Edizione per 1'esfero — Inozemska izdaja 'Štev. 30 a Leto LXXI Naročnina mesečno 18 Lir, za inozera-stvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 65 Lir. Cek. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za Inserate. Podružnica! Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega ln fujega izvora: Unione Pubblicita italiana S. A„ Milano. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku. s UredniStvo tn uprava: Kopitarjeva 6, LJubljana. a | Reduzione, Amniinistrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. | 1 Telefon 4001—4005, § Abbonamenti: Mese 18 Lire. Estero, mese 31 50 Lire. Edizione. domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lire. C. C. P.t Lubiana 10 650 per gli abbonamenti, 10.349 per le in-serzioni. Filiale! Novo mestom Conccsdonaria eselusiva per la pnbblleitS di provenienz« italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Vojno poročilo it. 9S7 Zavzeta važna postojanka v Tunisu Uspehi protiletalskega topništva 3 sovražnih letal sestreljenih Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na bojišču v Tunisu so italijansko-nemško linjne skupine razvila živahno izvidniško delavnost in so po živahnem boju zavzele važno postojanko. Nemški lovci so sestrelili tri sovražna letala. Sovražni bombniki so metali eksplozivne in ražigalno bombo na Palermo in povzročili lahno škodo. Število žrtev sc še ugotavlja. Protiletalsko topništvo jo zadelo in sestrelilo tri sovražna letala. Eno letalo je padlo v morje, 5 km scveriinvzhndno od Montepclegrina. drug« letalo jo padlo v morje pri Finalu (Celalu). tretjo letalo pa pri Cariniju. Poleti i dne I. februarja so med civilnim prebivalstvom povzročili 30 mrtvih iu 62 ranjenih v Torinu in v okolici in 11 ranjenih pri La Spcziji. Eden od štirimotornih bombnikov, ki so tretjega februarja delovali v okolici Raguse, je bil pri Pnrzznlhi sestreljen od protiletalskega topništva. Neko driico letalo, poleg tega. ki je bilo omenjeno včeraj, je padlo v morje severnovzhodno cul Trapanija, zadeto od protiletalskega topništva. Ena naša podmornica se ni vrnila na svojo oporišče. Nekaj mož posadke jo bilo rešenih. Družine drugih so bile obveščene. Mm Bucs;3¥e besede ® stalnosti gospodarstva in oskrbi Rim, 6. febr. Medministrski odbor za vz.po-reditev preskrbe, razdelitve iu cen je imel pod Ducejevim predsedstvom ,seje 30. januarja, 2. in 3. februarja. V začetku sejo je Duce omenil, da je seja sklicana nli obletnici delovanja lega odbora. Poudaril Je delo. ki ga je ojllmr opravil v tem letu na 1" sejah, za kar jc bilo v sega skupaj potreb iii h 36 dni. Ugotovil je. ila so obsežne in temeljite izja ve. s katerimi so sodelovali člani n d bora in po vabljeni strokovnjaki pri delu za rešitev posameznih vprašanj, dokazale, da je mogoče ustvarili enotnost in trajno sodelovanje niccl vsemi silami, ki so zaposlene pri težavnem in kočljivem urejanju preskrbe, razdelitve in cen. pa naj l>o lo na kmetijskem ali industrijskem področju, n« notranjem tržišču ali pri mednarodni izmenjavi. Odbor je potrdil, da jc treba to delo nadaljevati iu v bodočnosti še ojafiti, zakaj vlada jc trdno odločena, da hu ostala zvesta programu gospodar i-ke, finančne in denarne stalnosti, kakor ga je dal Duce v znamenitem govoru 26. marca XX. Ta program mora vezati nc samo državo, temveč vse svojo, zakaj v njihovo skupno in nepopravljivo škodo bi sc nazadnje spremenil vsak skok s poti. začrtane za obrambo naše vere, ra Tarnosl dela za družabni red iu za ugled države. Duce je poudaril tudi, da jc tajništvo odbora, ki je dobilo naročilo, da niegnvo osebje ne sme imeti več kakor deset uradnikov, pohvalno opravilo svoje delo in se strogo držalo tega naročila, kateremu bo zvesto tudi v bodoče. Nato je poljedelski iminister jiojasnil položaj prehrane v raznih odsekih in pod vsemi Spremembe v fašistični vladi Rim, 6. febr. AS: S kraljevim odlokom se sestava vlade spreminja takole: Predsedstvo vlade: namesto Luigija Russa je imenovan nar. 6v. Amilcare Rossi, predsednik državnega bojevniškega združenja. Zunanje ministrstvo: ministrstvo prevzame Duce, za podtajnika pa je imenovan Giuseppe Bastianini. Grof Piano je za tri leta jioklican v veliki svet fašistovske stranke. Notranje ministrstvo: podtajnika Guidi-Bul-iarinija je zamenjal Utnberto Albini, sedaj prefekt v Nanobju. Pravosodno ministrstvo: mesto grofa Gran-dija, ki bo ohranil predsedstvo fašistovske in kor-poracijske zbornice, je prevzel nar. sv. Allredo de Marsico. Finančno ministrstvo: baron Giacomo Acerbo, predsednik proračunske komisije v zbornici, je zamenjal Paola Tliaon di Rivelela. Ministrstvo za narodno vzgojo-, mesto, ki ga I ie imel Giuseppe Bottai, je prevzel nar. sv. Carlo I Biggini, rektor vseučilišča v Pi6i. Ministrstvo za javna dela: na mesto nar. sv inž. Giuseppa Gorla je poklican na ministrsko mesto nar. sv. dr. Zenone Benini. . Ministrstvo za promet: senator Vittorio Cini je zamenjal dosedanjega ministra Hosta -Venturija. Ministrstvo za korfioracije: milanski prefekt Carlo Ticngo je zamenjal dosedanjega ministra Renata Riccija. Ministrstvo za ljudsko kulturo: nar. 6V. Gae-tano Polverelli. dosedanji podtajnik, ie prevzel ministrsko mesto namesto Alcssandra Pavolinija. Ministrstvo za zamenjavo in valute: dosedanjega ministra Ralfaela Riccardija je zamenjal nar. 6V. Oreste Bonomi. Mmistrsto za vojno izdelavo: dosedanje pod-tajništvo za vojno izdelavo je povišano v ministrstvo za vojno izdelavo in ga bo še naprej vodil general Favagrosa. Izredna bojevitost in junaštvo italijanskih čet na vzhodnem bojišču • Berlin, 6. febr. AS: »Borscn Zeitung« obširno piše o udeležbi italijanskih planinskih čet pri bojih na vzhodnem bojišču. Glasilo nemške vojske jioudarja, da sta se diviziji »Tridentina« in »Cuneo« zlasti odlikovali s svojim junaštvom in s svojo bojevitostjo na strani že zelo znane divizije »Julia«. Italijanske čete so se srdito in nad vse otl-lično upirale ogromni sovražni premoči. rl ri italijanske divizije so s svojimi protinapadi prizadejale velike izgube sovražniku. Med premikanjem za zasedbo novih določenih postojank, so se italijanske divizije junaško upirale sovražnim naskokom in zlomile njegovo žilavost ter s tem prisilile sovjetsko poveljstvo, da jc moralo'vreči v bo j nove rezerve. Tako se je zavlekla sovražna akcija in so bili zmedeni njegovi načrti. ... List zaključuje svoj članek z ugotovitvijo, da 'Jc bilo premikanje divizije »Tridentina« zlasti težko in naporno, ker se je morala divizija upirati izredni sovražni premoči. Nekaj ča«a je bila divizija obkoljena, vendar pa si jc s skrajno odločnostjo izsilila prodor. Uspehi osnih podmornic silno vznemirjajo Angleže Ženeva, 6. febr. AS. Londonski dopisnik lista »La Suissec brzojavlja, da angleški tisk vedno več piše o nevarnostiii osnih fiodinornic, ki zlasti groze življenjskim prometnim zvezam zaveznikov. »Times« zlasti svari javno mnenje in ga opozarja. Med drugim piše, da zavezniški narodi ne morejo uničiti dovolj osnih podmornic, da bi izločili in omejili' vedno večjo nevarnost. Zavezniške armado ne bodo mogle storili ničesar, piše list, dokler angleško in ameriško brodovje no bo imelo premoč na morju. »La Tribune de Lausanne« piše, da sla italijanska in nemška vlada sijajno izrabili letalska oporišča v bližini Tunisa in sicer Pantellerijo, Sicilijo in Sardinijo. Sile osi se niso posluževale samo letalstva, piše list, ker se sedaj vojske osi vojskujejo v Tunisu z orožjem, ki je prišlo ]>o morju to morajo priznati Angleži sami, ko pišejo, da uporabljajo osne čete na bojišču v 'lu-nisu tanke po 52 ton. Španski prostovoljci na poti na vzhodno bojišče Madrid, 6. febr. AS. Nov oddelek 1200 prostovoljcev modre* divizije je iz I runa odpotoval v Rusijo. Na postaji v San Sebastianu in v Irunu je prostovoljce pozdravila ogromna množica z zastopniki generala Franca in Osi na celu Ot> odhodu vlakov je občinstvo prepevalo rodoljubne pesmi. Ameriški pritisk na Sirijo Ankara, 6. febr. AS: Iz Beiruta poročajo, da. je izredni odposlanec ameriške vlade za Sirijo in Libanon izjavil zastopnikom sirijske vlade, da bodo Amerikanci poslali živež v to pokrajine tedaj, kadar bosta Sirija in Libanon napovedali vojno osi. Vidiki. Iz tega jvoročila se vidi, da «e delavnost stranke z uvedbo občinskih odborov, ki naj ugotove položaj posameznikov glede inlačve in zbiranje potrebnih količin semen, razvija zadovoljivo. Poljedelci so to delo sprejeli s j>o-polnim razumevanjem in se l>o nadaljevalo do zagotovitve dosege prednje vsega žita /.i mletev. Ugotovljeno jc tudi, dn jc bila na sijajen način izvedena jesenska omluuna setev v celoti odgovarjala načrtom za poljedelsko proizvodnjo. Odlior jc nato proučeval vrsto cen kmetijskih proizvodov /a pridelek i/ leta l')+2-4\ Pri tem so bile zaslišane vse vrste poljedelcev, kakor je to bilo sklenjeno na prejšnjem zborovanju. Odlior je odobril načrt, ki naj zagotovi ravnotežje med raznimi vejami proizvodnje, ustali cene in izvede načrte proizvodnje in razdelitve. V tu namen je državu določila /a razne proizvode nagrade poljedelcem, vendar nove cene potrošnikom ne bodo zvišane. Nove cene bodo objavljene z ukazom kmetijskega ministrstvu. ki se pripravlja. Minister za promet je na podlagi izčrpnega gradiva jiojnsnil delavnost trgovske mornarice, državnih žciczuic iu drugih prometnih podjetij, ki premagujejo vse težave, ki so v zvezi z obsežnimi vojaškimi in civilnimi potrebami. Podčrtal jc pomombno delo, ki ga dnevno opravljajo železničarji, nameščenci javnih služb, zlasti pa mornarji, ki so tako visoko doka/ali svojega duha požrtvovalnosti. Odbor jc izrekel največjo polivalo tem delavcem, ki s svojim delom zadoščujejo potrebam iirevo/a. Gradnje novih Indij so v razvoju in železniške proge ter železniški material jc v zelo zadovoljivem stanju. Minister je poudaril, »la sc mora prebivalstvo posluževati /rle/nic samo tedaj, kadar to zahteva resnična potreba. Nazadnje jc odlior razpravljal