko predstavim. Sem kronični srčni bolnik s štirimi tujki v srcu in z drugim spodbujevalnikom. Ker poleg zdravstvenih storitev v zvezi s srcem potrebujem še druge storitve, se verjetno upravičeno prištevam med redne uporabnike in torej tiste, ki so z vso pravico dolžni javno povedati o svojih opažanjih o resničnem stanju in delovanju zdravstvenih ustanov, katerih usluge so nam na voljo. K temu me spodbuja tudi odgovornost do vseh delavcev in številnih drugih občanov, ki smo dolga leta prostovoljno veliko prispevali za gradnjo bolnišnic in za nakup opreme. Da bom konkretnejši, bom omenil le gradnjo bolnišnice v Celju od leta 1975 dalje. V celjski regiji je bil v tistem času sklenjen poseben družbeni dogovor med vsemi občinami o financiranju gradnje bolnišnice v Celju. Poleg tega so bili sprejeti referendumi o samoprispevkih. To je veljalo kot splošna solidarnost in ponos ljudi. Sam sem bil vsega tega zelo vesel. Vso širino vseljudske solidarnosti sem dodobra spoznal, ko sem dve leti vodil regijski (tedaj imenovani medobčinski) odbor za zbiranje denarja za gradnjo bolnišnice. Spoštovani bralci! Dovolite mi, da izrazim podporo zdravstvenim delavcem, zlasti mladim in vsem drugim zdravnikom ter medicinskim sestram, ki se z vso odgovornostjo in pozornostjo vsakodnevno posvečajo bolnikom. Po njihovi zaslugi slovenski zdravstveni sistem še vedno deluje in celo dosega zavidljive mednarodno priznane rezultate. Predvidene ukrepe je treba odločno izvršiti. Za več denarja za zdravstvo je nujno treba takoj preusmeriti denar od prostovoljnega prispevka v ZZZS ter ves sistem odločno očistiti vseh pijavk in dobičkarjev, ki so se prilepili nanj. Da sistem kljub vsem težavam še vedno deluje, sem se prepričal nazadnje letos, ko sem bil na posegu v Splošni bolnišnici v Celju na Oddelku za splošno in abdominal-no kirurgijo. Opazil sem, da celotna ekipa zdravnikov, sester in drugih zelo dobro in usklajeno deluje. Vrhunsko opravljajo delo tudi drugi na tem mestu neomejeni oddelki, urgenca, pediatrija, urologija, nevrologija ... Vsem iskrena hvala! Kot dolgoletni bolnik želim ob koncu izraziti zahvalo zdravnici mag. Frančiški Škrabl Močnik, ki je z neumornim delom in žrtvovanjem za zdravje ter življenja bolnikov izgorela. Od nje smo se mnogo prezgodaj poslovili 8. oktobra 2018. Tudi meni je rešila in podaljšala življenje. »Njen« oddelek za kardiologijo in diagnostiko deluje vrhunsko ter dobro organizirano. Le osebje je preobremenjeno in materialno podhranjeno. Zaupam ministru Fakinu, da bo trenutne težave uspešno rešil. DANIEL RINC, univ. dipl. pravnik Škofja vas O celjskem rokometu Najprej pozdravljam vse ljubitelje celjskega in slovenskega rokometa. Tudi sam sem velik ljubitelj športa in se veselim vsakega uspeha naših športnikov. Navijač Celja sem od leta 1966, bil sem tudi vodja navijačev. Na rokometne tekme ne hodim več, ker mi je sedanja uprava vzela vstopnico. Dal mi jo je častni predsednik kluba g. Turnšek, ki je z g. Zupančičem vodil klub. Slednji je v času, ko se je klub imenoval Aero Celje, imel v podjetju zaposlenih šest igralcev. Ne vem, kaj želi storiti sedanja uprava kluba na čelu z g. Smislom, g. Cizejem in g. Ajdni-kom. Včasih se mi zdi, kot da se predsednik kluba obnaša kot Abramovič ali kot Berlusconi. Ne vem, zakaj v tem klubu ni več celjskih igralcev in trenerjev, kot je na primer oče celjskega rokometa, profesor Tone Goršič. In kje so nekdanji igralci, ki so bili zelo uspešni v tujini? Zanima me, kaj dela g. Ajdnik na klopi, kjer je strokovno vodstvo na čelu s trenerjem. Kakšen strokovnjak za rokomet je? Zanima me tudi, kaj so nare- dili iz svojega dela oziroma domačih igralcev? Potem pa pripeljejo igralce od drugod, ki so slabši od naših. Edo Ko-kšarov je hotel ostati v Celju. Pustil je velik pečat, hotel je pripeljati sponzorje, ampak je moral oditi. Žalostno je, da je za vse kriv najprej trener. Dobro vem, da je kriva tudi uprava na čelu s predsednikom. In da so krivi tudi vsi tisti okoli njega. V prostoru za VIP ne sedijo nekdanji igralci, ki so dali veliko za celjski rokomet. Mislim, da trener Branko Tamše ni edini krivec. Ker jaz vem, da riba smrdi pri glavi. Isti ta predsednik je tudi pripeljal najboljšega trenerja v Sloveniji, zdaj pa je ta isti Branko največji krivec. Dokler bo delovala ta uprava, bo celjski rokomet stagniral. Pomembno je, da gospod predsednik objavi na Facebo-oku, s kom se je fotografiral in da so nekateri dobili službe v klubu s pomočjo zvez. MIJO ANGELOVIC, Celje Laško med obema vojnama Laški navdušenci so v soboto, 29. septembra, dan pred »šmihelsko nedeljo«, na Aškerčevem in Orožnovem trgu ter v Mestni ulici organizirali prikaz življenja v mestu Laško med obema vojnama. Prisotnih je bilo celo nekaj živih prič iz tega obdobja. Vsestransko je bil to zahteven projekt, v katerem so sodelovale nekatere krajevno značilne osebe in obrti, ki jih je deloma še delujoče doživela naša generacija (1948), in sicer v času, ko v Laškem še ni bilo poimenovanih ulic in trgov. Edino del sedanje Mestne ulice je bil v stilu značilne laške zafrkan-cije ob takrat še odprtem toku Žikovce - ob sedanjem čebelarskem kotičku - poimenovan Šajspohgase. Na vrhu Aškerčevega trga je dogajanje opazoval naš učitelj likovnega pouka Jože Majcen, ki že nekaj let ne poučuje več, a kljub fizični ovi-ranosti kot varuh muzejske zbirke dnevno spremlja dogajanje v nekdanji Kislingerjevi hiši, zdaj domovanju muzejske zbirke Laško, s čimer nadaljuje zanimivo muzejsko tradicijo, ki jo je leta 1907 vzpostavil Karel Valentinič in nadaljeval dr. Arnold Pernat, odločilna osebnost za razvoj mesta po letu 1918. Ob pogledu na učitelja Majcna sem se spomnil na dni, ko nas je učil osnovnih slikarskih veščin na terenu, kot je na primer risanje korenin kostanjev ob sprehajalni poti v Jagoče. Glede na dogodek, ki smo mu bili priča mnogi opazovalci, moram predvsem omeniti njegove tematske ure. Ravno na teh trgih smo nekoč osnovnošolci vsak po svojih močeh ustvarjali zahtevne risarske naloge z delovnim naslovom Laško nekoč, danes in jutri ... Verjetno naših takratnih izdelkov ni nikjer več. Nikoli več v vseh teh letih nisem zasledil podobnih nalog. V meni se je zakoličil spomin na princip razmišljanja včeraj, danes jutri ..., povožen z nujnim eksistenčnim pločevinastim vsakdanom ter s tem povezanimi poteza- mi na škodo funkcionalnega razvoja mesteca in kakovosti bivanja meščanov, kolikor jih sploh še je. Tematsko bi bili poleg hvalevrednih ustaljenih prikazov Laško včeraj predvsem zanimivi dogodki na temo Laško jutri. MARJAN ZAVŠEK, Laško Pogrešana mojstrovina Avlo hotela Zdravilišča Laško je dolga leta krasila izjemna slika. Na njen je bil naslikan eden naših najlepših krajev na svetu, turistični biser Bled s Karavankami in mogočnim Stolom v ozadju. Bila je prava mojstrovina. Pišem sicer žal v preteklem času, saj te izjemne slike ni več na tem mestu. Več let je namreč vi- sela nad vrati dvigala. Vsakič ko sem stopil v avlo, se mi je pogled vedno najprej ustavil na njej. Šele kasneje sem pozdravil prijazne in simpatične uslužbenke na recepciji. Je pa tudi res, da so vsi hodniki in restavracija resnično izjemno lepo opremljeni s slikami, ki nazorno prikazujejo zgodovino zdravilišča. Ne upam zagotovo trditi, vendar se mi nekako dozdeva, sodeč po stilu, da bi bil avtor te mojstrovine lahko slikar Ivan Grohar. No, kdor koli jo je naslikal, si zasluži moj globok poklon. Pred dnevi sem žal ob neštetem obisku hotela z nekakšno grozo in začudenjem ter veliko mere nostalgije ugotovil, da te slike ni več na mestu, kjer je desetletja ponosno visela v avli hotela. Sprašujem se, ali je odstranjena začasno ali trajno. O tem seveda nisem poizvedoval. Morda bo krasila kašno pisarno ali celo dom nekoga. Seveda si o tem niti ne upam špekulirati. Da bi morda slika Bleda pri komu zaposlenemu v zdravilišču vzbujala nekakšno zavist, si seveda tudi ne upam trditi, saj sta oba turistična kraja povsem raznolika in oba izjemno privlačna. Vsekakor pa je neizmerna škoda, da bomo ljubitelji slikarstva prikrajšani za ogled takšne slikarske mojstrovine. Iskreno bomo hvaležni, če jo boste pristojni v Zdravilišču Laško vrnili nazaj na isto mesto in nam s tem blagodejno podarili lepoto, ki smo jo desetletja resnično občudovali. Iz vsega srca vam bomo iskreno hvaležni. SREČKO KRIŽANEC, Štore Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. 