o položaju italijanske prehranjevalne industrije, ki sc bnvi s predelavo in ohranjevanjem kmečkih proizvodov. Italijanska prehranjevalna industrija zadovoljuje odlično v>e potrebe sedanje prehrane in daje poroštvo /n uspeh na mednarodnih trgih j>o vojni. Položaj industrije bo še zboljšnn / izbirnim delom in delom racionalizacije. Za vse to skrbi ministrstvo za poljedelstvo s po-močjo drugih uprav in strokovnih organizacij, to pa 7 namenom, dn bi se kar najbolj zmanjšale izgube pri delu iu kar najbolj zvišal hranilni dele/ proizvodov. O ra/nili vprašanjih dnevnega reda so govorili: tajnik stranke, ministri za poljedelstvo, /n promet, /a korporaeije, za valute, podtajniki Favagrosa in Aminurci in drugi. Prihodnja seja bo duc 27. fcbruurja. Vsi poskusi pri Novorosijsku propadli Sovjetski napadi južno od Ladoškega jezera krvavo odbiti — V voda!) Severnega morja potopljena dva parnika Rojstni dan mandžurskega cesarja Ilsingking, 6. febr. AS. Mandžurski cesar slavi danes svoj 37. rojstni dan. Ob tej priliki je šel v narodno svetišče molit za narod, nato pa je sprejel razne odličnike in sicer med drugimi japonskega veleposlanika generala Umetsa in poveljnika japonske vojske v Kvantungu. Ukrep civilne mobilizacije v Bolgariji razširjen Sofija, 6. febr. AS. S sklepom ministrskega sveta so bili vsi arhitekti in tehniki priključeni k dolžnostim civilne mobilizacije. Seja španske vlade Madrid, f>. febr. AS: Španski ministrski svet se je sešel na sejo v palači »E1 Pardo« pod predsedstvom državnega poglavarja generala Franca. O seji vlade ni bilo objavljeno nobeno uradno poročilo. Uspehi japonskih letal Nangking, 6. febr. AS. Izvedelo se je, da so od peptembra 1942 do januarja 1943 japonska letala na Kitajskem sestrelila 84 sovražnih letal. Aretacije vohunov na Švedskem Stockholm, 6. febr. AS: Neki list v Stock-liolmu piše danes, da so agenti na Švedskem do sedaj med vohuni, ki so jih zaprli, aretirali 90% vohunov iz Anglije. Amerike in Sovjetske Rusije. Ti vohuni so imeli razpredeno veliko informacijsko nurcžo in so imeli na razjx>lago zelo dobro plačane salioterje. Zastoj v ameriških ladjedelnicah Lisbona. 6. febr. AS. Ameriški listi so prisiljeni priznati, da je gradnja novih ameriških ladij v januarju padla, dasi se je pričakovalo, da bodo v januarju zgradili več ladij, ko pa v decembru, Mornariški strokovnjaki jioudarjajo, da je Ilitlcrjcv glavni stan, 6. febr. Vrhovno poveljstvo nemške vojske objavlja: Pri N o v o r o s i j s k u izkrcani sovjetski oddelki so bili kljub žilavemu odporu še bolj stisnjeni, v borbah pa uničenih 6 na kopno pripeljanih oklepnih vozil. Ponovne akcije za izkrcanje so s« izjalovile. Na podočju izliva reke Dona nb D n n r u ter v odseku pri 0 s k o 1 u je sovražnik nadaljeval svoje napado. Ob spodenjeni Doncu in na odseku pri Li v ne m so se vsi napadi izjalovili ob najhujših izgubah za sovražnika. Oh s r c d n j e m Doncu in zapadno od odseka pri Os ko l u so po skupinah v teku boji. v katerih so menjavajo sovražni napadi z lastnimi protinapadi. Ponovni hudi napadi Sovjetov južno od Ladoškega jezera so bili krvavo odbiti, izhodne postojanke pa razbite v topniškem ognju. V vodah visokega severa so potopila hitra nemška bojna letala sovražno trgovsko ladjo s I>000 lir. rcg. tonami. Drug 611000 tonski prevozni parnik pa je začel goreti. Pri ponovnih napadih na pristaniško in mestno področje Murniauska so bombni zadetki izzvali razdejanja. V Tunisu so nemško-italjanske bojne skupine z uspešnim sodelovanjem letalstva zavzele obvladujočo višino ter jo obdržale proti sovražnim protinapadom. Ilitra nemška linjna letala so povzročila podnevi na kanalski obali z bombnimi zadetki težkega kalibra znatne škode. V hudih obrambnih bojih na področju Don ca sta se posebno odlikovali 294. pehotna in 7. oklepna divizija. Oživljeni boji pri Velikih Lukih Berlin, 6. febr. AS. Vojni dopisnik DNB na vzhodnem bojišču jx>i'oča nove podrobnosti o ofenzivnih nastopih Rusov na področju Velike Luki. Nekaj dni je bilo na leni bojišču mirno, to pa zaradi silnih sovjetskih izgub na tem delu fronte. Nov sovražili napad je imel za cilj zavzeti dva kraja na jugozahodu mesta. Ta dva kraja imata važen položaj za nadaljnji razvoj bojev in za ves nemški obrambni sislein. Sovjeti so napad pripravili z obsežnim bombardiranjem in sprožili naskok s pehotno divizijo in 20 tanki. Sovražne sile so bile številčno večje od nemških posadk, dopisnik DNB pa podčrtava, da je sovražnik mogel prodreti v nemške postojanke samo za ceno ogromnih žrtev, vendar pa • je bil nato takoj vržen nazaj zaradi hitrega posega novih nemških sil. Uspeh nemške planinske divizije Berlin, 6. febr. AS. fz pristojnega vira se je izvedelo, da je naskakovalni oddelek planinske SS divizije na laponskem področju dosegel lep uspeh vkljub silnemu snežnemu metežu in silnemu mraku. Skupina se jc približala sovjetski črti in zavzela 21 utrdb ter jih uničila in zajela posadko. »Zvvolf Uhr Blatt« piše o bojih na vzhodu, pravi, da so na južnem odseku bojišča nemški top-ničarji — skupina — ostali brez prometnih sredstev in so zato sami vlekli topove po snežni stepi, dokler niso dosegli majhne železniške postaie. Tam pa so opazili, da gre proti njim sovjetska oklepna kolona, v kateri je bilo 30 tankov. Takoj so postavili protitankovske topove in po hudem dvoboju so nemški topničarji izločili iz boja 21 tankov, rdugi pa so se v begu umaknili. Sovjetske pomorske izgube Helsinki, 6. febr. AS. Zaradi ledu v Finskem zalivu se je sovjetsko vojno brodovje moralo umakniti v zaliv pri Kronstadtu. Finsko in nemško letalstvo in finsko in nemško lopništvo so prizadejali sovjetskemu brodovju naslednje ugotovljene izgube: Potopljenih: 31 podmornic, 2 topničarkf, 1 stražni ladji, 16 motornih torpedn!h čolnov, 23 oboroženih izvidnic, 8"mitiolov<%v in 3 druge ladje. Poškodovanih: 16 podmornic. 3 obrežne straž-ne ladje, 10 torpednih čolnov; 16 oboroženih motoriziranih' izvidnic, 3 vlačilci. Pri tem pa niso vštete hude sovjetske izgube pri Kronstadtu, na Nevi in na I^doškem jezeru. Od 1. junija do sredine decembra 1042 je sovjetsko brodovje izgubilo 85 edinic in je bilo poškodovanih 48 edinic sovjetskega hrodovja. V istem času so Finci izgubili samo eno enoto. Velike angleške letalske izgube na vseh odsekih Berlin, 6. febr. AS. Kakor poroča DNB. jo angleško in ameriško letalstvo v januarju nad Sredozemskim morjem izgubilo 202 letal. Od tega je bilo 221 letal zhitih v letalskih bojih, 38 letal je sestrelilo protiletalsko topništvo, ostala letala pa so bila uničena na tleh. Samo v januarju je angleško letalstvo, po izjavah pristojnih krogov izgubilo vsega 238 letal in sicer med napadi nad zasedenim ozemljem na zahodu in nad nemškim ozemljem. Carigrad, 6. febr. AS. Turški list »Ulus« podaja pregled o položaju na Sredozemskem morju in pravi, da je Os vkljub izgubi Libije šo vedno v boljšem jioložaju, kakor pa ob začetku vojne, obseg gradnje ladij padel zaradi pomanjkanja jekla, pa tudi zaradi slabih. vremenskih razmer v severnem delu Amerike, kjer je največ ladjedelnic. Švedi proti ruskemu imperializmu Stockholm, 6. februarja. 6. »Social Demokra-ten« piše, da je Rusija imperialistična država in da bi sovjetska zmaga bil zanesljiv propad za demokratične države po vsej Evropi. Nasprotno mi6li samo še nekaj demokratov zelo omejenih možganov. Omenjeni časopis piše, da bi Ai'irU-in Amerikanci na eni 6trarii radi ugonobili Nemčijo, na drugi 6trani pa si ne žele ruske zmage. Glede Švedske piše »Social Demokratent, da mora biti združena v boju proti Sovjetom, da ohrani svojo neodvisnost, ter mora ostati nevtralna. ker ima Os j>oleg zolo važnega položaja Tunisa v rokah še nadzorstvo nad vsemi pristanišči Francije in moro zalo Os bolj ko kdaj poprej zapreti prehode Angležem in Amerikancem. Berlin, 5. febr. AS. Glede napada sovražnih bombnikov dne 4. februarja opoldne na obalne, predele Severne Nemčije, se doznavajo iz pristojnega vira naslednje podrobnosti: Eskadre nemških lovrev so takoj prcstregle sovražno skupino in jo zapletle v boj nad nemško obalo. Sovražna skupina je bila kmalu razpršena. Sovražna letala, ki jim je kasneje vendarle uspelo preleteli nemško ozemlje, so se zapletla v hude letalske dvoboje, v katerih je bilo po dosedanjih obvestilih gotovo sestreljenih osem štirimotornih bombnikov, tipa Boeing. Lahko se računa z izgubo nadaljnjih štirih sovražnih letal istega tipa. Nagla reakcija nemškega protiletalskega topništva je izjalovila drugi dnevni napad ameriškega letalstva na nemško ozemlje. Odvržene bombe so povzročile neznatno škodo, kajti večina njih jo padla v morje ali na odprto polje. V zadnjih 24 urah je angleško letalstvo, kakor obveščajo tukajšnji vojaški krogi, izgubilo 17 večmotornih bombnikov, ki so skušali operirati nad nemškim ozemljem in zlasti nad Hamburgom. 