34 ZA ZDRAVJE C > SSL' 1 шшшшшшшшшшшшшшш^^тштш^шшшш Imunološki laboratorij Veja medicine, ki je udem manj vidncT —11, j Toda njen pomen je izjemno velik ■Ми ki ni Skoraj vsakdo je že izkusil, kako zelo pomembna je laboratorijska medicina. Je osnova za številne diagnoze, načrtovanje in spremljanje terapije, za potek zdravljenja. A pogosto je delo v laboratorijih skrito pred očmi javnosti, največkrat se z njim srečamo le pri odvzemu krvi, urina in blata. Toda laboratorijska medicina je mnogo več od tega. Pred dnevi je Oddelek za laboratorijsko medicino Splošne bolnišnice Celje odprl svoja vrata ob dnevu klinične kemije in laboratorijske medicine. Obiskovalci so lahko videli, kakšen svet sodobne tehnologije je to in kako vrhunski strokovnjaki opravljajo analize bioloških vzorcev ljudi. Ste kdaj debelo gledali sodobne aparature v ameriških nadaljevankah ali filmih, kjer strokovnjaki opravljajo različne analize? Točno tako izgleda tudi na oddelku za laboratorijsko medicino v celjski bolnišnici. Zaposleni na oddelku za laboratorijsko medicino celjske bolnišnice ne prihajajo velikokrat v stik z bolniki. Ljudje, ki prihajajo v različne ambulante na preglede, kjer so nujne analize bioloških vzorcev, del ekipe tega oddelka lahko spoznajo v ambulantah za odvzem krvi, urina in blata. Preostali laboratorijski del je za ljudi manj viden. Čeprav krog 50 zaposlenih v laboratoriju sprejme dnevno 850 naročil za različne analize, pregleda 1.500 vzorcev in izdela kar 10 tisoč rezultatov analiz. To pomeni, da je celjski oddelek za laboratorijsko medicino eden večjih v Sloveniji, in sicer tudi po številu raznovrstnih preiskav, ki jih zaposleni v njem opravljajo. V laboratorij prihajajo vzorci iz odvzemnih točk v ambulantah, pa tudi z vseh oddelkov bolnišnice in od zunanjih naročnikov. Zelo pomembno je, da ekipa v laboratoriju vzorce pregleda natančno in da vzorci prispejo do laboratorija hitro. Zato je laboratorij povezan z določenimi deli bolnišnice - z urgentnim centrom, s pediatričnim urgentnim centrom, z urinskim laboratorijem in dia-liznim oddelkom - ter tudi s pnevmatsko cevno pošto. Laboratorij je neposredno povezan tudi s prostori za intenzivno medicino. Tako je čas od odvzema vzorcev do začetka analize najkrajši. »Ves čas izredno sledimo tehnološkemu razvoju. Vsi procesi in postopki so večinoma avtomatizirani, ampak vse naprave so še vedno pripomočki za delo,« pravi mag. Štefka Krivec, mag. farm., specialistka medicinske biokemije ter predstojnica Oddelka za laboratorijsko medicino Splošne bolnišnice Celje. S tem želi povedali, da so zaposleni še vedno tisti, Za laboratorijsko medicino je značilno, da je ena tistih vej medicine, ki se izredno hitro razvijajo, tudi zaradi sodobne tehnologije. Ne glede na razvoj bosta vedno človek in njegovo znanje tista, ki bosta na koncu ovrednotila rezultate analiz. Na fotografiji mag. Štefka Krivec, mag. farm., specialistka medicinske biokemije ter predstojnica Oddelka za laboratorijsko medicino Splošne bolnišnice Celje. proces sestavljen iz predana-litskega, analitskega in poa-nalitskega dela, pri čemer se vsak tak proces se deli še na posamezne postopke. Do napak ne sme prihajati in praviloma tudi ne prihaja, saj je nadzor dela na visoki ravni. Če bi se zgodilo, da bi v analizo prinesli določen vzorec, ki bi ga zamenjali pri odvzemu, bi v laboratoriju to kmalu ugotovili, saj ne preverjajo samo rezultata, ampak tudi zgodovino rezultatov analiz nekega bolnika. Če vzorec ne bi bil njegov, bi odstopanja od predhodnih rezultatov pokazala, da je lahko prišlo do zamenjave vzorcev. SŠol Foto: GrupA "•V t'!- ^ЧД.--nT— * -..... ^ГПШ ki imajo nadzor, izkušnje vseh analiz. Kako zapleteno in bogato znanje, da znajo delo opravljajo, kaže poda-ovrednotiti končni rezultat tek, da je ves laboratorijski Vsi biološki vzorci niso vedno primerni za analizo. Pravila o tem, kakšni morajo biti in kako morajo biti odvzeti, so jasno zapisana. Če prihaja do odstopanj pri vzorcu - na primer če je v odvzeti krvi strdek - morajo v ambulanti ali na oddelkih odvzem ponoviti. To pomeni, da so zaposleni v laboratoriju, če je treba, tudi v stiku z zdravniki in ostalimi bolnišničnimi ekipami. Večino vzorcev v laboratoriju pregledajo v enem dnevu, nekatere zaradi specifičnih analizi v nekaj dneh. Ves ta čas so vzorci skrbno shranjeni in varovani. Ko jih ne potrebujejo več, jih zapečatijo v posebne posode za infektivni material, nakar jih posebna služba odpelje v sežig. O vsaki analizi v laboratoriju vodijo posebno dokumentacijo oziroma zapis o poteku analize. Prav tako vse laboratorijske naprave pred uporabo pregledajo, ustrezno vzdržujejo ter izvedejo notranjo kontrolo kakovosti vseh analiz na aparatu in če je ta znotraj dopustnih mej začnejo z analizo pacientovih vzorcev. 4 gorenje li{kSir>y>fc(W Še je čas ŽIVLJENJE JE ZAPLETENO. NAJ BO PRANJE PERILA ENOSTAVNO. NOVA GENERACIJA PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV WaveActive. gorenje.si Vemo, da že nekaj časa porabimo več naravnih virov, kot se jih obnovi na Zemlji in da bi potrebovali skoraj še en tak planet, če bi imeli vsi enako velike potrebe kot razviti svet. A ni videti, da bi zaradi tega bili plat zvona. Življenje teče naprej brez posebnih ukrepov, ki bi nekoliko omejili našo nerazsodnost. A kdo naj bi to storil? Politiki, ki se borijo za svoje položaje? Gospodarstveniki, ki vidijo le rast in dobičke? Ekologi, ki jih mnogi ne jemljejo resno, češ da razmere sploh niso tako dramatične? Ali še huje - nekateri celo zanikajo povezavo med vse pogostejšimi podnebnimi katastrofami in človekovo dejavnostjo. A posledice so že tu, tudi v Sloveniji smo jim dodali svoj delež in s tem otrokom in vnukom naložili breme, ki ga bodo vse težje nosili. O nekaterih varčevalnih ukrepih, ki jih lahko opravi vsak v svojem domu in o racionalnejšem ravnanju z viri, ki so nam na voljo, pišemo na teh straneh. Za mnoge od njih niso potrebni veliki rezi ali povsem drugačen način življenja, dovolj je le, če je človek pozoren na to, kako se obnaša v svojem domu in izven njega: kako ravna z vodo, z energijo, kako pogosto se vozi z javnim prevozom ali s kolesom, ali brezglavo nakupuje hrano in stvari, ki končajo med odpadki, kako dopustuje in podobno. Za zdaj so vse to še vse obvladljive razmere, ki ne pomenijo drastičnega posega v naše navade in razvade. Ko tovrstno obnašanje ne bo več mogoče oziroma ne bo več stroškovno znosno, bo verjetno že malo pozno za streznitev. VODOVOD Ц KANALIZACIJA Naj odvečne stvari ne končajo med odpadki Ste tudi vi že kdaj pomislili na zabojnik, kamor bi zmetali vso kramo, ki se je leta nabirala v kleti ali na podstrešju? Morda ste preurejali stanovanje, kupili staro hišo in ste hoteli naročiti zabojnik, v katerega bi zmetali vse stvari, ki jih ne potrebujete? Verjetno se je marsikdo že srečal s podobno težavo in pomislil na najmanj zaželen način ravnanja z odvečnimi stvarmi - odlaganje v velik zabojnik vsega tistega, kar ne potrebuje. No, mnogi so morda poiskali še kakšno drugo rešitev, kot je predaja kosovnih odpadkov v zbirnem centru. Redko pa se kdo vpraša, ali je tisto, česar ne potrebuje, res odpadek. Ne, tisto, česar ne potrebujemo več, ni nujno odpadek, ampak priložnost, da predmet v enaki obliki uporabi nekdo drug ali z manjšimi posegi ta predmet dobi drugo življenje. Kam s stvarmi, ki jih ne potrebujete več Premajhna oblačila, masažna kad za noge, ki je niste uporabljali že leta. Tetina posteljnina, škatla kopalniških ploščic, pasji povodec, kuhinjski stoli, stari izvodi Cicibana ... Za vas so te stvari brez vrednosti in bi jih brez težav lahko odložili med odpadke. Kaj pa, če jih nekdo potrebuje in bi jih lahko koristno uporabil? Ponujamo vam nekaj nasvetov. Presenečeni boste, kako lahko s svojo staro šaro nekaj malega zaslužite ali nekomu zelo polepšate dan. 1. OGLASNIKI 36 VARČEVANJE PRIHRANITE PRI STROŠKIH ENERGIJE! Energijski prihranki z Mojco Krajnc i Pripravili smo serijo nasvetov za varčevanje z energijo v vsakdanjem življenju. Večina predlogov zahteva le nekaj trenutkov pozornosti in ne posega bistveno v način življenja. Ko ti ukrepi postanejo del vsakdanjih rutin, boste hitro opazili tudi nižje račune za energente. \ r ЛЛ ji << ngjSy; v ' .. /-" Ш 1 4 ■ -, IB?! _• . i" •• t«! ■ ■ HLAJENJE HLADILNIK Letna poraba tipičnega kombiniranega hladilnika1: 469 kWh Letni strošek: 70,35 EUR TRENUTNA PONUDBA PRIMERLJIVIH NAPRAV NA TRŽIŠČU_ A+++, letna poraba 149 kWh UKREPI ZA ZMANJŠANJE PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE RAZSVETLJAVA Letna poraba za razsvetljavo (stanovanje/hiša): 306/464 kWh Letni strošek: 45,90/69,60 EUR TRENUTNA PONUDBA PRIMERLJIVIH NAPRAV NA TRŽIŠČU_ Varčne sijalke (4-krat učinkovitejše od navadnih sijalk), svetila LED (do 5-krat učinkovitejše od navadnih sijalk). UKREPI ZA ZMANJŠANJE PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE Ukrep Prihranek Zahtevnost izvedbe Izklop hladilnika, ki ga ne uporabljate +++ ★ Zamenjava 10 ali več let starega hladilnika +++ **★ Neoviran dostop svežega zraka do zadnje stene hladilnika ter prestavitev hladilnika stran od virov toplote ++ ★★★ Nastavitev temperature hladilnika na 5 °C in zamrzovalnika na -18 °C ++ * Ukrep Prihranek Zahtevnost izvedbe Zamenjava standardnih sijalk z varčnimi + + + (do 80 %) * Zamenjava svetilk, v katerih montaža varčnih sijalk ni možna + + + (od 55 % do 80 %) ** Namestitev senzorjev gibanja na hodniku ter v predsobi ** Ugašanje luči, ki jih ne potrebujemo + + * 1. Kombinirani hladilnik višine 180 cm, prostornina hladilnega dela 210 l, prostornina zamrzovalnega dela 70 l, energetski razred B oziroma iz obdobja 1996-2002. VARČEVANJE 37 PRANJE PERILA PRALNI STROJ Letna poraba tipičnega pralnega stroja1: 260 kWh Letni strošek: 39,00 EUR TRENUTNA PONUDBA PRIMERLJIVIH NAPRAV NA TRŽIŠČU_ A++, letna poraba 152 kWh UKREPI ZA ZMANJŠANJE PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE PREZRAČEVANJE TESNJENJE OKEN • Skozi slabo zatesnjena okna in vrata uhaja toplota, zato hladen zrak stalno vstopa v prostor. • U-vrednost novih oken bi morala biti nižja od 1,1 W/m2K. • Skozi okna in vrata uhaja okoli 25 % toplotne energije. Z ZAVESAMI ZASTRTI RADIATORJI SLABŠE GREJEJO • Radiatorji, zastrti z zavesami, ne grejejo prostora učinkovito. Toplota se zadržuje med zaveso ter oknom in steno, kar povečuje izgube toplote skozi okno in stene. NIŽJA TEMPERATURA OGREVANJA • Hodniki in predprostori niso bivalni prostori, kjer bi bilo treba vzdrževati 22 °C. Znižajte temperaturo za 3 do 4 °C. • Če znižate sobno temperaturo za 1 °C, prihranite do 6 % energije za ogrevanje. Ukrep Prihranek Zahtevnost izvedbe Zamenjava več kot 10 let starega aparata z novim + + + (do 45 %) *** Uporaba programov z nižjimi temperaturami (namesto pri 95 °C lahko perete pri 60 °C, namesto pri 40 °C lahko peremo pri 30 °C). + + + (40 %) ★ 1. Energetski razred C, pranje 4- do 5-krat na teden, polnitev perila 5 kg I ELEKTRONSKE NAPRAVE NAPRAVE V STANJU PRIPRAVLJENOSTI »STAND BY« Letna poraba naprav v stanju pripravljenosti: 184 kWh Letni strošek: 27,60 EUR. UKREPI ZA ZMANJŠANJE PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE Ukrep Prihranek Zahtevnost izvedbe Izklop naprav v stanju pripravljenosti (stikalo na podaljšku) * RAZLAGA NASVETOV ZA VARČEVANJE: TEŽAVNOST IZVEDBE ** *** brez posegov / nizki stroški investicije sam svoj mojster / pokličite strokovnjaka / srednji stroški investicije visoki stroški investicije PRIHRANEK ENERGIJE # + opazni prihranki pri porabi energije ++ zmerni prihranki pri porabi energije +++ veliki prihranki pri porabi energije Informacije so informativne narave in lahko odstopajo od realnih. Trenutna ponudba primerljivih naprav na tržišču se nanaša na ponudbo spletne trgovine ECE shop v septembru 2018. Izračuni stroškov električne energije temeljijo na podatku Statističnega urada Republike Slovenije, ki ceno električne energije za gospodinjstva, z vsemi davki, v prvem četrtletju 2018 ocenjuje na 0,15 EUR/kWh. Vir: Spletna stran Statističnega urada Republike Slovenije. http://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/5/30. Vir podatkov o ukrepih za varčevanje z energijo:www.greenelectricityguide. org.au. Več informacij o ponudbi najdete na spletni strani www.ece.si, na brezplačni telefonski številki 080 22 04 ali v informacijskih pisarnah ECE. ШкЛш j Poskenirajte kodo za ogled videa Шју 4 j Energija prihodnosti POKROVITELJ PRILOGE Ш? ШЖ elektro, dan skupine: ^у/ Elektro Celje Efl eorenJska 38 VARČEVANJE Zemeljski plin - energent prihodnosti Ogrevanje predstavlja v Sloveniji velik strošek, saj je domove treba ogrevati tudi več kot 200 dni letno. Najbolj pogost način ogrevanja je še vedno centralno ogrevanje, ugotavlja lanska raziskava Reus, ki ugotavlja, kako se spreminja energetska učinkovitost Slovenije v zadnjem desetletju. Povprečna slovenska družina za ogrevanje porabi dobrih 1.500 evrov v času ogrevalne sezone, so pa seveda precejšnje razlike v stroških med Primorsko in Zgornjesavsko regijo, tudi do tisoč evrov. Ob primerni izbiri načina in naprave za ogrevanje, ustrezne izolacije, energijsko učinkovitih oken lahko pri gretju prostorov veliko prihranimo. Po raziskavi Reus dobra petina slovenskih gospodinjstev razmišlja o prehodu na drugačen način ogrevanja ali dopolnitvi obstoječega načina, saj jim gretje predstavlja največji strošek za energijo. Skoraj tri petine teh gospodinjstev kot razlog za spremembo navaja znižanje stroškov gretja. Menjava zaradi nižjih stroškov Razlog, da ljudje razmišljajo o menjavi ogrevalnega sistema, je po navadi znižanje stroškov gretja ali ugotovitev, da se življenjska doba obstoječega sistema izteka. Vse več gospodinjstev upošteva vplive na okolje, ki jih povzročajo z ogrevanjem. Ponekod je odločitev o načinu ogrevanja pogojena s krajem bivanja in z razpoložljivo infrastrukturo, kot sta plinski priključek ali možnost priključitve na daljinsko toploto. Po podatkih statističnega urada o rabi energentov v slovenskih gospodinjstvih so ta lani porabila največ lesnih goriv (41 odstotkov). Sledila je poraba električne energije s 26 odstotki, zemeljskega plina s skoraj 11 odstotki, ekstra lahkega kurilnega olja z 9 odstotki... Glede na leto 2016 se je najbolj zmanjšala raba slednjega, in sicer za 8 odstotkov. Najbolj se je povečala raba energije iz okolja (za 6 odstotkov). Učinkovit sistem ogrevanja na plin Možnosti za bolj učinkovit način ogrevanja sta preklop na zemeljski plin in naložba v eno izmed sodobnih ogrevalnih tehnologij, s čimer se ne zmanjšajo le stroški ogrevanja, pač pa to pomeni tudi povečanje udobja in izboljšanje kakovosti zraka. Z uporabo zemeljskega plina lahko stroške ogrevanja zmanjšate tudi do 70 odstotkov, saj so se cene zemeljskega plina v zadnjih letih občutno znižale. Stroški za naložbo se hitro povrnejo. Vgradnja kotla na zemeljski plin stane od 3 tisoč evrov naprej, naložba pa se povrne v treh letih, opozarjajo v Gospodarskem interesnem združenju za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP). Veliko število ponudnikov zemeljskega plina je zagotovilo za ugodno ceno. Plin je pri- Študija, ki so jo opravili na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, kaže, da lastniki številnih stanovanjskih hiš za ogrevanje prostorov še vedno uporabljajo starejše tipe kotlov na olje. Zaradi visoke cene olja in nizke učinkovitosti starih kotlov lahko z naložbo v sodobni ogrevalni sistem prihranijo. Prihranek lahko znaša kar do 11 tisoč evrov v desetih letih delovanja novega ogrevalnega sistema. meren tako za ogrevanje prostorov kot tudi za kuhanje in pripravo tople sanitarne vode. Posebnega prostora za skladiščenje ne potrebujete, saj saj plin priteče po ceveh plinovodnega omrežja. Razvejeno omrežje je dostopno v več kot 80 občinah v Sloveniji in ima že več kot 133 tisoč uporabnikov. Za zanesljivost dobave skrbijo lokalni operaterji ter dobavi- telji. Mednarodna agencija za energijo (International Energy Agency) ocenjuje, da je zalog zemeljskega plina v svetu vsaj še za 250 let. Njeni strokovnjaki pravijo tudi, da bo zemeljski plin do leta 2035 postal eden najpomembnejših energentov v energetski mešanici in bo prevzel osrednjo vlogo pri izpolnjevanju energetskih potreb. Široke možnosti uporabe Zemeljski plin ima širok nabor možnosti uporabe. Uporablja se za energetsko oskrbo gospodinjstev v široki potrošnji in v industriji. V široki potrošnji in komercialni uporabi so uveljavljeni načini uporabe zemeljskega plina za ogrevanje prostorov, kuhanje in pripravo tople sanitarne vode. Vedno pogosteje se zemeljski plin uporablja tudi za hlajenje. Dobro je razvita tudi tehnologija mikrokogeneracije ali so-proizvodnje toplotne in električne energije ter plinskih toplotnih črpalk. V industriji uporabljajo zemeljski plin v tehnoloških postopkih ali kot surovino v kemijski industriji. Vse več zemeljskega plina se uporablja za proizvodnjo električne energije ter so-proizvodnjo toplotne in električne energije. V prometu je veliko prednosti uporabe zemeljskega plina pred tekočimi gorivi. Testi izpustov so pokazali, da vozila, ki uporabljajo zemeljski plin kot pogonsko sredstvo (v stisnjeni ali utekočinjeni obliki), zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov in izboljšujejo kakovost zraka. Taka uporaba je zanimiva tudi z ekonomskega vidika, ker omogoča občutne prihranke pri stroških za gorivo. 10 let Prihranki ob menjave stare peči na olje v obdobju desetih let ENERGIJSKO POTRATNA HISA* /i m 4 Zemeljski plin 10.961 e Lesna biomasd 6.648 C Toplotna črpalka (zrak/voda) 6.272 € Kurilno olje 45 € m ENERGIJSKO VARČNA H ISA* Zemeljski plin 5.087 € Toplotna črpalka (zrak/voda) 1.380 e Lesna biomasa 1.585 € Kurilno olje -1.656 € V Z zemeljskim plinom do NAJVIŠJIH PRIHRANKOV v obdobju 10 let. Ogrevajte ceneje tudi to zimo! ZEMELJSKI PLIN PO ZNIŽANI CENI. Pokličite 03 425 33 53 ali nas obiščite na www.energetika-ce.si in si čim prej zagotovite nižje račune. Št. 42, 18. oktober 2018 VARČEVANJE 39 гч V ■■■ V 1 I Preveč razsipni pri vožnjah Izbira kraja bivanja bistveno vpliva na višino stroškov prevozov Na to, kako visoki bodo naši stroški prevoza z osebnim avtomobilom, vpliva že izbira kraja bivanja. Oddaljenost od večjih središč, kamor je treba v službo, po nakupih in kjer so različne popoldanske aktivnost otrok, veča stroške prevoza. Ti so lahko bistveno višji od stroškov ogrevanja stanovanja ali hiše, ki se jih mnogi trudijo zmanjšati, pri čemer pozabljajo, da na drugi strani potrošijo veliko energije in denarja zaradi vožnje, opozarja urbanist mag. Go-razd Furman Oman iz celjskega podjetja Urbanisti. »Približno tretjino razpoložljive energije porabimo za ogrevanje, tretjino za prevoze, tretjino porabi industrija za izdelavo izdelkov. Večinoma se pogovarjamo samo o ogrevanju svoje stavbe, ne pa tudi o porabi ostale energije. Pri nas je težava, da so potni stroški neobdavčeni, česar ni nikjer drugje v Evropi. Na ta način nas država spodbuja, da živimo čim dlje od delovnega mesta,« pravi Gorazd Furman Oman, ki meni, da se pri izbiri kraja življenja premalo posvečamo vprašanju, kaj to pomeni za naše dnev- Gorazd Furman Oman ne prevoze. »V Sloveniji se veliko energije porabi na ta način, saj smo veliko časa v avtu.