11 članov posadke je bilo ujetih na področju zapadne Nemčije, kjer so se rešili s padali, vrženimi naglo iz gorečih lelal. Tem izgubam se pridružujejo v zadnjih 24 urah tudi izgube ameriškega letalstva, ki obsegajo v celoti 29 letak Nova določila za prekrške finančnih zakonov Visoki komisar (a Ljubljansko pokrajino je izdal naredbo s predpisi za pobijanje kršitev finančnih zakonov, ki je objavljena v »Službenem listu« 3. t. m. in stopi v veljavo 1. marca. V Ljubljanski pokrajini se vse določbe posebnega ali splošnega značaja po predpisih bivše Jugoslavije za pobijanje kršilev finančnih zakonov razveljavljajo in se predpisujejo kazenske določbe s to naredbo. Za ugotavljanje kršitev finančnih zakonov so pristojni: 1. funkcionarji finančne uprave, 2. uradniki in organi davčne policije in častniki, podčastniki in agenti zbora Kr. finančne straže, 3. uradniki in organi redne sodne policije. Kršitev predpisov finančnih zakonov, izvzemši kršitve, kaznive s povišano davščino, se ugotavljajo zapisniško. Kršitve finančnih predpisov se n) kaznujejo s povišano davščino ali globo, b) kaznujejo s prestopnim* ali pregrešnino. Kršitve, ki se kaznujejo s povišano davščino ali globo. Gornje kršitve so take, ki ne ustanavljajo kaznivega dejanja in je zadevna kazen bodisi povi- lu ouvm „„ . w„u sann davščina (kadar je po zakonu določena s stal- vložj U(?ovor zoper odi^o. Ce se ugovor ne vloži nim zneskom ali ustrezajočim zneskom davnine je finančnih zakonih ali kršitev, ki se kaznujejo s prestopnino ali pregrešnino, so pristojni: 1. finančno ravnateljstvo, v drugi stopnji pa tudi upravno sodišče, če gre za prestopke, za kntere določa zakon samo kazon pre-stopniue, tudi če je kršitelj dolžan plačati povišano davščino; 2. upravno sodišče za vsa druga kazniva dejanja. Za kazniva dejanja j>o zakonih o neposrednih davkih se kazenski postopek začne potem, ko je odmera davka in doklade postala dokončna. Za kazniva dejanja iz svoje pristojnosti izreka .finančni ravnatelj obsodbo z obrazloženo odločbo. Odločba se priobči v prepisu obsojencu, eventualno pa tudi osebam ali ustanovam, glede katerih je bila izrečena njih nekazenska odgovornost, in sicer z nalogom, plačati v 15 dneh znesek izrečene prestopnine in stroškov, ako se v istem roku ne I nančni ravnatelj po spisih in morda vloženih pripombah znesek globe, če ugotovi kršitev in odgovornost. Odredba se priobči kršitelju in postane izvršilna, če kršitelj v 30 dneh od priobčitve ne vloži pritožbe na upravno sodišče. Pritožba pa ni dopustna zoper odredbe glede kršitev, za katere je l zakonom določena globa, ki ne presega 5000 lir. Pritožbo je obrazložiti in jo je treba vložiti pri finančnem ravnatelju. Odločba upravnega sodišča pa je dokončna. Medtem ko ostanejo v veljavi določbe čl. 2. naredbe z navodili za razsojanje o kršitvah davčnih zakonov z dne 15. septembra 1942-XX št. 175, ostanejo nadalje pristojna redna sodeča glede vsake druge kršitve finančnih zakonov, ki se kaznujejo s pregrešnino samo ali pa s pregrešnino in kaznijo na prostosti ali v steku z navadnimi kaznivimi dejanji, če take kršitve ne zajemajo določbe te naredbe. Končne določbe. se ne da zamenjati s kaznijo na prostosti). Povišana davščina se odmerja in pobira hkrati z davščino, na katero se nanaša. Obveznost pla-čanja povišane davščine ali pa globe je upravnega značaja. Pri odmeri globe je upoštevati težo kršitve in osebne razmere kršitelja, njegove prejšnje finančne in sodne kazni ter vobče njegovo vedenje. Kršitve, ki sc kaznujejo s prestopnino ali pregrešnino. Kršitve te vrste, za katere je določena kazen prestopnine, oziroma pregrešnine, so bodisi prestopki (če je za dejanje določena denarna kazen »prestopnine« finančnosodnega značaja, ki se da zamenjati s kaznijo na prostosti, ustrezajočo zaporu), ali pa pregreški (če je določena za dejanje denarna kazen »pregrešnine« sama ali združena s kaznijo na prostosti, ustrezajočo strogemu zaporu). Navzlic temu se kršitve, za katere je določena kazen prestopnine do 200 lir ali kazen pregrešnine do 100 lir, ne smatrajo kot kazniva dejanja in velja kazen zanje kot povišana davščina oziroma globa. Za prestopke se štejejo: a) kršitve, z katere je določena pregrešnina, ki ne presega 500 lir, nekvarno gornjim določbam; b) kršitve, za katere je določena kazen pregrešnine, brez določitve zneska. Prestopki iz točke 2 se kaznujejo s kaznijo prestopnine do 500 lir. V isti meri se kaznujejo kršitve, za katere je določena kazen prestopnine brez določitve zneska. Za vsako kršitev iste zakonske določbe se izreče zadevna kazen. Ce je v izvrševanju istega naklepa, četudi ob različnem času, storjenih več kršitev, se vendar lahko izreče kazen samo enkrat, upoštevajoč dejanske okolnosti in osebne razmere kršitelja. V takem primeru se odmeri višja kazen, nego je odločena po zakonu za eno samo kršitev, znesek pa ne sme presegati polovico skupnega zneska glob in povišanih davščin, ki bi se morale izreči za vse kršitve jjosamezno. Oh plačilni nezmožnosti obsojenca je za zamenjavo prestopnine ali pregrešnine s kaznijo na prostosti pristojen državni tožilec na zahtevo finančnega ravnatelja, od-nosno če gre za kršitve carinskih zakonov na zahtevo višjega carinskega ravnatelja. Kršitve finančnih zakonov. Za kršitev predpisov finančnih zakonov, Iz vzemši carinske zakone, za katere je določena globa, je dovoljeno kršitelju, da plača v trenutku priobčitve ugotovitvenega zapisnika, najkasneje pa v 15 dneh od priobčitve, poleg zneska davščine tudi še vsoto enako šestini najvišje postavke globe. S tem plačilom ugasne obveznost glede globe zaradi kršitve. Enako pravico ima storilec prestopka, kaznivega samo s kaznijo prestopnine, ki ne presega 1000 lir. Vsekakor ugasne s plačilom kaznivo dejanje, če se opravijo gornja plačila v trenutku priobčitve zapisnika, se opusti sestava dejanskega vpisa, a gori omenjene prestopke sme krivec, če ni uporabil gornje pravice, zaprositi za opustitev postopka. Taka prošnja je dokončnega značaja in se ne more preklicati, vloži se pa lahko na kateri koli stopnji postopka, vendar preden postane kazenski odlok izvršen, če so bili vloženi ugovori, pa preden je Izreklo upravno sodišče svojo odločbo. Prošnja za opustitev postopka se lahko zavrne glede na posebno težo dejanja ter na osebne razmere in prejšnje kazni kršitelja, Kršitve carinskih zakonov Glede navadnih carinskih tihotapstev, ki se kaznujejo samo s prestopnino ali s pregrešnino in plačilom kazenskega zneska, v katerem koli razmerju z davščino, lahko carinska uprava dovoli krivcu, da plača poleg dolžne davščine vsoto, ki ni manjša od dvakratnega in ne večja od desetkratnega zneska« davščine. V primerih tihotapstva je vselej odrediti zaplembo stvari, ki so se uporabile, ali so bile določene za izvršitev tihotapstva stvari, ki so mu bile predmet ali pa njegov proizvod ali dobiček od njega. Glede carinskih prestopkov, ki se kaznujejo tudi glede odgovornih oseb in ustanov, od teh vloženi ugovor pa velja tudi glede obdolženca. Ce je z eno odločbo obsojenih več oseb zaradi istega dejanja, velja ugovor, ki ga vloži ena oseba, tudi za druge. Ugovor vloži obdolženec ali njegov pooblaščenec z obrazloženo vlogo pri finančnem ravnatelju ali pri uradniku davčne uprave obdolženčevega prebivališča, in sicer v dveh izvirnikih, od katerih se eden vrne s potrdilom dneva vložitve. Davčna uprava pošlje ugovor finančnemu ravnatelju, ki v 10 dneh jio prejemu dostavi spise upravnemu sodišču Odločba upravnega sodišča jo dokončna in zoper njo ni pritožbe ne po upravni ne po sodni poti. Za odločanje o opustitvenl prošnji so pristojni: 1. starešina izvršilnih uprav, ki obračunavajo prestojike, če najvišji znesek 7. zakonom določene prestopnine ne presega 1000 lir ali najvišji znesek pregrešnine ne presega 500 lir; 2. starešine carinarnice za prestopke, ki se kaznujejo do največ 5000 lir in višji carinski ravnatelj brez omejitve zneska; 3. finančni ravnatelj za vse druge prestopke. Opustitvena prošnja mora biti opremljena s pobotnico o plačilu davščine, na zahtevo oblastev, pristojnih za odločanje, pa tudi dopolnjena z dokazilom opravljene varstvene položbe zneska, ki ne sme presegati polovico med najnižjo in najvšjo postavko z zakonom določene pregrešnine ali prestopnine. Oblastvo, pristojno za odločitev o opustitveni prošnji določi po svojem preudarku vsoxo, ki naj se plača v okviru prestopnine. določene po zakonu. Ot> upoštevanju dejanske okolnost se sme za opustitev postopka določiti vsota tudi izpod najnižje postavke. Glede kršitev predpisov finančnih zakonov, ki niso kazniva dejanja in zn katere jo določena globa, priobči finančni ravnatelj kršitelju ugotovitveni zapisnik in ga pozove, naj v 15 dneh vloži svoje pripombe. Po preteku tega roka določi fl- Pojasnila k odloku o uvedbi 48 urnega delovnega tedna Rim, 6. februarja. Korporacijski minister je na podlagi ministrskega odloka z dne 1. lebr., s katerim se določa za vsa industrijska podjetja • najnižji delovni teden 48 ur, dal navodila » premeščanje delovnih moči iz podjetij, kjer ph 1« preveč, na druga področja, ki so prvenstvenega vojaškega pomena, da bi se tako povečal ritem vojne izdelave. Potem ko je omenil ta ukrep,je minister navedel posebnost izjem, ki jih dopušča odlok. Te izjeme bodo dovoljene na podlagi prošenj, ki jih bodo podjetja poslala na industrijsko zvezo, od tam pa bodo po6lane na ministrstvo, le v primerih dokazane potrebe. Minister je nato razložil, da je bil rok 31. marca za izvedbo tega . ukrepa določen zato, da bi imela industrijska pod-I jetja možnost spremeniti svojo notranjo ureditev __ .. 'f ____1! i. u . .. 1 mm M,!