« Se sploh da drugače živeti, saj mesta niso velika, medtem ko na podeželju raste vedno več novih naselij? Za razliko od usmeritev v svetu se pri nas ljudje še vedno večinoma selijo na podeželje, saj so pri nas razdalje bistveno manjše kot kje drugje. Zato ne preseneča, da porabimo za nakup avta in prevoze največ denarja v Evropi. Pri prostorskem načrtovanju še vedno pišemo, da mora imeti vsaka hiša vsaj dve mesti za parkiranje, v svetu pa jih omejujejo na eno ali manj, da bi ljudi usmerili na javni promet. A pogoj za to je, da je ta primerno vzpostavljen, da imaš alternativo. Pri nas je žal ni. Če se na prvi pogled zdi, da je prodaja parcel za novogradnje zaslužek občin, je kasneje to zagotovo njihov dodaten strošek zaradi urejanja infrastrukture in vsega, kar sodi k novim soseskam ... Res je. Že brezplačen šolski prevoz je v majhnih občinah zelo velik strošek, ob tem je treba urejati ceste, jih pozimi plužiti ... Če bi bilo treba plačati za prevoz otroka v šolo in če bi bili potni stroški obdavčeni, bi bilo življenje na podeželju bistveno dražje kot v mestu. Ob ustreznem javnem potniškem prometu bi bili tudi stroški prevozov bistveno nižji, saj je Slovenija majhna. Kako zagotoviti uporabo javnega prometa? Zgolj pozivi niso dovolj. Če hočeš zagotoviti uporabo javnega potniškega prometa, moraš uvesti več ukrepov hkrati. Spodbujati moraš ljudi, da ga uporabljajo, in hkrati omejevati dostopnost do mestnih sre- dišč z avti. V Celju bi bilo treba ob uvajanju novosti v javnem prevozu začeti ukinjati parkirna mesta in jih podražiti ter s tem subvencionirati javni promet. Če človek ve, da ga čaka parkirno mesto za ceno avtobusne karte, sistem ne bo zaživel. Opozarjate, da bi lahko pri energetskih prenovah v Sloveniji hkrati izboljšali pogoje bivanja. Kako? Te prenove stavb so velika priložnost, kako bi se dalo izboljšati kakovost bivanja v večstanovanjskih stavbah. Znan je primer iz Francije, kjer so naredili okrog stavb še en ovoj in dobili na ta način dodatne prostore, kot so lože, terase, zimski vrtovi. S takšno prenovo in sorazmerno majhnim vložkom so stanovanja več vredna. Pri nas o tem nihče ne razmišlja, poleg tega potrebuješ soglasje vseh stanovalcev, ki morajo biti sposobni to financirati. A več kot polovica lastnikov ni sposobna niti vzdrževati stanovanja, kaj šele vlagati v širitev. Država bi morala zagotoviti spodbujevalne mehanizme, subvencije bi lahko vezala tudi na spre-mamb o kakovosti bivanja, ne le na energetsko prenovo. TC, foto: GrupA metrosr zavod za prostor Savinjske regije Grudnova ulica 6, SI - 3000 Celje Гинас PRORA VI. ARHITEKTURNI MARATON RECIKLIRANJE MESTA pogledi na prostorski razvoj mesta Celje okrogla miza ponedeljek 22. oktober 2018 / stolpnica Zlatarna Celje 2. nadstropje 13.30 Uvodni pozdrav dr. Mojca Furman Oman, direktorica Zavoda Metro SR Maja Rak, profesorica Gimnazije Celje - Center 13.45 Okrogla miza Tanja Tamše, Aurora coworking Murska Sobota prof. Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje - Center Domen Kočevar, vodja Teozofske knjižnice Alme Karlin mag. Gorazd Furman Oman, direktor Urbanisti d.o.o. 15.30 Zaključek B Hi'UHH' . SLOYE4H*. HI4I5THSTV0 lAOKOLJEW РВЏ5ТЏН NEPREMIČNINE CELJE i Fragmat Hidroproof Trije sistemi temeljenja stavb na toplotni izolaciji s poudarkom na zaščiti pred talno vlago in vodo V sodobni gradnji se je uveljavil način temeljenja na temeljni plošči, saj omogoča popolno spajanje toplotnoizolacijskega ovoja brez toplotnih mostov, kar pri pasovnih temeljih ni izvedljivo. Ob skrbi za čim večjo energijsko učinkovitost pa ne smemo pozabiti na hidroizolacijo. Ena od bistvenih zahtev varne in trajnostne gradnje je zanesljiva zaščita pred talno vlago in vodo. Pri nepodkletenih in delno vkopanih objektih v dreniranem terenu se odločamo med sistemom Hidroproof MT s hidroizolacijo Izoself P3 duo med slojema XPS toplotne izolacije in sistemom Hidroproof PB s hidroizolacijo Izoe-last P4 plus na podložnem betonu. V obeh primerih gre za enoslojno hidroizolacijo, razlika pa je v legi hidroizolacije in načinu vgradnje. Pri podkletenih objektih v hidrološko zahtevnejših terenih (občasna ali stalna talna voda) Fragmat Hidroproof MT: horizontalna hidroizolacija med slojema toplotne izolacije s predhodno pripravljenim priključkom za vertikalno hidroizolacijo 1. AB plošča 2. Fragmat XPS 400 GL 3. Izoelast Reflex P4 (pribetoniran vertikalni priključek) 4. Izoself P3 duo (horizontalna hidroizolacija) 5. Fragmat XPS 400 GL 6. Podložni beton 7. Temeljna tla Priključek za vertikalno hidroizolacijo pa izberemo sistem Hidroproof PB2 z dvo-slojno varjeno hidroizolacijo na podložnem betonu (2x Izoelast P4 plus). V tem primeru sta tudi priključek in vertikalna hidroizolacija v dveh slojih. Prednost vseh treh sistemov Fragmat Hidroproof je kvalitetna priprava priključka za vertikalno hidroizolacijo pred betoniranjem temeljne plošče. Izvedemo ga s trakom Izoelast reflex P4, vgrajenim v obliki črke L. Spodnji del je privarjen na horizontalno hidroizolacijo, zgornji del pa je prislonjen na obodni opaž in se s posuto stranjo, obrnjeno proti objektu, sprime z betonom. Po razopaženju ostane neločljivo pribetoniran na stransko ploskev AB-plošče. Tak priključek ostane nepoškodovan in čist do kasnejše izvedbo vertikalne hidroizolacije. Dodatna zaščita zunanjega roba XPSa ni potrebna. V kratkem prispevku ni mogoče obravnavati vseh podrobnosti in posebnosti. Za več informacij se lahko obrnete na Fragmatovo tehnično službo. www.fragmat.si FRAGMAT* www.fragmat.si izoliramo od temeljev do strehe 40 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Celjski 87. pehotni polk (3) www.kamra.si kamra Predstavitev polka Ustanovitev polka Avstrijsko cesarstvo in kasneje Avstro-Ogrska sta svojo vojsko večkrat temeljito reformirala. Potem ko so posameznim starejšim avstro-ogrskim polkom ukinili nekatere bataljone in ustanovili nove polke, je nastal tudi 87. pehotni polk (c. in kr. 87. pehotni polk - k. u. k. Infanterieregiment Nr. 87), ki je bil ustanovljen 1. januarja 1883. Nastal je z združitvijo štirih bataljonov: V. bataljona 7. pehotnega polka iz Celovca, 35. lovskega bataljona iz Celja, V. bataljona 27. pehotnega polka iz Gradca in V. bataljona 47. pehotnega polka iz Maribora. Pred tem so vojaški obvezniki z njegovega nabornega območja vojsko večinoma služili v štajerskem pehotnem polku št. 47. Vojaško naborno območje Naborniki so v vojsko vstopali večinoma po načelu krajevne pripadnosti, kar je pomenilo, da so vpoklicani moški s posameznega nabornega območja vojaško obveznost opravljali skupaj v določenem polku. V vrste 87. pehotnega polka so tako vstopali fantje in možje iz brežiškega, celjskega, konjiškega, slovenjgraškega, ljutomerskega in ptujskega okraja. Sedež tega obsežnega nabornega območja je bilo Druga vojašnica 87. pehotnega polka v Celju na začetku 20. stoletja - današnji Knežji dvorec. Hrani Marko Zdovc. '"'K1 - ■ i 'V"Tii H / X. t^L ' it^fi Celje, zaradi česar so se za ta polk uveljavila poimenovanja kot celjski 87. pehotni polk, 87. celjski pešpolk, 87. celjski regiment in podobno. Sestava polka 87. pehotni polk je imel polkovni štab, štiri bataljone (vsak je imel štiri stotnije, oštevilčene s številkami od 1 do 16), tri strojnične oddel- ke in rezervni (dopolnilnim) bataljonski kader, ki je bil sestavljen iz častnikov, zadolženih za upravljanje vojaških skladišč, prateža in za vodenje registrov vojaških obveznikov. Bataljon je v miru štel približno 400, polk pa približno 1.500 vojakov in častnikov (v vojni od 3 tisoč do 4 tisoč). Polk je imel tudi svojo pol-kovno godbo. uhL. ... Nastanitev polka V kraju, ki mu je polk tradicionalno pripadal (v našem primeru je bilo to Celje), so ponavadi pustili samo en bataljon, ostale tri so poslali v druge kraje zunaj dežele, kjer vezi med vojaki in prebivalstvom niso bile tako močne. Polk je bil v času svojega 35-letnega obstoja nastanjen v več mestih Avstro-ogrske: v Gradcu, Trstu, Pulju in Celju. Od svoje ustanovitve leta 1883 do leta 1888 je bil nastaT« i njen v graški garniziji. Po odhodu iz Gradca se je polk s polkovnim štabom, I., II. in III. bataljonom preselil v Trst, medtem ko je IV. bataljon odšel v Celje, kjer se je nastanil v novozgrajeni Šemalovi vojašnici. Zadnja sprememba je bila leta 1897, ko so se polkovni štab, II., III. in IV. bataljon preselili v vojno pristanišče Pulj in njegovo Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. leta 1878 zgrajeno pehotno vojašnico Franca Jožefa I. na puljski Rivi, v Celje pa je prišel I. bataljon. Poveljstvo polka Za prvega poveljnika polka je bil imenovan polkovnik Wilhelm pl. von Wannisch, za njim je do razpada dvojne monarhije polku poveljevalo še deset polkovnih poveljnikov: Joseph Michael Münzl von Münzthal, Ferdinand Sluka, Richard Wilhelm Karl von Buttlar zu Brandenfels--Treusch, Moritz Gherardini, Othmar Karl Panesch, Theodor Josef Gabriel, Dionys Rabatsch, Julius Beran, Franz Hossner pl. von Costesin-Mil-legrobe in Wilhelm Medicus. Ob zadnjih premestitvah v polku leta 1897 so bili v Pulju poveljstvo polka ter poveljstva in enote II., III. in IV. bataljona, medtem ko je bilo poveljstvo z enotami I. bataljona v Celju. Polk v strukturi avstro-ogrske vojske Polk je sodil pod okrilje 55. pehotne brigade v Trstu, ki je bila skupaj s 56. (goriško) in 94. (tolminsko) pehotno brigado del 28. (ljubljanske) pehotne divizije, ta pa je bila pod poveljstvom III. korpusa s štabom v štajerski deželni prestolnici Gradec. Se nadaljuje. JANJA JEDLOVCNIK, Osrednja knjižnica Celje Öniss aus Eilii. ^ S* Seli ctu tl-Кмвгп рГ^ј^ - t. Šemalova vojašnica 87. pehotnega polka v današnji Gregorčičevi ulici v Celju, okoli 1904. Hrani Osrednja knjižnica Celje. Dinah Jefferies: Žena plantažnika čaja Usodna odločitev Slaba vest zaradi oddaje Lijoni neznancem in zaradi laganja možu, Devetnajstletna Gwen se je v Angliji poročila s 37-letnim vdovcem Lawrenceom, ki je bil lastnik plantaže čaja na Cejlonu. Zato se je po poroki leta 1925 preselila v »dušečo vročino« te države. Tam so veljala stroga družbena pravila, še vedno je bila velika razslojenost. Gwen je sama in s pomočjo moža raziskovala svet na plantaži in okrog nje, zanimala se je tudi za pobiranje, sušenje in pakiranje čaja. Ko je zanosila, se je zdelo, da je njena sreča popolna. Ta se je razblinila tisti dan, ko je rodila dvojčka. Prvorojeni Hugh je bil krepak deček, takoj za njim se je rodila Lijoni. »Gwen je popolnoma v šoku zaprla oči in jih močno stisnila, da bi iz misli odgnala podobo dojenčka, potem ji je vrnila otroka. Bilo je nemogoče, da bi iz nje prišel tako temen otrok.