** \ .1 K m (ar svHroHil /H % i in se prilagoditi novim odredbam, ter odredil, da Glede prestopkov po tlnančnih zakonih zasta- | morajo podjetja nemudoma izvesti vse potrebne ra pravica do kazenskega pregona s pretekom treh ; ukrepe, da se uvede nov urnik tako, da bo ure- let pravica države do izterjave globe s pretekom : sničen še pred potekom omenjenega roka. uaije 5 let od dne kršitve. Glede povišanja davščine pa J morajo dostaviti razmejitvenim uradom po moz • 1 v ____i . I. «__ V^„ , 1 r\ 1 r\ 1' 1 k »* 41 'f a t M-ai nrn/lrirt nri/ta H/% 71/lpVrl 1 Vi /"lH nnvfvl t zastara pravica države s pretekom časa, določe nega za zastarenje davščine same. Plačane vsoto pregrešnine, prestopnine, ali globe, izrečene za tihotapstvo ali carinske prestopke, in izkupički od zaplenjenih stvari se po odbitku stroškov dokažejo takole: a) 'A proračunu Visokega komisariata; b) Yk odkriteljem, pri čemer se dvojni delež nakaže voditelju odreda, ki je dejanje razkril ali zalotil; c) % nagradnemu skladu na razpolago Visokega komisariata, ki se vsakega pol leta na predlog starešin zadevnih služb v celoti razdeli med tiste, ki so koristno sodelovali pri pobijanju finančnih kršitev. Od vrednosti zaplenjenih stvari se razdeli po gornjem predpisu samo polovica, druga polovica pa se steka v proračun Visokega komisariata. Ce presega vsota pregrešnine, prestopnine ali globe po odbitku stroškov 10.000 lir se vsota, ki naj se razdeli, omeji vselej na 10.000 lir in se steka presežek v proračun Vsokega komisariata. Ista omejitev na 10.000 lir velja tudi pri razdelitvi vrednosti zaplenjenih stvari. Opustitvene prošnje, ugotovitveni zapisniki in dejanski ojds, priobčitve teh zapisnikov kakor tudi kazenskih odločb ter pritožbe kršiteljev na upravno sodišče ln priobčitve njegovih odločb morajo biti sestavljeni v italjanskem in slovenskem jezikn. Postavki čl 229. in 230. bivše jugoslovanske taksne tarife se razveljavljata, dve tarifni postavki se nanašata na takse za preiskave in obsodbe po finančnih in carinskih zakonih. Ce upravno sodišče pritožbo zavrne, se sme izreči, če se ugotovi objestnost pritožbe, nadaljnja nekazenska globa od 100 do 2000 lir. Ce nastane dvom glede tolmačenja ali uporabljanja te naredbe, se je treba zateči k velja-jočim splošnim upravnim pravilom. Kaznovani trgovci in obrtniki Okrajno jjlavarstvo v Novem mestu ie januarja izreklo naslednjo kazni: Osolnik Iva, Novo mesto, Ljubljanska cesta, 300 lir globe zaradi prodaje mesa nn proijiovedan dan, inž. Rataj Ivan, Ločen«ka cesta, 500 lir za prodajo viija po prekoračeni ccnL šport v kratkem Križanka še. 73 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 18 M 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 Vodoravno: 1. slovenski dnevnik, 9. mesto v češkem protektoratu, 14. obed, 20, krompirjeva jed, 21. ime, pojem, naslov, 22. ošabnost, prevzetnost, 23. elektrotehnični izraz, 24. orodje za čiščenje, 25. vrsla cvetlic, 26. mesto v Makedoniji, 27. starorimski pozdrav, 28. pogovor z Bogom, 29. misel, zamisel (tujka), 30. kraj v Slavoniji, 32. del trdnjave, 34. matematično znamenje, 36. srbsko skrajšano moško ime, 38. poklon, dar, 40. vas na Dolenjskem, 43. nevihte, 45. m«sto v Italiji, 47, tiskarski stroj, 48. gora v Mali Aziji, 49. mesto v Mali Aziji, kjer je bilo dvoje cerkvenih zborov, 50. močvirska rastlina, 51. prevajalec Hauffovih pravljic, 52. svetopisemski kraj, 53. po6eka, 54, svetopisemska ose, ba, 55. evnuh (tujka). Navpično: 1, znamenje posvetne slave, 2. hla- z globo do 5000 lir ali s samo prestopnino, lahko dilna pijača, 3. velik ptič, 4. slava, znamenitost, 5. cnrinslta unrava v okviru pristojnosti svojih or- matematični izraz, 6. drobceno upanje, 7. sveto- carinska uprava v okviru pristojnosti svojih ganov dovoli kršilcem, da poravnajo storjeno kršitev s tem, da jim odmeri plačilo davščine, ki sme biti manjša od šestinke zgoraj navedene globe ali najvišje postavke z zakonom zagrožene prestopnine. Tudi za carinske prostopke, ki se kaznujejo s prestopnino do 5000 lir, glede katerih krivec ni pisemska oseba, 8. pokrajina v Mali Aziji, 9. starorimski pesnik, 10. gostija, 11. pokrajina v nekdanji Grčiji, 12. vrsta davščine, 13. moško krstno ime, 14. žuželka, 15. strupena žuželka, 16. ostrost, nasprotje miline, 17. vrba žaluika, 18. moško krstno ime, 19. povesmo slame, 31. dobiček, korist, 33. okrožje na Hrvatskem, 35. pripadnik izumrlega naroda, 36. starogrški bog vojske, 37, Kreitenova igra iz starorimskega življenja, 39. reka na Uralu, 41. odprtina v strehi, 42. samostanski predstojnik, 44. Gogoljevo delo, ki bo izšlo v Slovenčevi knjižnici, 46. tibetanski naziv za jezero. Rešitev križanke št. 72 Vodoravno: 1. komedija, 2. pamet, 14. iva, 17, tir, 20. Oberon, 21. ara, 22. zidek, 23. zmenč, 24. los, 25. atek, 26. Štora, 27. sapa, 28. laz, 29. ukana, 31. sobarica, 34. reseda, 36. bera, 38. ci-borij, 40. Ela, 42. titan, 44, ali. 45. Sirijec, 47. alibi, 48. Rigi, 50, raca, 51. Jena, 52. nada, 53. jen, 54. Unec, 55. Ana, 56. dacar, 57, Irak, 58. Alan, 59. Ada. Navpično: 1. Kolubara, 2, obok, 8. mesarica, 4. era, 5. dotacija, 6. Ines, 7. Jakobma, 8. A rs, 9. patareni, 10. Azori, 11. mirljada, 12. Eda, 13. Tesalija, 14. Ikar, 15. vzpetina, 16. Amas, 17. te-letinn, 18. Ina, 19. rezanica, 30. nasad, 32. bojar, 33. celak, 35. da, 37. Elan, 39. Irec, 41. Abel, 43. Irun, 46. car, 49. Ged. nosti že prej, preden pride do zadevnih odpovedi, poimenski seznam nameščencev in profesionalnih delavcev, ki ostanejo na razjx>lago zaradi uvedbe novega delovnega tedna. Potem bodo podjetja, ki potrebujejo nove moči, javila razmejitvenemu uradu število uradnikov in delavcev, ki jih potrebujejo, in morajo zraven nave6ti tudi točne zahteve glede tehnične usposobljenosti potrebnih delavcev. Razmc6titveni uradi bodo poskrbeli za namestitev tega osebja in pri tem upoštevali predvsem. da bodo tisti uradniki in delavci zaposleni p>o možnosti v kraju, kjer že sedaj bivajo ali pa vsaj v neposredni bližini. Razen tega lahko uvedejo mehanična podjetja v 6everni Italiji izredne delovne ttirnuse, za katere morajo predložiti posebne prošnje. Večje število ženskih delovnih moči, ki bodo preostale bo treba dati na razpolago tkalski industriji. Korpioracijski minister je odredil, naj obrobne sindikalne organizacije industrijcev 6topijo v stik z razmejitvenimi uradi, da bi se ti ukrepi čim hitreje in brez pretresov izvedli, obenem pa je poudaril nujno potrebo, da 6e je treba jDovsod izogniti, da bi delavstvo zavoljo uvedbe novega umika o6talo brez j>osla, in ne dobilo zaposlitve tam, kjer vojna izdelava zahteva pomnoži-tev osebja. Vsi 06ebni nagib, se morajo nujno podrediti zahtevam in potrebam 6kupnosti. Propustnice za obdelovanje polja Združenje kmetovalcev Ljubljanske pokrajine poziva vse kmetovalce, ki potrebujejo propustnice v svrho obdelovanja polj, da eo čimprej, najkasneje pa do 15. februarja t. 1. zglasijo v njegovi pisarni, Gosjx>svetska cesta 2-1. S seboj morajo prinesti staro propustnieo in potrdilo Gospodarskega urada, da in koliko zemlje imajo. Ta poziv velja vsem kmetovalcem, ki so žo kdaj eali še nikoli prosili pri Združenju za propustnice, ue zadeva pa onih kmetovalcev, ki že imajo dovoljenje za prehod v zimskem času do 28. februarja t. 1. Dovoljenja le teh za prehod preko kontrolne črte bodo po tem roku podaljšana, ne da bi bilo treba ponovne prijave. O eventuelnih epremembah bo Združenje sjioročilo v vseh listih. Krvavice bodo naprodaj Sindikat mesarjov in klohasifarjev v Ljubljani sporoča po nalogu Prehranjevalnega zavoda cenjenemu občinstvu, da bodo prodajali v Ljubljani v torek 9. februarja t. 1. od 6,30—11 mesarji na nabavne knjižice za meso j>o 10 dks krvavic na osobo. Stranke, ki do 11 ne dvignejo krvavic, nimajo več pravice istih naknadno zahtevati od mesarja. Iz gospodarstva Hranilne vloge v Nemčiji znašajo 50 milijard mark. Hranilne vloge v nemških hranilnicah stalno naraščajo. Leta 1933 je znašal prirastek 660 milijonov mark. naslednja leta pa je letni prirastek že prekosil 1 milijardo, leta 1938 pa že nad 2 milijardi mark. Leta 1941 pa je znašal prirastek vlog v nemških hranilnicah 10 milijard mark, kar se je lani celo zvišalo na 13 milijard mark, tako da so vse vloge pri nemških javnih hranilnicah presegle vsolo 50 milijard mark, do-čim so znašale pred 10 leti nekaj nad 20 milijard mark. Kmetijske zbornice v Turčiji. V swho pospeševanja kmetijstva je turška vlada sklenila oživotvoriti po vsej Turčiji kmetijske zbornice. Zvišanje davkov nn Madžarskem. Posedanji luksuzni prometni davek je bil na Madžarskem zvišan od sedanjih 5-30% na 10—50%. Nada-1 jo je bil uveden ta davek na novo za raane predmete, ki jih v današnjih vojnih časih smatrajo 7>a luksuz. Nadalje je bila zvišana trošarina na vino in žganje, dočlm so bile cene tobačnih monoj>olnih izdelkov zvišane za 25—63 odstotkov. Nadalje je bil podvojen davek na promet z efekti, razen za državne papirje. Cene v Švici!. Od avgusta 1939 pa do decembra 1942 so cene na debelo v Švici narasle za 99.9%. Indeks življenjskih strošikov pa je narastel samo 45.5% (podatki samo do konca novembra 1942). Kmetijski trnktorji v Nemčiji na gazogen-ski pogon. Nemško ministrstvo ze kmetijstvo in prehrano je odredilo, da se mora pogon vseh iKimetijskih traktorjev spremeniti od dosedanjega pogona na tekoča sredstva na pogon z gnzo-genom. V ta namen bo država dala posebne prispevke. Tudi drugi motorji nn, v kolikor letno porabijo nad 400, oziroma 500 kg bencina, se morajo spreminiti na drugačen pogon. 20 J z mmhm wim nastala moiik miru POT P0LITICHE M0C1 PETROLEJA Po Urbinovem puču so bili Holandci previdni na vse strani, kajti z Arube in Curacao-a pride danes desetina bencina celotne svetovne proizvodnje in ta dva otoka nista le važni skladišča bencina za petrolejske ladje, ampak imata rafinerije, ki spadajo med največje na svetu. Rafinerija, ki jo je ustanovil leta 1924 Doheney, tn je od leta 1931 dalje last družbe Standard Oil of New Jersey, na Arubi, proizvaja dnevno 225.000 sodov, Deterdingova rafinerija na Curacao pa proizvaja dnevno 180.000 sodov. Nemčija je n. pr. dobivala leta 1937 37.5%, leta 1938 pa 45.1^0 svojega bencina in petroloja iz Venezuele in preko Curacao. Curacao In Aruba — Kljul do mofi. Vsako jutro zapusti celo brodovie petrolejskih ladij luko Mara-caibo, da prenese venezuelske petrolejske zaklade v čistilnice na Arubo in Curacao: leta 1924 1.3 milijone ton, leta 1938 pa že 27.7 ml lijonov ton, več kot desetino vsega petroleja. To petrolejske ladje so drugačne kot vse druge, so posebno ploščate, kajti obalno morje .Venezuele je plitvo. Te posebno petro- lejske ladje — ki so vse brez izjeme angleške in ameriške — edine lahko vozijo petrolej iz Venezuele. Ta petrolej se zdi brez cene brez Curacao in njegove naravne luke Willemstad, v kateri čakajo preko-morski parniki. Družba Shell ima na tem otoku. 