« Ko je rojevala, je bila ob njej zgolj Navina, služabnica. Ta ji je pomagala otroka skriti. Deklico je odnesla v vas k družini, ki je za plačilo skrbela za otroka. Ves čas jo je namreč preganjala misel, da bogaboječa Angležinja pač ne more roditi temnopoltega otroka. Spolnih odnosov z drugimi moškimi razen z možem ni imela, vsaj zavedno ne. A obstajala je možnost, da je zanosila nekega večera po zabavi, ko jo je do postelje spremil znanec. Takrat je bila precej vinjena in je kmalu zaspala. 'ena plantažnima čaja v »t It «IVI u da je rodila zgolj dečka, jo močno grize. Medtem se razpleta še en klobčič družinskih skrivnosti. Prva Lawrenceova žena je z novorojenčkom naredila samomor. Obe moreči zgodbi se začneta razpletati, ko po nekaj letih iz vasi pride novica, da družina za Lijoni ne more več skrbeti. Gwen jo pripelje na plantažo s pretvezo, da je daljna Navinina sorodnica in da jo bo usposobila za sobarico. Toda Lijoni je O avtorici: Dinah Jefferies se je rodila v Maleziji in se pri devetih letih preselila v Anglijo. Nekoč je živela v komuni rok glasbene skupine in je za preživetje prodajala svoje umetniške izdelke. Danes z možem živi v Glo-ucestershiru in se posveča pisanju. Žena plantažnika čaja je njen drugi roman. zelo bolna. Roman tenkočutno opisuje zadnjih nekaj tednov skupnega sobivanja deklice, ki je bila toliko let zaradi materine odločitve izločena iz skupnega doma, z ostalimi člani družine. Ko umre, se razplete tudi pred Gwen varovana skrivnost iz nesrečno končanega prvega Lawren-ceovega zakona. Prva Lawrenceova žena je prav tako rodila temnopoltega dečka, zaradi česar je zblaznela. Ko je Lawrence to priznal Gwen, je postalo jasno, da je tudi Lijoni njegov otrok. Lawrence je imel namreč temnopolte prednike. »Rada te imam, mama. To je rekla mala deklica na večer, preden je umrla. Gwen si je obrisala solze in se nasmehnila, ko je zagledala jato ptic, ki je odletela z jezera. Življenje gre dalje, je pomislila. Bog ve, kako, toda nekako gre. In upala je, da bo morda nekega dne, če bo imela srečo, našla pot, da bo odpustila sebi.« MRL MLADI ZA MLADE 41 Ne zgolj druženje, ampak tudi pridobivanje znanja Širjenje obzorja najlažje dosežemo z izobrazbo in s potovanjem. Gimnazija Lovassy Laszlö iz Vesz-prema na Madžarskem s I. gimnazijo v Celju sodeluje že četrto leto in uspešno dosega oboje - učenje o kulturnih in nacionalnih razlikah ter podobnostih obeh gimnazij in izkušnjo potovanja ter spoznavanja novega okolja iz prve roke. V Slovenijo so gostje prispeli v torek, 18. septembra. Madžarski dijaki so bili nastanjeni pri naših dijakih, profesorji so prenočili v hotelu Faraon. V sredo se je začelo projektno delo v skupinah. Tema projekta je dvoletna, kar pomeni, da so naši dijaki lani na Madžarskem raziskovali varovanje lokalnega okolja v Vesz-premu, letos pa so madžarski dijaki to počeli v Celju. Madžarska koordi-natorica Holubne Szita Zsuzsanna, profesorica angleščine in zgodovine, nam je zaupala, da bo izbrana tema za naslednji dve leti najverjetneje zgodovinska. Obe mesti imata namreč bogate antične korenine, ki ponujajo odlično priložnost za raziskovalna vprašanja. Kajuhovci, ki so gostom priskrbeli prenočišča, so z njimi sodelovali tudi pri raziskovanju. Šest skupin s po štirimi dijaki (z dvema madžarskima in dvema slovenskima) je tako pripravilo predstavitve na pet izbranih tem - urbani vrtovi (ki sta jih raziskovali dve skupini), protipoplavna varnost v Celju, mestni gozd, kakovost vode in onesnaženost zraka. Naloge sta izbrali in organizirali mag. Lea Glažar in Nataša Marčič, prof.. Delo je potekalo v sredinih dopoldanskih urah, ko so skupine podatke za predstavitve zbirale v kemijskem laboratoriju in na terenu okoli šole ter kasneje pripravljale plakate ter predstavitve. Težka izbira najboljših V četrtek so madžarski gostje po bližje spoznali turistične znamenito sti Slovenije. Ogledali so si Ljubljano in Bled. Petek je za naše goste z Madžarske pomenil zadnji dan obiska. Skupine so razstavile ustvarjene plakate in se pripravile na predstavitev raziskovanih tem v Gimnazijki. Dogodek sta z glasbenimi točkami ob spremljavi naših izjemnih in štrumentalistov popestrili Aleška in Amadeja, naš ravnatelj dr. Anton Še petavc pa se je gostom srčno zahvalil za sodelovanje in povedal, da se že veseli prihodnjega. Sledile so predstavitve. Kot je ob koncu poudarila žirija, sestavljena iz madžarskih in slovenskih profesorjev, so bile vse dobre in izbira zmagovalca je bila težka. Ta naziv so si na koncu prislužili avtorji predstavitve »City forest - the lungs of Celje« in za nagrado ter v spomin na Slovenijo prejeli vsak svojo gorenjko. Sledili so naklonjene zaključne besede obeh koordinatoric in slovo od novih prijateljev. Na šoli bomo letos izvedli tudi izmenjavo s špansko srednjo šolo Ordono II iz mesta Leön in s francosko srednjo šolo iz Amiensa. Predvidena je tudi izmenjava s Srbijo. Mag. Alenka Blake, ki je kot slovenska koordinatorica projekta v ogromni meri zaslužna za čudovit obisk brez težav ali zmede za naše goste, je o sodelovanju z madžarskimi prijatelji povedala: »Madžarski kolegi so zelo zanesljivi, kar je v veliko pomoč pri organizaciji. Po strokovni plati so zelo izobraženi, spoštujejo znanje in to učinkovito prenašajo na svoje dijake. Ne preseneča, da se gimnazija Lovassy Laszlö uvršča v sam vrh na Madžarskem. Naloge, ki so jih pripravili lani, ko smo mi bili v Veszpremu, so bile res na ravni. Tudi naši profesorici Lea Glažar in Nataša Marčič sta pripravili zanimive in poučne naloge za skupinsko delo. Cilj našega sodelovanja ni bil zgolj druženje, ampak tudi pridobivanje znanja, izmenjava izkušenj in nadgradnja že znanega. Mislim, da smo vse to in še več pridobili ravno s tem projektom.« NIKA GRADIŠEK, Kajuh Press Foto: Jože Petrak Zajc I. gimnazija v Celju Jesensko praznovanje Tetko Jesen praznujemo že več let, to je že kar naša tradicija. Zdaj ko se listje že odeva v pisane škrlatne barve, ko jutra postajajo hladnejša in ko se odpravimo po kostanj v bližnjo okolico, je čas za Tetko Jesen. In ta čarobna tetka je priplesala tudi v naš vrtec, v enoto Sonček. V pisane barve odeta, z velikim klobukom in s polno košaro jesenskih dobrot iz gozda, vrta in sadovnjaka je obiskala prav vse skupine. Otroci so jo z navdušenjem sprejeli. Pripovedovala je o zanimivostih in značilnostih jeseni. Mlajši so le opazovali, tipali in vonjali jesenske dobrote, starejši otroci povedali, kaj že vedo; opisovali in poimenovali so jesenske pridelke, se pogovarjali in odgovarjali na vprašanja Tetke Jeseni ter na koncu skupaj z njo zapeli in zaplesali. Kasneje smo se vsi vrnili v svoje skupine ter še enkrat v mislih podoživeli vse, kar nam je povedala Tetka Jesen. RENATA GOJKOVIC, vzgojiteljica v Vrtcu Šmarje pri Jelšah Teden otroka v POŠ Nova Cerkev V tednu otroka smo želeli učencem ponuditi kar nekaj kreativnih dejavnosti, za katere smo menili, da bi jih lahko počeli tudi v prostem času, ki je bil letošnja tema tedna otroka. Tako smo povabili člane in članice Turističnega društva Nova Cerkev, ki so z nami obujali star slovenski običaj - ličkanje. Najprej smo s skupnimi močmi na šolskem travniku »okožuhali« koruzo, potem so nam prikazali, kako jo zavežejo tudi na kozolček, ki so ga v ta namen pripeljali s seboj. Naslednji teden smo imeli pohod po vaseh KS Nova Cerkev in ga zaključili na kostanjevem pikniku. V torek smo učiteljice zakurile taborni ogenj na šolskem dvorišču. Zjutraj smo zamesili testo, ki smo ga navili na palice in spekli ob ognju. Pekli smo tudi ja- bolka in krompir, na koncu tudi sladke penice. Otroci so rekli, da tako slastnega kruha še niso jedli. Za naslednji dan smo najeli napihljivo igralo in povabili učence iz sosednje šole Socka ter seveda tudi naše najmlajše iz Vrtca Mavrica. Za petek smo imeli v načrtu peko palačink, ki je že kar tradicionalna ob našem tednu otroka v Novi Cerkvi. Zahvala gre Ireni Kraljič in Meliti Travnik ter njenemu možu. S palačinkami so razveselili vse otroke šole in vrtca. Zadnja aktivnost pa je bila plesna delavnica, ki jo je izvedla naša zunanja sodelavka Monika Kuzman iz plesne šole Jay dance. Učenci so neizmerno uživali ob ritmih slovenske in tuje zabavne glasbe. PETRA OFENTAVŠEK POŠ Nova Cerkev 42 BRALCI POROČEVALCI Adi Smolar za uvod v študijsko leto Na uvodnem srečanju v novem študijskem letu Univerze za tretje življenjsko obdobje na Ljudski univerzi Šentjur se je članom pridružil kantavtor Adi Smolar, ki je približno sto zbranih poslušalcev nagovoril na hudomušen način, z življenjskimi zgodbami, bodisi lastnimi ali pa tistimi, ki jih je pridobil z opazovanjem življenj drugih. V svojem nastopu je združil tako zabavo kot modrost, saj je želel dati ljudem nekaj pozitivnega, kar bi jim pomagalo v življenju, jih opogumljalo in ohranilo pred neumnimi ter nepomembnimi dejanji in razmišljanji. Vsako svojo zgodbo je nato podkrepil še s svojo pesmijo, navzoče je motiviral, da se je tudi v tretjem življenjskem obdobju treba nenehno izobraževati in razvijati, da smo lahko bolj odporni na vse izzive, ki jih prinaša življenje. Adi Smolar je povedal, da zdaj, ko bo kmalu dopolnil šestdeset let, bolje in bolj polno živi. V eni svojih avtorski pesmi je zapel: »Pusti banalnosti, v glavi imej, kaj še lahko naredim, da bo življenje moje drugim dragocen spomin.« Življenje je namreč kratka stvar. »Glej ta naš svet, tako je lep kot lepe sanje, življenje imej za prekrasno potovanje.