12.000 delavcev 600 rumeno-žoltih, rdečih in srebrnkastih tankov se vrsti v Curacao eden za drugim. Kakor nenasiten parazit leži Curacao pred Venezuelo, živeč od petroleja venezuelskib pragozdov. To je eno glavnih oporišč angleške svetovne moči. In najpomembnejša Uolandska kolonija. Curacao pomeni v jeziku izumrlega indijanskega rodu »pečeni duhovnik«. Ime izvira iz časov, ko je imenoval Kolumb otok Isla de los giganles in so španski prostovoljci govorili o strašnih indijanskih velikanih, da bi povzdignili svoja Junaška dejanja, jim dali legendarno vrednost ter vrh . lega pokazali Indijance kot ljudožrce, ki so pekli ljudi na ognju in med njimi tudi misijonarje. Nad guvernerjevo palačo vihra rdeče-belo-inodra zastava, a na pošti ne sprejmejo nobenega holandskega denarja, časopisi so pisani v španščini, svoje račune plačaš z ameriškimi dolarji. Prebivalci so vranječrni zamorci, ki so, kakor povsod v zapadni Indiji bolj angleški kakor Angleži sami, ki dajo zelo veliko na obleko in poštenost. Tu živi 40.000 teh črnih gentiemanov. Njihovi dedje so bili še sužnji. Afrikanrl, ki so jih semkaj naselili kot zadnje prvotne prebivalce, zadnje Indijance zapndno indijskih otokov, so bili iztrebljeni. Tem 40.000 je vladalo nekaj starih holandskih družin, ki govore »paga-miento« in so zelo ponosni na svoj otočni jezikj Le majhen del be- sedi sestavljajo holandski izrazi, 70% tega nenavadnega jezika je španskega 5% je angleškega in portugalskega in končno ima »pa-gamiento« še judovske in indijanske besede. Do lota 1922 je bil Curacao skoraj pozabljen. Za časa trgovine s sužnji je bila tu nekaka »zamorska reja«. Na posebnih »larmab« so imeli jiosebno močne, krepke in stasite zamorce in zamorke samo za zarod mladih zamorčkov. Za zamorce a teh »farm« so trgovci sužnji plačevali večje vsote kakor za druge. Odkar so odpravili trgovino s sužnji, je bil Willemstad zasanjano provincialno mesto, skoraj povsem mrtva luka. Curacao je velik koralni masiv, skoraj brez vode. Tod nikdar ne dežuje. Talna voda pa je 40 metrov pod zemljo in še ta pohaja sproti. Večji del tega 550 kilometrov se raz-tezajočega otoka je porasel z visokimi kaktejami in metlastimi drevesi. Kot farmar ali rejec koz tukaj človek ne mor« obogateti, saj mu ša koza ne koristi' z vsem. Kožo proda, meso mora vreči proč, ker zanj nima kupca. Nato je prišel Deterding in « njim rafinerije in debele petrolejske ter bencinske cevi, iz katerih črpajo brezštevilni parniki gorilno snov. Ti parniki so pripeljali turiste in mornarje na počitnice in ti so prinesli s seboj iudi denar. vViileinsiad je danes eno izmed najbogatejših holandskih mest. Willemstad je izvozna luka vene-zuelskega petroleja. Na ta način je to mesto dobilo moč nad Venezuelo, ne pa Caracas. A kako dolgo še* Stiškim fantom v slovo jati malodušju. Naš čas zahteva jeklenih živcev, močnih značajev in odpornih src. Vinko, France, Tone, Ceno — zvesti tovariši in sobojevniki! V trenutku, ko so težke grude prsti bobnele nad vašimi rakvaml, v trenutku, ko so nam vaša prestreljena čela in srca za zmerom izginila izpred oči, v tem slovesnem trenutku smo vam nad grobom prisegli: No bomo nduehali prej, dokler slovenska zemlja 110 lin očiščena' partizanskih tolp, ki so narodu obljubljalo svobodo, pr-nesle pa so mu samo zmedo, trpljenje, razdejanje, smrt. Sejalec je še! sejat Rad imam te drobne lične salezijanske Knjižice. Žo od prve številke naprej sem bil zanje navdušen. Saj sem videl v njih precej bli»n izpolnjen vzor tiskovnega apostolata. Kratko, jeder-nato, mično, ceneno. Vesel sem pozdravil vsako novo številko. Ce sein jo pozorno prebral, sem brž zapazil, da mi nudi prav mnogo. Dvaintrideeet drobnih strani sicor ni veliko, a za obogatitev notranjega življenja več ko dovolj. Koliko truda, skrbi in ljubezni diha iz teh lističevl ln tudi jezikovno so lepe vrstice, da jih gladko in z užitkom bereš. Prav pri apostolatu te vrste je lepa in sodobna beseda žejo odločilna. Vsebinsko so Knjižice prvovrstne. Že iz naslova lahko razberem, katera pereča vprašanja so nas v zadnjih letih zajemala. I11 ker sem Knjižice večinoma vse prebral, vem. da je v njih podan dober in zdrav odgovor. Pisci teh brošurie bo znaio potruditi, da poljudno, preprosto, po domače pišejo, a vendar skoraj vselej v izhrani besedi. Meni osebno so ti drobni zvezki že mnogo pomagali Zalo sem jih skrbno hranil in ponovno segal po njihovi vsebini. Smem pa trditi, da so veliko dale tudi mojim dragim. Vsako Knjižico sem jim posebej priporočil, kratko podal vsebino, poudaril njen živ nomen. Tako so si jih nabrali po hišah rele zbirke. Včasih so pogodrnjali: »Oh. saj jih imamo že toliko!« — Danes sem dvakrat vesel, da jih imajo, jn oni gotovo tudi. Kar me pri teh brošuricah zlasti veseli, je njihova mična, tudi zunanje zadovoljiva oblika Kar jo znotraj skrbno zapisano na dva in tridesetih straneh, to skuša zajeti ena sama naslovna stran v sliki. In se ji to dostikrat posreči! Zunanja oblika v današnjem svetu ni kar si> hodi. Da so Knjižice tudi tega zavedajo, je znak njihovega zdravega življenja. Dolgočasje je smrt vsemu dobremu in lepemu. Sedaj slavijo Knjižice desetletnico svojega živ. ljenja. Tudi v drugem desetletju za vsebino zlepa ne bodo v zadregi. Katekizem, stara zaveza, verska lirika, sodobna verska slika tudi v notranjih straneh bo poleg tekočih vprašanj nudila neizčrpno snov. Za vse pa, kar ste nam pridni pisatelji in nesebični založniki dozdaj nudili zdravega, lepega in dobrega v teh ljubkih Knjižicah, bodite prisrčno zahvaljenil — a. n. Gospodarstvo Obrtna banka v likvidaciji poziva lastniko strnili vlog in dobroiinetij, da dvignejo, v kolikor jo še niso, prvo 10% akontacijo. Novim vlagateljem so njihovo vloge na razpolago na blagajni Ljubljanske kreditne banke. •1% lioni 1952. Te dni je bila končana razdelitev obveznic novih 4% bonov 1951. ki «0 bili podpisani v jeseni lanskega lela. Žrebanje teb bonov bo že dne 11 februarja letos, dočim zapadejo kuponi v plačilo dne 15. marca. Kapital beli iz Zedinjenih držav v Mehiko. Agencija Štefani poroča, da se zadnje čase opaža vedno večji beg kapitala i/. Zedinjenih držav v Mehiko. Zlasti priteka ogromno zlata v mehiško banke, kar vse opravičujejo v Zedinjenih državah s previsokimi davki. Za mnoge kapitaliste Jo Mehika prva etapa za nadaljnji beg v južnoameriške države. Nov zavod za raziskovanje sintetičnih tekstilij v Nemčiji. Na vseučilišču v Bratislavi je bil ustanovljen zavod za kemično tehnologijo umetnih tekstilij. za katerega je dala potrebna sred* stva industrijska skupina Phryi. Francoska banka izkazuje v lanskem letu povečanje obtoka bankovcev od 270 na 382 8 milijarde frankov, kar je v zvezi s povečanjem pred-dujmov državi za financiranje zasedbenih stroškov od 142.5 na 211 milijard frankov. Krediti nemških državnih blagajn so se zmanjšali od 64.6 na 16.9 milijarde frankov. Premije za povečanje proizvodnje celulozne volne v Franciji so bile uvedene. Ustanovljena bo v ta namen posebna delniška družba, v kateri bodo zastopani glavni interesenti, ki bo zbirali posebne prispevke, iz katerih donosa bo daj.i1! premija za pospeševanje proizvodnje celulozno volne. Rdsče luči (Prosto po Cicibanu.) Odgovori partizan: Kaj je vaša prva luč 71 »Maša prva luč jc rop. Kdor ima kaj, se mu vzame, nekaj zate, nekaj zame.« Svet je zropan, razdejan. Odgovori partizan: Kaj je vaša druga luč? >Druga luč nam je požig, ki brezdomca te napravi in med komuniste spravi.« Svet je zropan in požgan, vaše vrste pa nič večje. Odgovori partizan: Kaj je vaia tretja luč? Cvet naše mladine pada. Kdaj bo konec te morije, te groze, ki g tenkimi koraki gazi preko nas? Grobovi neizprosno tulijo, zvonovi zamolklo pojo: Vse dotlej zla konca ne bo, dokler bo ena sama partizanska hijena s svojimi nogami še skru-nila sveta slovenska tla, dokler črna zemlja ne bo pogreznila zadnjega izmečka našega rodu I Tako tulijo grobovi, tako pojo zvonovi. In roke naših fantov še krčeviteje stiskajo puške v rokah, da čimprej dokončajo svoje vzvišeno poslanstvo, da čimprej dosežejo jasno začrtani cilj, da čimprej zbrišejo sramotni madež partizanstva s površja slovenske zemlje. Cvet naše mladine pada. Mi svojih žrtev ne prikrivamo kakor partizani. Zavedamo se, da smo dolžni dostojno počastiti njihov spomin. Vinko Kastanetov Tudi štirje stiški fantje so že doprinesli svojo žrtev na oltar. Tebi, Vinko Kastanetov iz Spodnje Drage, zvesti tovariš in sobojevnik, naš prvi pozdravi Iztegnila je smrt koščeno roko. Dolgo je razmišljala, dolgo izbirala, nazadnje pa je segla po tvojem mladem življenju. Zakaj si je izbrala ravno tebe? Kdo to razume, kdo to ve. Morda te je božja Previdnost hotela obvarovati zla, ki te je čakalo na razdrapani življenjski poti. Morda. Eno drži: za zmerom ti bp prihranjena čast, da si v stiški fari prvi doprinesel najdragocenejšo žrtev, ki jo kdo doprinesti more. Vse, kar si imel, si dal: svojo fantovsko pesem, svojo' mladost. Nisi padel kot omahljivec, nisi padel kot strahopetec, nisi padel kot zahrbten partizanski zločinec, ki iz zasede napada neoborožene slovenske ljudi. Padel si v boju kot junak, ves vnet za idejo, ki nas druži v dobrem in poštenem. Bil si preprost, pohleven bajtarski fant — v trenutku pa. ko si omahnil jj smrt, si stopil v zgodovino stiške fare kot naš simbol. Na prvem mestu bo blestelo tvoje ime med padlimi fanti v stiški fari, na prvem mestu bo tvoj spomin zapisan v naših srcih. Saj si padel, saj si daroval svojo mlado življenje za nas vse, za Boga. France Bergant Pokojni France Bergant ni bil domačin. Bil je Gorenjec, doma iz Cerkelj pri Kranju. Dve leti jo služil za hlapca v samostanu belih menihov in se tako vživel v dolenjske kraje in ljudi, da se je čutil med njimi domačina. Bil je mirne narave, vesten in marljiv fant. Njegovo posebno veselje in skorajda edino razvedrilo je bilo fotografiranje. Ko so komunistični teroristi začeli sejati grozo in pogin po dolenjskih vaseh, se je v njem nekaj prelomilo. Kot veren in zaveden gorenjski fant je takoj doumel, kje je njegovo mesto in kaj njegova dolžnost. Šel je za klicem srca in se pridružil prvi skupini fantov v stiški fari. V tej tako izraziti obrambni organizacii je našel svoje zadoščenje in kmalu doživel tudi ognjeni krst. Dne 22. januarja jo padel kot junak pri zasledovanju partizanskih banditov, ki so se s svojega požigalskega in roparskega pohoda po obmejnih vaseh zatekli na drugo stran železniške proge v vasi Rdeči