« Ljudje se prevečkrat ujamejo v pričakovanja, ravnanja, hrepenenja, ki jih ne osrečujejo. Prepoznati je treba resnične vrednote življenja. Zbrane je pozdravil tudi šentjurski župan Marko Diaci in jim zaželel uspešno študijsko leto ter veliko osebnega zadovoljstva ob druženju in pridobivanju novih znanj. Alenka Testaniere, vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje, je predstavila letošnji program. Predstavila je tudi jezikovne in računalniške urice za seniorje, učenje s pametnimi telefoni, vadbo joge in plesov (standardnih, latinskoameriških in s pridihom orienta) in študijske krožke, kjer vsak uči vsakega ob dobrih medsebojnih odnosih, v manjših skupinah in s točno določenim akcijskim ciljem. Kaligrafinje bodo tako z verzi Ipavčevih pesmi polepšale ograjo Športnega parka Šentjur, likovnice bodo za Ta veseli dan kulture pripravile razstavo, Luš'ne ci- trarke pa obeležujejo že peto šolsko leto svojega učenja z ambasadorko učenja Jasmino Levičar (naziv ji je podelil An-dragoški center Slovenije) in bodo v Dramljah 19. oktobra skupaj s pevci, ki pojejo ob zvokih citer, predstavile svoje minulo delo. NINA SALOBIR Likovniki v Rogaški Slatini Likovna kolonija je projekt, ki ga je že šesto leto v Rogaški Slatini pripravila Zveza društev upokojencev Slovenije v sodelovanju z Vilo Ana Rogaška Slatina, Hotelom Delfin Izola ter ob podpori ZPIZ in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. V Rogaški Slatini je 15 umetnikov ustvarjalo likovna dela na tematiko Ivana Cankrja. Svoja dela so prikazali na likovni razstavi v avli Kulturnega centra Rogaška Slatina, kjer bo na ogled do konca meseca. Razstavljali so člani društev upokojencev iz vse Slovenije, med njimi Fanika Grešak in Marta Vošnjak, članici društev upokojencev Šempetra in Žalca. Kulturni program že vrsto let pripravlja Leonida Došler iz OI JSKD Rogaška Slatina. Prelepe slovenske pesmi so zapeli in zaigrali člani Moškega pevskega zbora Rogaška Slatina in Zlatih strun v sestavi Petre Boršič, citre, Nika Boršič, kitara, Eva Belcer, vokal in mentorja Zvonka Podkoritnika. Ema Tibaut, vodja kolonije, je v nagovoru poudarila, kako je pomembno druženje likovnikov, in se hkrati zahvalila Sla-tinčanom za gostoljubje med bivanjem v Vili Ana. MILENKA BLAŽEVIĆ BRALCI POROČEVALCI 43 V DPMŽ Celje opažajo, da v Štorah posamezniki večkrat pomagajo z zbiranjem donacij. Pred časom so jih zbirali v F-baru, nazadnje pa so trije dobrotniki in ljubitelji živali, podjetniki Marko Sorčan (KMV Ljubečna), Nino Holcinger (Euro-GS) in Dino Novak (Dino registracije), zbrali 300 evrov in jih namenili za pomoč mucam, ki v Občini Štore potrebujejo pomoč. S pomočjo te donacije bo kar nekaj muck deležnih veterinarske oskrbe. Osveščanje se začne pri otrocih Ob 4. oktobru, svetovnem dnevu varstva živali, so štiri društva, ki si prizadevajo za dobrobit živali, v srvdišču Celja pripravila stojnico in ozaveščala o pravilnem odne-su do živali ter bila vesela tudi kakšne donacije. Pobudnik akcij e je bilo D ruštvo proti mučenju živali C elje, ki je pritegnilo še društvi Animal Angels in Mujcekov dom, Dauštvo za zoščito konj Velenje in zavetišče Zonzani. Svetovni dan varstva živali je prtiožnost, da se vsako leto spomnimo, da so živali že šd nekdaj pomembne äovekove spremljevalke - kot vir za preživetju, kvot pomočnice рт delu ali kot idr užabmce.S vetovni dan o po zarja, da bi moral s vet postati boijši za see živali, in združuje aktiviste s boju za njihove pravice. Da je o pravilnem odnosu dv žisaK treba osveščati že vtrvkv, te zavedajo tudi aktivisti, ki so ob tej priložnosti prejeli darila učencev 5.a-razreda Osnovne šole Hudinja. vod vedstvom rvzredničarke Jerneje Župnek so ztaati nekaj hrane za brezdomne živali in jo prinesli na stojnico. Foto: SHERPA Kaj se dogaja v Nazorjevi ulici v Celju? V Društvu proti mučenju živali Celje smo te dni dobili več anonimnih prijav v zvezi z izživljanjem nad nedol-žnimiživalmiv Nazorjevi ulici v Celju. Za zadnji primer smo prejeli tudi fotografije. Žrtve brezsrčneža so mačke, saj le-teh ne moreš privezati na vrvico,in s e prosto gibljejo naokrog. Očitno tega nekdo v ulici ne prenese in se okrutno znaša nad njimi . Stanovalri vedo povedati, da so bili povsem nemočni, ko so vrsto let izginjali njihovi hišni ljubljenčki. Nekaterim hudo poškodovanim ali zastrvpljenim je še uspelo prüi domov, kjer so umirali pred očminjihovih laetoikov. Zadnji primer se je zgodil pred nekaj dnevi. (Črni mucek Miki, ki so ga ^taiki še zjuteoj nahranili, se je ozdravil na potem po uKoi, v smeri Savinja. Še isto dopoldne se je vrnil na domače dšor^če. Zelo težko je °ihal in očitnoje bilo, da z njim nekaj ni v redu. Da je M zasteupljen, je kmalu postalo očitno, saj mu je goltček, jezik, sožiralnik in po vsej verjetnostüudi nopanje organe, dobesedno oazžrlo. № megai mijavkaiti ne jesti ne piti.V hudih nrulialt je umita1. Lastnik in sosedje, ki so videli, kako ekrutno se j'e nekdo v ulici znebil uboge živali, so bili juetveseni in zgroženi. Enega rd stanovalcev sumijo, da to počne, a žal zakazeruki pregon nimajo dokazov. DpMŽ bo storilo vse, da ukrapa proti hudodelcu v skdaduz zakonom v zaščiti uživali, zatv ртsiva vse morebitne očividcr, da jim sporočijo, če vaj aedo o tem. SD Velika razstava malih pasemskih živa li V akviru praznika Občine Žalec je bila 18.društvena razstava ravinjskeua društva gojiteljevmalih živali občine Žareč, na kateri je bila prikazana uspednosp njihovih gojiteljev v preteklem letu. Društvo se je letos predstavilo s 186 živalmi oziroma s 63 rasličnimi pasmami. Nekatere so o slovenskem prostoru zelo rvOke.Nekatere pasme so celo na seznamu ogroPenih. Seveda je društvo aktivno iudi med letom. Čirni obisVujejo razstave in sejme v tujin, razne izobraževalne delavnice?, promocijske razstave in dogodke turističnih društev. Na letošnjo razstavo so uspeli povabiti k sodelovanje tudi mednarodnega sodnika za perutnino, ki je tudi predsednik komisije za standarde pri EU-zvezi, Andyja Verelsta. Razstava je bila po besedah organizatorjev tudi letos zelo uspešna. Sodniki so svoje delo uspešno opravili že prvi dan in ocenili živali. Kar nekaj živali je doseglo normo za razglasitev prvaka pasme. Z nazivom prvak razstave se lahko v močni konkurenci pohvalijo Zlatko Stropnik z golobom brnskim golšar-jem v črno-beli barvi (96 točk), Jan Kočivnik Lesjak s kuncem obarvanim pritlikavcem v sivi barvi (96,5) in Branko Funda s pritlikavo rensko kokošjo v črni barvi (96). Za člane društva je bila ta razstava šele začetek sezone. Čaka jih še kar nekaj pomembnih razstav, med drugim tudi državna razstava, ki bo decembra v Celju. TT PRINAŠAMO SVEŽINO S SKOKOM V TERMALNO VODO THERMANE LAŠKO IN KOPALNO BRISAČO NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE Naročam Novi tednik za najmanj 12 mesecev oziroma do preklica in prejmem KOPALNO BRISAČO NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CEUE ter DVE VSTOPNICI ZA KOPANJE V THE RMAN I LAŠKO: Ime In priimek: Naslov, kraj: E-poštnl naslov: Telefonska številka: Podpis: Način plačila in darilo* (ustrezno označite): □ v enkratnem znesku 114 evrov - 7 % popust = 106,02 evra □ za 3 mesece za 28,50 evra - 2 □ za 6 mesecev za 57 evrov - 3,5 % popust = 55,01 evra □ mesečno za 9,50 evra i popust = 27,93 evra Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. Veljavnost akcije od 6. septembra do 20. decembra 2018. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji naročanja. Pogoji so objavljeni na www.novitednik.com. Med vsemi naročniki (obstoječimi in novimi) bomo 20. decembra izžrebali 10 srečnežev, ki bodo prejeli po 2 celodnevni vstopnici za kopanje v Thermani Laško in kopalno brisačo Novega tednika in Radia Celje. Ostale ugodnosti za naročnike: - brezplačne vse posebne priloge Novega tednika - 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje - 4 brezplačni mali oglasi v Novem tedniku У - vsak mesec možnost osvojitve lepih nagr (do 10 besed) v nagradni križanki -rad 44 IZ SVETA ZABAVE Napeto ozračje na seji občinskega sveta, tik preden doseže vrelišče. Bo ali ne bo? Poskočni muzikanti sodelujejo v politični kampanji Predvolilno kampanjo prihajajočih lokalnih volitev bo zagotovo popestrila pesem Naš župan. Poskočni muzikanti so pripravili svojevrstno družbeno-politično satiro, s katero sicer ne simpatizirajo z nobeno politično stranko in tudi sami, kot pravijo, nimajo političnih ambicij. Želijo zgolj dodati ščepec humorja v običajno resnobno in razgreto predvolilno ozračje. Pesem je nastala v sodelovanju s skupino Mi2, predvsem z Dimkom. Ta je prispeval družbenokritično besedilo, Poskočni muzikanti pa so ga oplemenitili s svežim mladostniškim pristopom. Foto: Igor Pečoler Čuki in Kvatropirci s spomini Člani obeh skupin Jernej Tozon in Tina Petelin Pesem Če se od spominov da živet' je napisal avtor številnih že skoraj ponarodelih uspešnic Jože Potrebuješ, ki je tudi dal pobudo za prav poseben duet. »Ko smo septembra v Bohinju na prireditvi ob 240. letnici prvega vzpona na Triglav prvič skupaj zapeli Čuki in Kvatropirci legendarno pesem Tri planike, me je prešinilo, da bi lahko nekaj ušpi-čili skupaj. Takoj smo se ujeli glasovno, postali pa smo tudi dobri prijatelji,« je o novem glasbenem sodelovanju povedal avtor pesmi, ki govori o neuslišani ljubezni. Glavni vlogi v videospotu, ki ga je režiral Jani Pavec, sta odigrala Jernej Tozon in nekdanja mis Slovenije Tina Petelin. Čuki bodo 11. novembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pripravili jubilejni koncert Čuki legende. O tem, kdo bo nastopil z njimi, so Čuki karseda skrivnostni. Menda bo v določenem trenutku na odru toliko Čukov, kot jih ni bilo še nikoli. * Ж Ж Ж Ж od m DODLSLT Hiša čarobne ure »Nečak začenja novo poglavje življenja pri stricu čarovniku.