Kal, Hrastov dol, Trnovica, Zagorica in Bič pri Št. Vidu. Ena lepa lastnost je posebno odlikovala pokojnega Franceta: bil je vzor varčnega fanta. Niti centezima ni jk> nepotrebnem izdal. Tako si je s svojimi žulji prihranil vsoto 2500 lir ki jo je tudi na dan svoje smrti nosil pri sebi. Partizani pa ne bt bili partizani, če bi poznali pieteto vsaj do mrtvih. Vzeli so mu ves denar in še čevlje povrhu. Res lepa bodočnost čaka naš narod, če mu bodo gradili moralne in socialne temelje reformatorji takšnega kova! Tndi tvoja kri, France Bergant, vrli gorenjski fant, ni tekla zastonj! Tekla je za in tvojo čast. Tone Hauptman In kaj naj v slovo porečemo tebi, Tone Be-lentinov, ponos stiške fare, ljubljenec materin in nada očetova, ti najboljši med najboljšimi? Ali naj ti naše besede pojo hvalo in čast, ker si znal tako goreče združiti verska čustva z narodno zavestjo? Ali naj tvoje ime kujejo v zvezde, ker si iMl : fM ^ j||| Vinko Kastanetov in Frane bergant bil vzoren slovenski študent, vnet za dobro in blago? Ali naj poveličujejo tvojo ljubezen do rodne grude, do domačije, do staršev, do vsega, kar je vredno življenja na tem svetu? Ali naj te postavijo za zgled vsem onim, ki so sramujejo javno pokazati svojo pripadnost večnostnim načelom katoliške Cerkve? Znal si biti fantovsko korajžen in vesel, kadar je bilo veselje zliv srca, znal si biti možato stvaren in resen, kadar je resnoba spadala v okvir tvojega svetovno nazorskega prepričanja. Pravilno si doumel tudi klic časa. Vedel Tone Hauptman in Ignac Špendal si, da je treba socialne krivice odpraviti — toda no z barbarskimi metodami, s kakršnimi »rešuje« socialna vprašanja komunizem 1 Zlo se z zlom iztrebiti ne da. Prepustil si partizanskim zločincem, da na krvi in kosteh umorjenih žrtev, na pogoriščih in izropanih domovih gradijo novo bodočnost. Ti si jo hotel graditi na neporušljivlh temeljih krščanske ljubezni in dobrote. Skratka: Tone Be-lentinov, bil si fant od fare I Kako priljubljen jo bil rajnki, je najlepše izpričal njegov pogreb v nedeljo dopoldne, ko smo ga obenem s Francetom Bergantom položili na stisko pokopališč k večnemu počitku. Od blizu in daleč so prihiteli njegovi znanci in prijatelji ter številni drugi pogrebci, da izkažejo mlademu idealistu, intelektualnemu borcu za verska in načela zadnjo čast. Že nekaj let kronika stiške fare ne beleži lepšega pogreba. Nad odprtim grobom se je od obeh padlih tovarišev — Toneta Hauptmana, p. d. Belentinovega, in Franceta Berganta — poslovil poveljnik stiških fantov: »Z velikim korakom se bliža čas, ko bodo krivci vajino smrti prejeli zasluženo plačilo. Stotero ho maščevana vajina smrti Jeklena veriga naših strnjenih vrst jo temu porok. Vztrajali bomo!« Pogreba so se udeležili tudi številni sošolci in tovariši iz Ljubljane. V njihovem imenu se je poslovil drugi govornik od dragega pokojnika. Ignac Špendal Ignac Špendal je v najlepši moški dobi 43 let stopil v vrste stiških fantov, kjer je zaradi svoje sposobnosti, odločnosti in izrednega poguma kmalu zavzel vidno mesto. Bil je svoj čas mornar in je prehodil polovico sveta: Italijo, Španijo, Francijo, Holandsko, Anglijo, Afriko, Ameriko... Imel je poseben dar za jezike. Govoril je z večjo ali manjšo spretnostjo kar devet jezikov. Kljub široki razgledanosti in popolni žilici je ohranil versko in zavest nedotaknjeno v sebi. Bil je mehak kot vosek, kadar se je v njem sprožila srčna žilica, ter trd in neuklonljiv kot jeklo, kadar je šlo za načela. V bitkah s partizanskimi tolovaji se je odlikoval kot malokdo. Udeležil se je tudi zadnjega zasledovanja partizanskih tolp, ki so na Polici doživele strahotno polomijo in se v klavrnem razpoloženju umaknile v smeri proti Kočevju. V hudi bitki je Špendal svojo čudovito srčnost poplačal z življenjem. Partizanski bandit ga jo obstrelil z dum-dum kroglo, katere uporaba je po mednarodnem pravu prepovedana. A 'kaj se partizanski »osvobojevalci« brigajo za mednarodno pravo, za svetne in božje postave 1 Surova sila je njihov bog. Rana je bila strahotna in bolečine nečloveške. Špendal pa jih je herojsko prenašal s stisnjenimi usti in skrčenimi pestmi. Preden so ga težko ranjenega odpeljali z bojišča, je še podžigal fante, naj vztrajajo v borbi. Njegova krepka narava je še nekaj časa kljubovala smrti v ljubljanski bolnišnici, kamor so ga prepeljali, nazadnje pa je podlegla, kakor je bilo pričakovati. S pokojnim Špendalom je legel v grob zanimiv prototip nadarjenega slovenskega človeka, pol kmet, r>ol svetovljan, samouk širokega obzorja in mož nenavadne srčnosti. Bog, pravica in poštenje so z nami Tako so se vrste stiških fantov zredčile za četvero zavednih in idealnih borcev. Hudo je preostalim tovarišem, grenkost jim stiska grlo, toda bodri jih zavest, da brez žrtev ni zmage. Zavedajo se, da ne smejo kloniti, da se ne smejo vda- K jutrišnjemu koncertu čeiista Antona Janigra Spored odličnega violončelista Antona Janigra, ki že več let deluje v Zagrebu na tamošnjem kon-servatoriju, je nenavadno bogat po izbiri skladateljev. Osrednja točka je klasični Ilaydnov koneert za violončelo, ki je razen nekaterih večjih italijanskih tovrstnih skladb eden prvih koncertov v literaturi sploh in stavi na instrumentalista že znatne tehnično zahteve. Kasneje so se pridružila temu klasičnemu vzoru nekatera dela romantikov, predvsem Saint-Saensa in Dvofaka, ki sta v izrazu postala bolj čustvena in razgibana, klasični ideal forme pa je le ohranil naš Haydnov koncert v največji meri. Ostali spored tvorijo nekateri italijanski skladatelji, na čelu slavni Locatelli, Corellijcv sodobnik in obenem s tem znamenitim godalnim skladateljem utemeljitelj klasične violinske in vio-linčelove igre. V zadnjem delu sporeda pa je nekaj novejših skladateljev, med njimi Chopin s svojim zadnjim Nokturnom v cis-molu, ki smo ga v izvirniku že čuli izvajanega od ruskega pianista Maga-lova; razen Chopina pa bomo slišali še Ravela z njegovo Hanero, Dinica (Romuna), Nina (Spanca) ♦ ♦ »Tretja luč nam je umor. Bele komunist pobije in se njih krvi napije.« Svet je zropan in požgan, na.'ih ste dokaj pobili, a še sebi vrat zavili. Odgovori partizan: Kaj je vaSa večna luč? »Naša večna luč je laž.« Laž, največja velesila, je milijone zaslepila. in Brera (Italijana), torej dovolj pestro izbiro za najbolj razvajenega poslušalca. Kot klavirski spremljevalec odličnega mojstra je moral vskočiti pianist Marijan Lipovšck, ker Janigrov stalni spremljevalec ni mogel odpotovati. Ponovno poudarjamo, da je Janigro eden najboljših čelistov, ki ima zi seboj že lepo in umetniško uspelo koncertno delo. Zato opozarjamo na njegov koncert, ki bo jutri, v ponedeljek, dne 8. iebruarja, v veliki filharmo-nični dvorani. Začetek točno ob pol 7 zvečer. — Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. . $ V nekaj dneh ho izšlo ♦ ESS: »UKRAJINSKI P®WSI1 j Ljubitelji lepega branja naj si čimprej omislijo zadnje 3 v „SIovenčevi knjižnici" iišle knjige, to so: * znameniti češki roman »G03LOBCEK" — spisal Baar. 2 „SRCE IN KRI" — eno najboljših del znamenilega S t romanopisca H. Bordeausa ter Z „DEKLE Ta MOČEVI A" \ kalero delo je spisala Nobelova nagrajenka S. Lagerlflf t Knjige dobite po vseh knjigarnah in trafikah ♦ KULTURNI OBZORNIK še nekaj zgodovinskih razprav naših zgodovinarjev O dr. Malovi važni razpravi o osnovah ustoli-lenja karantanskega kneza, ki zavzema najvažnejše mesto v najnovejši številki Glasnika Muzejskega društva, smo že pisali. Tej razpravi pa je v isti številki sledil dopolnjujoči jo sestavek o najstarejših slovenskih ?kirielejsonih*, ki joje 6pisal prof. dr. Ivan Grafenauer in ki naj 6kusa na literarno primerjalni način rekonstruirati tisto slovensko hvalnico, ki se je pela pri ustoličenju karantanskih knezov v najstarejših časih. Dr. Grafenauer hoče e svoje strani kot literarni zgodovinar io strokovnjak v slovenskem narodnem pesništvu kontrolirati mnenje dr. Mala kot zgodovinarja, pišočega, da »vsebinska osnova za to prepevanje (= ob ustoličenju: hvalna pesem Stvarniku v časti) more segati še nazaj v poganske čase, pripev Kyrie elejson pa je povzet iz cerkvenega doživljanja«. Dr. Grafenauer si stavi nalogo: ALi so slovenski kirielejsoni res tako stari, da 60 mogli zvezati vsebino pred-krščanske pesmi e slovensko hvalno pesmijo pri obredu, ki je veljal še do ok. sredine XIII. stoletja? Da odgovori na to vprašanje, podaja nato pregled razvoja mešanih cerkvenih »kirielejsonov«, proš-njih klicev, ki so nadomestili poganske prošnje klice ter jih označuje po 6tilu in starosti. Nato pa 6e ozre na stare slovenske prošnje klice, pa tudi na hvalne, slavilne. zahvalne in blagosiovilne ter njihovo prepletanje med seboj v teku let ter njih odmev v slovenski narodni pesmi, v kolednicab. Na podlagi vsega tega primerjalnega gradiva različnih 6tarih slovenskih »krlojšov«, ki imajo inačice v češki »IIospodiny pomiluj«, ali poljski »Bogo- S rodzioi«, odkrije slovenski stari zahvalni klic že [ v frisinških spomenikih (III.), ki je pa tudi pre- ! vzet že iz starejšega časa. Ko torej prevede zapiske o značaju ljudskega petja pri ustoličenju, kot jih navaja Schvvabenspiegel, v jezik frisinških spomenikov, dobi resnično pravilne dvodelne dolge vrstice, kakor so značilne za tedanji čas, in ki bi se glasile v sedanjem prevodu: Čast im hvala Bogu vsemogočnemu, ki je ustvaril nebo in zemljo, da je dal nam in naši deželi knezov in gospodarjev po naši volji. Ker to ni prošnji klic k Mariji, ali Kristusu, kakor češki ali poljski »krlejši«, temveč ima značaj hvalnega in slavilnega klica, je verjetno, da imamo tu še staro pogansko tradicijo o podobnih slaviluih pesmih pri Slovanih, kakor poroča Prokopij iz VI. stol., da so jih peli »enemu bogu, stvarniku bliska, edinemu gospodarju neba in zemlje«; tej pa se je dodajal krščanski klic Kinelejson. Tako je dr. Grafenauer lepo dopolnil dr. Malovo razpravo ter znanstveno rekonstruiral najstarejša slovenski slavilni klic, kakor 60 ga peli