« Pravo zadovoljstvo je gledati film, v katerem se je režiser očitno zabaval in »grizel« v zgodbo kot v sočno jabolko. Film je sicer malce prehiter in prelahkoten v nekaterih delih -recimo omemba umora je za načeloma otroški film preveč »na hitro«. A sicer Hiša čarobne ure kakor da bi gledali Gu-nije (The Goonies), križane s Harryjem Potterjem - a z več humorja v stilu Addamsovih. Polega tega je film tenkočutna razprava o tem, na kakšne načine se soočati z bolečino in osamljenostjo in o tem, da se nobene grozljivosti ne da izbrisati z vračanjem v preteklost. OCENA: 6/ 10 O ljudeh in vaseh »Dva umetnika na sprehodu po Franciji.« Zlahka je reči, da ne glede na vse predstavitvene zapise o spontanosti to ni tako zelo spontan film - nekatere scene so povsem očitno nastavljene. Je tudi za svoje dobro malo preveč ležeren in preveč površen glede zakulisja kuhanja umetniške ideje, ki se v filmu vedno znova pojavijo kar same od sebe. (Za nas, ki srkamo ideje ter spoznanja o procesih ustvarjanja, gre za vsaj rahlo razočaranje). Tako v mnogih primerih umetniške inštalacije spregovorijo precej močneje kot »vezno tkivo«, ki ga, vsaj včasih, lahko mirno spregledate; morda je film najbolj vreden ogleda zaradi nekaterih prav briljantno posnetih scen ali fotografij. A prav tako pomembno je, da film prinaša na platna dobrodošli toplo igrivost in nostalgijo - poleg teh pa ovekovečanje načinov dela in delavcev, ki izginjajo. OCENA: 7/10 PETER ZUPANC * Ж Ж Ж Ж A VKINO PRIHAJA Prvi človek Film o legendarni vesoljski misiji in Neilu Armstrongu kot prvem človeku, ki je stopil na Luno. Kakšna je bila cena za to dejanje - tako v človeškem kot finančnem smislu ...? Pomembno: biografski film je po knjigi Jamesa R. Hansena posnel Damien Chazell, sicer režiser Dežele La la (La La Land). Igra Ryan Gosling. Težave v motelu El Royal Jezero Tahoe. V zapuščenem motelu s temno skrivnostjo se sreča sedem neznancev. Vsak s sabo nosi tudi svojo temno skrivnost ... Pomembno: v filmu režiserja Drewa Goddarda med drugimi igrata Chris Hemswort in Dakota Johnson. Mala noga (Smallfoot) Mlad jeti nekega dne odkrije nekaj, za kar je njegova družba mislila, da ne obstaja - človeka. Jih je morda več? Pomembno: animirano družinsko pustolovščino je režiral Karey Kirckpatrick, ki je režiral tudi animirani film Za živo mejo (Over the Hedge). (PZ) ŽIVALSKI FOTONATEČAJ 45 Jože Jeseničnik iz Socke je fotografiranje psičke Aje pripravil za njen prvi rojstni dan. »>Razcartlana< je kot mačka in prestrašena kot miš. Z drugimi besedami - je prava nežna velikanka,« jo je opisal lastnik. »Že dolgo si nisem sama izbrala mačka, vedno maček najde mene,« je zapisala Klara Suhadolc iz Socke in poslala fotografijo Riderja. »Že ime (prevod: voznik) pove, da se je pripeljal k nam, in sicer v motorju avtomobila. Zaradi takšne vožnje je imel opečeno tačko in ta brazgotina mu je ostala. Rider bi moral biti opomnik, da je treba svoje mačke sterilizirati oziroma. kastrirati, saj je od svoje mame dobil mačjo levkozo in mačji aids. Njegovo življenje je bilo zato kratko, vendar smo se trudili, da smo mu ga naredili kar najlepšega.« Vsaka fotografija ima svojo zgodbo Fotografij, s katerimi sodelujete v našem nagradnem natečaju, je vedno več. Nekateri pripišete tudi kup zanimivosti, ki kažejo vaš ljubeč odnos do živali. Opozarjanje na ustrezno ravnanje z njimi je tudi eden od namenov natečaja. Vsi, ki še oklevate, nam lahko do konca meseca pošljete fotografijo svojega živalskega ljubljenčka. Nato bomo s pokrovitelji akcije izbrali tri fotografije, ki nam bodo najbolj všeč, ter avtorje nagradili. Pokrovitelj je Veterinarska bolnica Šentjur s svojo trgovino Tačka. Glavna nagrada je bon v vrednosti 45 evrov, druga in tretja nagrada sta vredni 20 evrov. Fotografije naj bodo dovolj velike za objavo (vsaj 300 kb). Pošljite nam jih na spletni naslov tednik@nt-rc.si ali po pošti na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Zraven pripišite svoje podatke in kakšen stavek o svojem ljubljenčku. Veterinarska bolnica Šentjur JHr tackđ Dežurstvo bolnice - 24 ur n,i dat. 3(5 dni naleta 12 vrhunsko usposobljenih veterinarjev Terenske veterinarske storitve Najsodobnejša ambulanta in bolnica Bogata ponudba v trgovini Tačka NOVA LOKACIJA: Drafeni kova 3.3231. Šentjur (Merkur) www.vpsmar]e si »Naša mala črna zverina po imenu Verona,« je Slavica Jeseničnik iz Socke opisala to živahno muco. »Soseda jo je najverjetneje pripeljala z avtomobilom, potem se je dva dni nekje skrivala, zunaj preživela nočno neurje, nakar smo jo končno našli. Ker je črna, je nihče ni hotel, zato smo jo mi obdržali. Ko glasno prede, ti želi nos poriniti čimbolj k ušesu, da je slučajno ne bi preslišal.« Nives Krebs je poslala fotografijo psičke Maggie, ki se je v poletnem času tako zaščitila pred sončnimi žarki. Ivan Popovič iz Štor nam je poslal nekaj dobrih fotografij. Izbrali smo to, na kateri je v zanimivem trenutku ujel svojo štiriletna psička Đino pasme slovaški gonič ali slovaški kopov. »Zelo rada se pelje v avtomobilu, bila je tudi že na Češkem, kjer sva se srečala z lastniki očeta njenih mladičkov.« Na eni od fotografij smo prešteli, da jih je bilo kar devet! Hana Lapornik s Planine pri Sevnici pri svojih šestnajstih letih z veseljem fotografira in tako je v objektiv ujela tudi svojo muco. Poslala je več dobrih fotografij, zaradi zanimive barvne kombinacije smo izbrali to. 46 RAZVEDRILO Odvisnik Reče ded vnuku, ki se igra s pametnim telefonom: »Grozljivo, kako ste mladi odvisni od teh elektronskih naprav!« Vnuk odgovori: »Ah, daj no, kdo ima srčni spodbuje-valnik, ti ali jaz?« Na kraju zločina »Šef, prišli smo na kraj zločina.« »Kakšna je situacija?« »Grozno, ženska je pre-mlatila moža, ga štirikrat zabodla in vrgla po stopnicah, da ima odprt zlom golenice. Stoka od bolečin.« »In kaj pravi gospa, kaj je navedla kot razlog za tako kruto dejanje?« »Rekla je, da je mož začel hoditi po podu, ki ga je pravkar pobrisala.« »Ste jo aretirali?« »Nismo, čakamo, da se tla posušijo ...« Maščevanje Sveže poročen par se vseli v nov skupni dom. Naslednji dan pravi žena: »Dragi, ena od pip v kopalnici pušča. Bi jo lahko, prosim, popravil?« Mož pogleda ženo in pravi: »Ali se ti zdi, da izgledam kot vodovodar?« Nekaj dni zatem žena prosi moža za novo uslugo: »Dragi, avto ne vžge. Bi me lahko zapeljal do trgovine, da nakupim hrano?« In jo mož pogleda ter reče: »A se ti zdi, da izgledam kot taksist?« Čez teden dni žena opazi, da pušča streha: »Dragi, streha pušča. Bi lahko poiskal primernega obrtnika, da jo popravi?« Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Mož se spet zastrmi vanjo in reče: »A se ti zdi, da izgledam kot rumene strani imenika?« Nekega deževnega dne, ko žene ni bilo doma, mož opazi, da streha ne pušča več in da je luknja na njej nenadoma izginila. To se mu zazdi nadvse čudno, zato gre pogledat v kopalnico in vidi, da tudi pipa več ne pušča. Potem pride domov žena in on opazi, da se je pripeljala s svojim avtom. Ves začuden jo vpraša: »Draga, kako je mogoče, da pipa in streha ne puščata več, pa tudi tvoj avto dela?« Žena odgovori: »Oh, prosila sem sosedovega Tomaža. On je res prijazen fant in je vse popravil.« »Ooo, kaj res!« se še bolj začudi mož. »Koliko bo to stalo?« »Nič,« odgovori žena. »Tomaž je rekel, da bo vse to zastonj, če mu spečem pecivo ali pa grem z njim v posteljo.« »Oh, dobro,« se razveseli mož. »Kakšno pecivo si mu spekla?« Žena pogleda svojega moža in reče: »A se ti zdi, da izgledam kot slaščičarka?« Vrata »Oh, ključe sem si zaklenil v avto. Kaj naj naredim?« »A ne znaš angleško?« »Znam.« »No .« »Kaj?« »Ne vem točno, kaj, a spomnim se, da so nam v šoli govorili, da se nam bodo odprla vsa vrata, če bomo znali angleško.« Že pol leta sem vpisana na vadbo, a nisem izgubila niti enega kilograma! Jutri grem tja, da vidim, kaj se dogaja. Vse slikovne šale vir: splet Oven Nov delovni teden vam prinaša izzive. Z Luno v svojem znaku boste vse do srede, ko bo nastopil ščip v večerih urah, neustavljivi. Čakajo vas zelo razburljivi dnevi, polni sprememb in vzponov. Prepustite se strastem in toku dogodkov, nekam vas bodo že pripeljali, mogoče celo tja, kamor želite že dolgo priti. Retrogradna Venera vam bo čas zavrtela nazaj. Bik Dvojčka Rak Lev Devica Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Tehtni ca Obdobje vaše vladavine se bo končalo v torek. Prekipevali boste od energije, zato vam ne bo nobeno delo pretežko, nobena naloga prezahtevna. Mnogi vam bodo zavidali, nekdo vas bo poskušal posnemati in bo pri tem neprijetno uspešen. Mars vas podpira, zato boste tudi odločnejši. Ne boste naklonjeni spremembam v zadnjem trenutku. To, da vas bo nekdo ali nekaj postavljalo pred dejstvo, vam sploh ne bo všeč. Nov teden prinaša povečano raven zahtevnosti. Od 23. oktobra, ko bo Sonce vstopilo v vaše nasprotno znamenje, se bo začel čas večjega prilagajanja ljudem in situacijam okolici. Nekdo bi vas lahko fizično in intelektualno zelo zanimal, kar se pri vas ne dogaja vsak dan. Polna luna bo tokrat prav v vašem znaku 24. v mesecu. Tudi oddani biki boste iskali nova vznemirjenja. Zakaj ne bi tega počeli s partnerjem? škorpijon Vladavina vašega znamenja se bo začela v torek, ko bo Sonce vstopilo v vaš znak. Vaša energija bo iz dneva v dan boljša, prav tako tudi počutje. Nekaj zelo prijetnega boste doživeli in če boste le dovolj potrpežljivi, boste dosegli vsak cilj. Ne izzivajte usode, da ne boste naposled ostali praznih rok. Tokrat bo treba čakati in še čakati, na kar opozarja retrogradna Venera v vašem znaku. Z izostrenim občutkom boste razpolagali, zato mu le prisluhnite, saj vas bo usmerjal točno tja, kamor ste namenjeni! Tisto, kar menite, da ste že uredili, se bo ponovno postavilo pred vas in soočeni boste z dilemo, kako ravnati. Malo časa boste imeli za ljubezen, saj boste vse ostalo postavili na prvo mesto. Ne mislite, da vaša ljubezen živi od zraka. Če bi radi dosegli začrtane cilje, morate kombinirati oboje. Strelec Dober načrt si boste naredili in z vso strastjo ga boste zagovarjali. Ne morete pa pričakovati, da se bo nekdo ogrel za vaš načrt samo zato, da bi si zagotovil vašo naklonjenost. Treba bo veliko več. Vaša motivacija je zelo močna, kar bo tudi zelo pomagalo. V ljubezni boste skrivnostni in zdelo se bo, kot da nekaj skrivate. To bo zmotno prepričanje, vendar bo videz točno takšen. Vaša vladarica bo dosegla svojo polnost 24. v tem mesecu. Dnevi pred tem bodo nekoliko bolj dinamični, stresni in zahtevni. Lahko, da bo moteno tudi spanje, zato bo nujno treba poskrbeti za več počitka. Občutili ste, da ni vse med in mleko. Kljub temu boste preživeli tudi lepe dni, obetajo se vam tudi nova poznanstva, mogoče še kakšno posebej zanimivo. Raziščite možnosti. Kozorog Občutek, da ne pridete nikamor, vas lahko pogosto spremlja. Ko se boste ozrli, boste ugotavljali, da ste bili zelo pridni. Po nekaj napornih dneh vam bo prijal počitek, še posebej če ga boste preživeli v pravi družbi in pravem okolju. Nekomu boste priznali tisto, kar vas že dolgo teži. Še zlasti prijetno bo konec tedna, ko se boste odlično sprostili. Sklepanje kompromisov bo tokrat nujnost in najboljša možnost. Še vedno čakate na tiho privoljenje nekoga, ki je neločljivo povezan z vami. Druga možnost je manj strma pot do uspeha, vendar veliko daljša. Iskali boste najboljšo rešitev in jo tudi našli. Vaša energija pada, zato si prizanašajte z večjimi fizičnimi napori. Več počitka in zdrav način življenja sta v tem času zelo zaželena. Vodnar V četrtek in petek dopoldne lahko naredite resnično veliko. Luna v vašem znamenju vas bo podpirala v kombinaciji z ostalimi planeti. Predlog, ki ga lahko dobite prav v petek, bo izvrsten, vendar ga boste sprejeli s številnimi zadržki. Nekaj vas bo motilo, še sami ne boste vedeli, kaj. Lahko, da vam bo nekdo razkril srce in svoje najbolj skrite želje. Lahko, da vas bo osrečil, lahko pa se zgodi, da se ga boste malo ustrašili. Če menite, da so pozabili na vas, se zelo motite. Obdobje, ko se na prvi pogled ne dogaja nič posebnega, se lahko izkaže za precej drugačno. Nadaljujte v svojem stilu in prav ničesar ne spreminjajte. Se bojite za svoj ugled? Najprej boste zadržani, kasneje se boste pokazali v najboljši izdaji. Obetajo se velike, a za vas spodbudne spremembe. Kljub temu boste še vedno oklevali. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Ribi Čaka vas odličen konec tedna. Luna, ki bo potovala po vašem znaku, bo skladna z ostalimi planeti in obeta razumevanje, harmonijo in prijetno preživet čas. Vabili vas bodo v prijetno družbo, vi pa boste najprej opravili svoje obveznosti. Hoteli boste nadoknaditi zamujeno in nekaj narediti celo vnaprej. Računate namreč na to, da je treba imeti rezervo. Začetek novega tedna bo nekoliko naporen in stresen. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka NEDONOŠENČEK (STAR.) KRAJ PRI NOVI GORICI AMERIŠKI IGRALEC MARVIN BELEZ (POG.) VERA ERZEN NENASIČEN OGLJIKOVODIK PRIIMEK OSEB NA SLIKAH OVRATNIK KATOLIŠKEGA DUHOVNIKA KRAJ PRI ZALCU ORANJE (ZASTAR.) MEJNI ZNESEK TOPILO ZA LAK UPRAVLJAVEC RADARJA PREPE-LIČARKA PRVO ZNAMENJE ZIVALSKEGA KROGA KILO-KALORIJA RELIGIOZNI KULT NA KARIBIH ČEBELJI PRODUKT 20 RIM. BOG LJUBEZNI MOČVIRSKA ZELENA AMERIŠKI MUZIKAL SLOVENSKA HUMORISTKA PUTRIH ŠVEDSKI PISATELJ HANSSON TISTI (PUBL.) SPOSOB-NOSTZA SPRIJE-MANJE ANTON OCVIRK OZEKŽLEB V DESKI MALI SUNDSKI OTOK GREG TRAVIS NOVINAR BABAČIĆ AFRIŠKA REKA KONEC MOLITVE STROKOVNJAK ZA VINA EDEN KAR SE IZVAJA V ŠOLI VULKAN V J. ITALIJI SIRKOVA SLAMA POKRAJINA V JUŽNI FRANCIJI SAMODEJ-NOST NEKD. HRV. GLASBENA SKUPINA NATRIJ PODROČJE, KJER IMA OBLAST EMIR STATUA HRVAŠKA IGRALEC ŠERBEDŽIJA KRAJŠA PRIPOVED MERILO, KRITERIJ VREDNOSTNI PAPIR NEMŠKI MATEMATIK LASKER NEKDANJA SLOVENSKA MANEKENKA (BERNARDA) SL. IGRALEC (GAŠPER) NAJVIŠJA UMSKA DEJAVNOST PREBIVALKA GANE GRŠKA POKRAJINA PETER NELSON KDOR SE BAVI S TIPOLOGIJO KOS SUKANCA RUSKA POČITNIŠKA HIŠICA 13 10 OLGA GRAD ŠEPETALECV GLEDALIŠČU FRANC ŽELEZNIKAR PREBIVALCI ETONA ROMAN MIŠKA KRANJCA OSNOVNI ELEMENT PREMIC SUDOKU 331 2 7 9 1 5 4 8 6 9 1 1 7 6 5 9 3 2 6 1 3 7 8 7 2 9 1 3 SUDOKU 22 1 6 2 4 6 7 3 5 2 3 9 7 9 8 8 9 7 1 6 8 5 4 7 REŠITEV SUDOKU 330 REŠITEV SUDOKU 21 5 4 9 7 3 8 1 2 6 3 7 2 1 5 6 8 9 4 6 1 8 2 4 9 5 7 3 8 9 3 6 2 5 4 1 7 7 6 5 3 1 4 2 8 9 4 2 1 8 9 7 3 6 5 2 5 4 9 6 1 7 3 8 9 3 7 4 8 2 6 5 1 1 8 6 5 7 3 9 4 2 9 5 8 3 4 1 7 2 6 6 3 4 9 2 7 8 1 5 1 7 2 6 8 5 9 4 3 3 8 7 1 5 9 2 6 4 2 4 6 8 7 3 1 5 9 5 9 1 4 6 2 3 8 7 7 6 9 2 1 4 5 3 8 8 2 5 7 3 6 4 9 1 4 1 3 5 9 8 6 7 2 2 3 19 TI, ON MORALA 6 16 4 18 DEL OB NJIVI 7 15 RANDI 8 APETIT 21 5 9 17 11 12 NICK NOLTE 14 novi tednik Vedm г (ллтој / 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Nagradni razpis 1. nagrada: prašek in mehčalec ter majica NT&RC 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC Ime: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 23. oktobra. Geslo iz številke 41: Kostanji popestrijo jesen. Izid žrebanja 1. nagrado, prašek in mehčalec ter majico NT&RC, prejme Marjanca Blatnik iz Loč. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme Zvone Marovt s Polzele. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme Gabrijela Frece iz Rimskih Toplic. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. www.trik.si 48 RUMENA STRAN Moda in svet, ki izginja Med zvoki deževnega gozda, med eksotični rastlinami in živalmi, večinoma v terarijih, je bila ob zaključku razstave Tropski svet, ki jo je na Ljubečni pripravil Simon Cirkulan, še modna revija treh mladih ustvarjalk. Taja Koželj, Ana Petrovič in Ivana Geljič so s pomočjo oblikovanja oblačil predstavile svoj pogled na naravo in okolje, ki ga vse bolj uničujemo, ter na trajnostno proizvodnjo in rabo oblačil. Zanimivo predstavitev drugačnih kreacij je ob koncu popestrila ena od razstavljenih kač, ki se je odločila zlesti malo po svoje. Verjetno ji je bila všeč katera od kreacij. Foto: GrupA Taja Koželj, Ana Petrovič in Ivana Geljič v družbi Simona Cirkulana, ki ni le ljubitelj živali, pač pa se ukvarja tudi z modo. Taja je na bela oblačila natisnila fotografije narave, Ana je želela poudariti, da čustvenost pri moškem pomeni biti močan in ne šibek, medtem ko je Ivana preoblikovala že obstoječe kose oblačil v smislu trajnostne rabe ter varovanja okolja. Za prodorom tudi nekdanja Celjana V soboto je bila otvoritev ljubenske skakalnice s plastično podlago. Tako so se nove pridobitve veselili predsednik Alojz Murko, župan Franjo Naraločnik, prvi mož BTC Jože Mermal ter prvi mož KLS Ljubno Mirko Strašek (na fotografiji so od leve proti desni). (Foto: SHERPA) Za prodor Ljubnega v skakalnem športu je zaslužnih več mož, med katerimi sta nekdanja Celjana Alojz Murko, ki je predsednik Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC, ter klubov sekretar Rajko Pintar. Murko se je na Ljubno poročil, Pintar pa je v ta kraj pripeljal soprogo iz Kopra. Slednji je bil pred odhodom v pokoj ravnatelj ljubenske osnovne šole. Še vedno je zelo delaven, med drugim zastopa Slovenijo v FIS, mednarodni smučarski zvezi. Po sobotni otvoritvi smučarske skakalnice s plastično podlago se očitno obetajo še boljši časi. Brez denarja seveda ni nič. Občinsko »denarnico« je najbolj na široko odprl župan Franjo Naraločnik, ki ni ostal sam. Pridružila sta se mu še direktor uspešnega podjetja KLS Mirko Strašek ter prvi mož družbe BTC v Ljubljani Jože Mermal, ki domačega kraja ni pozabil. Pa se še povrnimo k županu in smučem: njegov nečak Nejc Naraločnik je mladinski državni prvak v smuku in supervele-slalomu. Nekdanji Celjan Rajko Pintar, ki že dolga leta živi na Ljubnem, je o preteklosti tamkajšnjega skakalnega športa napisal knjigo. Tako jo je prejšnji teden predstavil v slovenski prestolnici. (Foto: Iztok Dimec) Složni v družinskih poslih Moškotevčevi so še ena podjetna družina s Celjskega, ki pri prenosu poslov na drugo generacijo ne bo imela nobenih težav. Sin Žan in hči Neža, ki je sicer še študentka, sta namreč že zdaj globoko vpeta, tudi lastniško, v vsa družinska podjetja, ki jih skupaj s prijatelji vodita oče Roman in mama Andreja. No, podjetje Ahac, s katerim se je podjetniška zgodba Moškotevčevih začela, si v celoti lastniško in upravljavsko delijo le člani družine. Zato so pred kratkim takole veselo nazdravljali v Središču ob Dravi, kjer ima podjetje Ahac že nekaj let proizvodnjo vložnin, ki jih prodaja pod blagovno znamko Droga. Foto: GrupA Prihodnost je v turizmu Ko smo brskali po našem bogatem fotografskem arhivu, smo naleteli na tole fotografijo iz leta 2013, ki je bila posneta na Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti. Mitja Terče (levo) je bil takrat še direktor celjskega podjetja ECE, odvetnik Dušan Korošec pa je s podjetjem Alea inženiring obvladoval le manjšinski delež v Termah Dobrna. Morda sta že takrat kramljala o tem, da je prihodnost v turizmu, saj je Terče danes direktor rekreacijskega središča Golte, Korošec pa bo vsak hip lastniško popolnoma obvladoval zdravilišče na Dobrni. Foto: arhiv NT (SHERPA)