Slovenci o ustoličevanju svojib knezov v najstarejših časih, morda še za Gorazda in Holimira. Lep donesek slovenske znanosti I Izredno važno razpravo je napisal tudi arhivar Narodnega muzeja Stanko Jug s člankom Slovenski »zapovedni list* iz l. 1570. in novi vinski davek. V tej razpravi namreč odkriva važno listino, s katero se dokumentira uporaba slovenščine v uradni listini žc v XVI. stol. ter je ta listina kot taka prva uradna listina v slovenščini. Gorske bukve, ki jih je prevel Recelj že prej, nimajo uradnega značaja, temveč so nastale iz privatne iniciative. ' Ta listina pa je izšla iz pisarne deielnih stanov ter je dokaz, da se je v Trubarjevem času že čutila potreba tudi po slovenščini v svetnem administrativnem področju. Naročil jo je deželni upravitelj graščak Hans Khisel, znani podpiratelj slovenskih protestantskih piscev, napisal pa verjetno pridigar Jurij Juršič, Cakovec, ki je bival v Ljubljani in pripadal Kraljevemu pisateljskemu krožku. Saj po slogu in pravopisu ga člankar pripisuje njemu, toda odločitev pripušča jezikoslovcem. Važna pa je ta listina tudi kot dokument ljudskih stisk iz časov tik pred kmečkimi upori (1573). Govori namreč o novem vinskem davku, ki ga je zaradi turške nevarnosti naloži! nadvojvoda Karel, a proti kateremu so 6e gospodarji in podložniki upirali, ln prav zato, ker se je to nezadovoljstvo množilo, je dal Khisel napisati v slovenščini 15. julija 1570 ta ukaz, ki je velepomembna najdba našega časa, in ki bo odslej veljal za prvi uradni akt v slovenščini. Arheolog dr. Bajko Loiar nadaljuje s svojimi študijami o naših mostiščarjih in barjanski kulturi ter je zdaj napravil poizkus kronološke ugotovitve barjanskih naselbin v članku »Straligrafija in kronologija stavb na kolih pri Studencu*. Prejšnji raziskovalci in odkrivalci barjanskih kolišč (Dež-ntan 1875—1877) so pri izkopavanjih napravljali velike znanstvene napake, ki bi jih današnja prazgodovinska znanost ne sntela več napraviti, namreč da niso zapisali ločno procesa izkopavanja in ne hranili tudi okolnega materiala, ki danes omogoča določevanje starostne dobe. Tako so na barju odkrili v tistih letih tri do štiri naselbine, izkopano gradivo pa ne dovolj jasno opredelili, tako da 6e danes ne da več točno določiti, kaj je spadalo eni, kaj drugi naselbini, kar bi bilo važno za ugotavljanje starosti raznih naselbin. S tem člankom je zdaj dr. Ložar skušal to napako starejših raziskovalcev popraviti ter je podal zanimivo hipotezo — ter jo seveda, kolikor je mogel, znanstveno dokumentiral — o različnih staroslih posameznih na- selbin I. II. III. do IV. Za prvo, ki je bila 600 m od brega pri Studencu, je mnenja, da je najstarejša; predpostavlja pa proli bregu še eno, najstarejše kolišče, ki bi ga seveda morali šele najti. Zaradi hitrega sušenja jezera v močvirje, so se ko-liščarji pomikali z leli bolj k sredi jezera, kjer jo nastala 11. naselbina, za katero se da ugotoviti, da spada v dobo bakra. Za III. naselbino je njen arheološki profil še neznan, verjetno pa je, da bi spadala v bronasto dobo. IV. pa naj l)i bili samo ostanki kolov, več pa ni znanega o tej naselbini. Mnogo se koristi tudi z ugotovitvami prirodcslov-cev, ki postavljajo naše vodne naselbine v dobo bukve in jelke ter v začetek htaslove periode. Toda v ta široki okvir bi bilo treba jirinesti arheološko kronologijo, ki pa jo je na podlagi sedanjih izkopanin zelo težko opredeliti. Kakor je videti, bi so tu dalo dognati kaj več samo z novim, na moderni način vodenim izkopavanjem, kar bo postala znanstvena nujnost. Važno pa je tudi Rastelčevo odkritje Vodnikove kopije Tabule Peutingcriane v ljubljatoskein muzeju, o katerem poroča v tej številki. To antično karlo antičnega sveta, ki je unicum na Dunaju, je šel Vodnik na Dunaj prerisavat za Zoisov- k.rc\s' ter se je sedanja njegova kopija, o kateri je večkrat govora v Zoisovi korespondenci, našla v Ljubljani. Kastelic jo podrobno označuje in ji določa mesto v našem zanimanju za antični svet. Isti Ka-stelic je razrešil tudi nekaj latinskih epitafov rimskih napisov na kamnih, ki 6e tičejo naših pokrajin. Tako je ta letnik Glasnika muzejskega društva izredno pomemben in važen po svojih razpravah, ki smo jih zaradi pomembnosti za našo zgodovino skušali podrobneje po vsebini označiti. Seveda vse- Ibuje tudi bogat slovstveni del, v katerem je ve? ocen pomembnih zgodovinskih novosti v naših in sosednih književnostih. td Koledar Nedelja, 7. februarja: B. nedelja po razglaše-nju; Romuald, opat in ustanovitelj reda; Julijana, vdova; ltihard, spoznavalec. Ponedeljek, 8. februarja: Janez Matskl, spo-znavalec in ustanovitelj reda; Štefan, opat in ustanovitelj reda; Kojinla, mučenec. Torek, 9. februarja: Ciril Aleksandrijski, škof in cerkveni učenik; Apolonija, devica in mučo-nica. Oscbfis novice — Poroka. V sobolo 6. t. m. sc je v križan-ski cerkvi poročil r. Marijan Vrančič iz Ljudske knjigarne z gdč. Marijo Cadeževo, far-macevtko. Zakonsko zvezo je blagoslovil g. Tone Iločovar, o njej pa sla pričala g. Miško Mah-nič in g. Franc Cerne. Mladima novoporočencema želimo srečno življenjsko skupnost. = Poroka. V cerkvi 6V. Frančiška v šiški se je v sobolo poročil g. Jožo Šorn, magistralni uradnik, z gdč. Faniko M a t o s. Poročne obrede jo opravil ženinov stric, župnik č. g. Stanislav Šinkovec. Obilo sreče in blagoslova I KNJIGE« za leto 1943 Prvo polletje: 1. Exupčry: VETE3, PESEK IN ZVEZDE 2. Jovkov: DOMAČIJA NA MEJI 3. Cronin: CITADELA 4. Budak : MUSINKA Naročnina je L 180'— (G obrokov po L 30 —) Drugo polletje: 5. Salmlnen: KATRINA 6. Timmermans: KMEČKI PSALM 7. Cloete: KOLESA SE VRTIJO 8. Crivelli: ŽIVLJENJ K RAFAELA SANTIJA (Naročnino javimo kasneje) ZALOZBA »NASE KJIOE« lotska mmMM\ v Ljubljani — Pred škofijo 5 _ Za mučenca Grozde Lojzeta, ki je bil umorjen letos na novo leto, bo sv. maša zadus-nica s slovesnim Requiemom v ponedeljek 8. le-bruarja ob 7 v Irančiškanski cerkvi. Vabimo vse-posebno dijake. — Osmošold klasično gimnazije. — Ob obletnici smrti rajnega dr. Jana Sler-ba—Bohma bo zadušnica v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oltarju Marijo Pomagaj v torek 11. t. m. ob 7.30. — V ponedeljek. 8. t. m. ob pol 7 bo v cerkvi Mar. Ozn. (frančiškanski) pri oltarju Marije Pomagaj črna sv. maša za brate Viktor,, Janez in Miha Crnoga iz Makol pri Poljčanah. Vsi znanci so k sv. maši vljudno vabljeni! — Iz Združenja javnih uslužbencev Ljubljanske pokrajino. Glavna skupščina Združenja jc izvolila dno 30. januarja t. 1. naslednji nadzorstveni odbor: Kokalj Jože, namestnik državnega tožilca, Sirca Ignacij, višji finančni svetnik, Mesek Ivan, davčni inšpektor pri finančni direkciji, za namestnika pa: Jan Janko, inšpektor finančnega ministrstva v pokoju, ter Joža Bekš, davčni inšpektor v pokoju. Nadzorstveni odbor, katerega naloga je, da stalno nadzoruje poslovanje Združenja, je že pričel poslovati. — Z doma jo neznano kam odšel v pete« 5 t. m. ob 7 naš oče. Star je CO let, bolan. Ima dokumente na ime Josip Slepič, pečar, Ljubljana, Rožna dolina, Predjamska 37. Oblečen jo bil: zelen kratek površnik, temna obleka, rjava čepica in rjav šal Prosimo najlepše vsakogar, ki bi kaj vedel o njem, da nam takoj sporoči na zgoraj navedeni naslov. —- Nova trgovina z železnino in poljedelskimi stroji. V Ljubljani, v Gradišču št. 2, je odorl g. Leon Stupica, sin znanega uglednega trgovca Fr. Stupice, novo trgovino z železnino in poljedelskimi strop. Mlademu in podjetnemu trgovcu, ki se je v teh časih lotil tako odgovornega dela, želimo mnogo uspeha v njegovem podjetju. , _ Bele ovojne vrečice in škatle za pošiljame jestvin svojim dragim, dobite v trgovini »Pod Vel-bom«, Stari trg 3. — Sporočamo, da smo dobili zopet neka) )ezi- IzSla Je zanimiva in silno sodobna fobrn-arsKa knjižica Spisal dr. K u i f 1 e C e n a 1 lira Naročnina Knjižic 12 lir. Naročtto se na Knjižice! kovnib Sol na ploščah za italijanščino in angleščino po metodah l.ingauphone in prof. Hazon, Vabimo interesente, da se čimprej zglase, dokler zaloga traja. — »Evercst«, Prešernova 44. — Nizka temperatura, visok zračni tlak. — Suho vreme z mrazom traja že četrti dan. Imamo nižjo temperaturo in visok zračni prltisj<. Tudi v petek jo bil po jutranji megli sončen in prijeten dnn. Po raznih prisojnih krajih so žo vznikli iz zemlje zvončki in tudi teloh so je žo prikazal. V petek jo bila dosežena najvišja dnevna temperatura + 4.3. V soboto jutranji minimum —4.2 Barometer 774.6 mm. V sobolo je gosta megla zalila mesta — Dobre harmonike znanih tovarn dobite dokler zaloga vtraja pri tvrdki »Evercst«, Prešernova ulica 44. — Prejeli smo večjo število italijanskih, nemških in francossklh inisdov in brevirjev v najrazličnejši izdelavi in velikosti. Oglejte si jih v Mladinski založbi, Ljubljana. Stari trg 30. — »Super« čaj ustreza vaši želji po pravem ruskem (kolonialnem čaju. — Obvestilo! Sr.mo Še 10 dni bomo kupovali obrabljene stare plošče, in sicer po 2.50 lir komad. Pohitite vsi, ki imate stare plošče za prodajo, ker po tem roku jih ne bomo več nakupovali. — »Evercst«, Prešernova 44. — V najnovejši knjižici »Satane nam znani pisatelj teh cenenih, lepih brošuric dr. Knific predstavi kralja teme in njegovo delo. Knjižica jK> za marsikoga pravo odkritje. Cena 1 lira. Naročnina Knjižic 12 lir. — Naročite se na »Knjižice« v župnih uradih, pri samostanskih vratarjih, v Mladinski založbi (Stari trg 30) in v upravi na Rakovniku. — Instrukcije in priprava za privatne izpite. Novi (Turjaški) trg 5-III. Staršem dijakov srednjih šol sporočamo, da nudijo diplomiruni filozofi uspešno pripravo za šolo vsak dan dopoldne od 8—11, po|k>klne od lo—18. Enako pripravljajo za privatno izpilo čez dva razreda temeljito i>o programu za zmeren honorar. Razlaga, vaje, izpraševanje. Informacije na šolah. Prijave na gornji naslov od 8—11 in od 15—18. — Obveščamo ljubitelje glasbe na plolčah, da je prispela nova pošiljka lepih gramofonskih plošči lzbera jo velika, cena že od 15 lir naprejl — »Eve-rest«, Prešernova 44. — Pijemo Urnn čaj, ker je okusen, aroma-tičen, svežilen ln rabi malo sladkorja. Dobimo ga v vsaki trgovini. — Tekme za 15 knjižnih nagrad, ki jih je za leto 1943 razpisalo založništvo »Družinske pra-tike«, se lahko udeleži vsak s poljuhnim številom izrezanih kuponov. Pogoj je le, da so priloženi ali nalepljeni rešitvi besedne uganke. Za tekmo potrebni izvodi 60 do konca februarja še dobe v knjigarnah in trgovinah. Zaloga pa utegne prav kmalu polti, ker se odjemalci ravno sedaj zelo oglašajo. Iz Cerknica Vns Podskrajnik. Ob 90 letnici gospo Frančiške Svet je »Slovenec« zapisal, da je Cerknica starodavna. Res je tako, saj jo zgodovinske listine omenjajo že leta KH0. Podskrajnik pa, kjer živi gospa Frančiška Svet, je najmlajša vas v cerkniški župniji. Do leta 1875 so bile tu tri hiše, ki so spadale pod Dolenjo vns kot številko 102, 103 in 104. Tega leta jo pa okrajno načelstvo v Logatcu odločilo, naj se te hiše ločijo od Dolenje vasi in naj so ustanovi nova vas Skrajnik. Tako se namreč imenuje grič, ob katerega vznožju so te hiše. Vns so zdaj imenuje Podskrajnik. Hišo številka 4 sta sezidala Anton in Francka Svet, oba doma iz Dolenje vasi. Lota 1008 sta nasproti hiši na drugi strani ceste postavila kapelico svetega Antona Padovanskega. Blagoslovil jo je 26. julija 1903 takratni cerkniški dekan g. Franc Kunstelj. !z dela igra ži^lfesijsi - o J tu isa tem !z Gcrizifs Nemška kolonijo v Goriziji je sflovesno proslavila lOletnico narodno socialistične oblasti. Proslava je bila v prostorih na rodno socialistične krajevne skupine. Spregovoril je vodja po-rizijske narodno socialistične skupine Franc Bergcr. Slovesnost jc bila zaključena s petjem nac. socialističnih pesmi. Profesor rimske univerje v Goriziji. V petek. 5. februarja Ihi nastopil v Goriziji profesor rimske univerze Gcsualdo Nosengo. Imel bo niz predavanj o krščanski pedagogiki, o problemih družinske vzgoje ter o didaktičnih izkušnjah glede nn vzgojna načela. Nekatera predavanja prof. Nosenga lvodo rezervirana samo za teologe. S strehe je padel. 52-lctni Francesco Jug iz Salcana jc te dni popravljal neko streho, pa se je nagnil preveč in je padci tri metre globoko. Poškodoval se je na obrazu in desnici, da so ga morali oddali v bolnišnico. Smrt uglednega posestnika. V Medani pri Goriziji je umrl tamošnji veleposestnik gospod Leopold Toroš, poznan tudi med lesnimi traovci v Ljubljani. Rajni je bil svak sodnika ljubljanskega vrhovnega sodišča dr. Gradnika. Prizadetim svojcem naše iskreno soža'lje. Z Gorenjskega Mestni pevski zbor v Kranju nstanovljen. Na nedavnem rvosvetovanjn v Kranju, ki so se ga udeležili okrožni vodja Kuss, kranjski župan in zastopniki kulturnih uslonov, nadalje zastopnice Ženstva in člani kranjske godbe, je šolski svetnik Raincr obrazložil potrebo po mestnem pevskem zboru in nazadnje proglasil njegovo ustanovitev. V Mcdvodaih je znrlnja cestna zbirka, za zimsko pomoč vrgla doklej najvišji znesek 1518 imark. Zbirali so vsi funkcionarji stranke kakor tudi ženska skupina. Smrtna kosa. V Dobenu pri Mengšu je umrla Helena Ručigaj, stara 75 let. S Spodnjzga Štajerskega Gostovanje italijanskega umetniškega para. Slavni italijanski pianistovski par P,io in Gri-goriu Nardi, ki je z velikim uspehom nastopil v Celovcu, je prišel gostovat tudi na Spodnje Štajersko. Koncert je bil preteklo sredo zvečer v Gotzovi dvorani v Mariboru. Tudi Spodnja štajerska je počastila spomin borccv pri Stalingradu. Ker je minister za propagando z obvestilom vrhovnega poveljstva ob koncu junaške borbe 6. armade v Stalingradu hkrati tudi naročil, naj se takoj zaprejo vsa gledališča, k i no gledišča, varieteji in podobna zabavišča, je bil ta odlok izpeljan tudi na Spodnjem Štajerskem in so odpadle vse javne prireditve umetnostnega ali zabavnega znaoaja do vštete sobote 6. februarja. Omejitev teže zn vojaške pakete. Da bi bil železniški vozni pa'rk v čim večjem obsegu na razpolago zo vojsko, je bila teža vojaških paketov omejena na 100 gramov. Do 51. marca letos pošte ne bodo sprejemale težjih paketov. Poroke. V Ptuju so se poročili: Anton Čuš z Marijo Rojs ter Otinar Velunšek z Marijo Mcle. — V Slovenji vasi sta sc poročila Vincenc Zmavc in Kimiigunda Brgloz. — V Teharjih so se poročili: Kari Medved in Marij« Gizej, Jože Mire s Frančiško Sive in Jožef Avšner s Fran-čiško Uratnik. Smrtnn kosa. V M,ariboru so umrli: brivče-va hčerka Regina Mežnar, 12-letna hčerka žel. strojevodje Jarica Kromaršič, 33-lelni viniča.r Ivan Macun iz Plcšivca. — V Ptuju so umrli: Marija Kolarič, Ivan Veselič, Anton Ilrga, Ri-liard Mittcrlehner, .lohan Schabeder iu Franc Kramiberger. — V Rogaški Slatini sta umrla Ivan Lesjak in Ivan Ferlež. — Na Dunaju je mmrl 30-letni Herman Kager iz Studencev pri Mariboru. Iz Hrvaške Proslava 20. letnice fašistične milice v Zagrebu. 1. lebruarja je bila v Zagrebu slovesna proslava 20. letnice fašistične milice. Ob desetih dopoldne je bila v italijanskem domu zadušnica za padle člane milice, pri tej zadušnici so bili navzoči zastopniki vseh zavezniških vojsk kakor tudi predstavniki GIL-a in predstavniki italijanske kolonije. Ob pol dveh popoldne je senior iašistične milice Camillo Rossano, ataše milice pri italijanskem poslaništvu v Zagrebu imel prigoden govor v zagrebškem radiu. Ob pol devetih zvečer pa je bil v hotelu »Esplanade« slovesen sprejem, na katerega je povabil ataše fašistične milice najvišje predstavnike fašistične stranke, nacionalno socialistične stranke, ustašev in vojne atašeje drugih držav. Odlikovani častniki hrvatske legije. Poveljnik italijanskega 8. armadnega zbora je na vzhodnem bojišču odlikoval častnika hrvatske legije polkovnika Egona Žitnika in kapitana Ferda Musloviča s srebrno kolajno za vojaško hrabrost, ker sta se izkazala v borbah proti sovjetskim četam. 4,360.000 priporočenih pošiljk v enem letu. Statistični urad v Zagrebu prinaša podatke o priporočenih pošiljkah in drugih poštnih pošiljkah v lanskem letu. Tako je bilo na ozemlju Hrvaške same odpremljenih" 4,359.700 priporočenih pošiljk. Če prištejemo k temu še priporočene pošiljke, ki so bile odposlane iz NDH in ki so prišle na Hrvaško iz drugih držav, potem je dosegel promet poštnih pošiljk v celoti 4,939.400 Poštnih zavojev v notranjem prometu je bilo odposlanih vsega skupaj 1,087.500. Izven države je bilo poslanih 27.800 zavojev, v državo pa je bilo od drugod uvoženih 35.100 zavojev, tako da celotni promet zavojeo dosega 1,150.400 zavojev. Nov vodnjak zagrebškega vodovoda bo po predvidenih načrtih dograjen maja letos. Mestni vodovod bo imel potem 6 izkopanih in 32 izvr-tanih vodnjakov. Še pred 24 leti je bil v Zagrebu samo en izkopan in 20 izvrlanih vodnjakov. Novi vodnjak v Ileinzlovi ulici bo imel kapaciteto 70C0 kub. metrov. Iz Srbije Predavanje o kmetijstvu na jugovzhodu Evrope. Na povabilo Nemškega znanstvenega zavoda v Beogradu je predaval v eredo v mali dvorani Kolarčeve univerze v Beogradu ravnatelj vzhodnocovropskega instituta v Vratislovi dr. Sernphin o kmetijstvu na jugovzhodu Evrope in njega pomenu. POVEST PILOTA ŠTEFANA 49. - -»\ , <. ■ Zopet sam. Rešil se bom. Odprl sem vrata, ki niso bila zaklenjena. Veselo sem vzdrhtel. 1'a joj — na malem dvorišču sc jc gibal cel trop kač. Lazile so sem in tja in oslro sikalc. To so bile pač dobre stra-žurice. Uiti nisem mogel. 50. ti Odnehal pa nisem. Stikal sem po ječi in odkril v steni majhno luknjo. Brž skoznjo. Znašel sem se v majhni sobici. Leseni opaž na oknu je propuščal prav malo svetlobe. Ker pa je bil že ves preperel sem, ga z majhnim trudom prav tiho odstranil. TEU. KINO UNION 82 21 Komedija za smeh ln kratek £aa »Nezvesti soprog« V Klavnih vlogah: Hans Moser, Imelo Englisch, Theo Ltntjen ln drugI komiki < . PRKDSTAVK: ob delavnikih ob 16 ln 18.15; ob nedeljah ln praznikih ob 10.30, 14.30, 16.30 ln ob 18.30 TEU IUNO MATICA 22-41 Dnevno dvojni spored: ob pol IS. url Mlchol Simon ln Rossano Brazzl v filmu: »Rigoletto« Ob pol 17 ln pol 19 veloflm po Salgarljevem pustolovskem romanu »Sin rdečega Korzarja« Lulsa Ferlda, Vlttorlo Sannl, Memo Benassl TEU KINO SLOGA 17-80 OdllCen ljubezenski roman veliko umetnice ASSIE NORIŠ V filmu »Z ženskami se ni šaliti« Krasen domlslek v kraljestvu samcev. V glavni vlogi Se Umberto Melnatl, Carlo Campanlnl, Lauro Gazzolo. Predstave ob delavnikih od 14.30 dalje; ob nedeljah ob 10.30. 14.30, 16.30 ln ob 18.30. Konec ob 20.15 KINO IiODELJEVO Telefon 41-64 Film lz življenja »kralja valčkov« In nje- finov »Straussove melodije« Paul Hfirbigcr — Marla Andergast Divja romantika Indijske džungle v filmu »Malajski piratje« Ma.sslmo Girottl, Clara Calamai, Sandro Ruflnl Predstave nedelja: 14.30, 17, delavnik: 17.30 Drobna Ifublfanska kronika Moška kongregael.ln v Križankah Ima danoe, v nedeljo zjutraj ob pol sedmih av. mašo s Skupnim obhajilom, zvočer ob petih pa redni mesečni slioil, II. Vnanja Marijina kongregaelja pri nršullnkah v Ljubljani ima danes ob 2 pop. shod. — Voditelj. Dekl. konjrrceaclja v Sp. ŠlSkl priredi v nedeljo, 7. februarja 1943 oh 5 krano igro: »Slepa groflCna z OsoJ«. Vljudno vabljeni. Vstopnice eo dobijo v nedeljo v samostanski dvorani. ,, V počastitev spomina ce. Ane Javornik I* Žalne sla darovnli rodbini Pneačnlk in fierko Iz Cerknico DruSt.vu slopih, Ljubljana, 600 lir. Iskrena hvala! Vincencljevl konferenci pri sv. Petru Je daroval za reveže k. Jože Mozetič, zidarski molsler na Poljanski coBti, 200 lir namesto venca na krsti t Janeza Koimerlja in t tr. Benedik, Blagemu dobrotniku naj Bog stotero povrnel Prosvotno drnStvo v Zeleni Jami ponovi v nedeljo ob pol 5 vesoloiifro »Težke ribe«. V o t) 1 j 6 ii i Občni zbor Narodne (ralerlje ho v četrtek. IS. februarja ob tri četrt na šest v galerijskih prostorih, vhod iz Tomanovc ulice. Prlrodoslovno druStvo v Ljubljani ima avoj redni letni občni zbor v sredo, dne 17. februarja ob 17 v predavalnici mlneraloSko-ga zavoda na univerzi. Opozarjamo članstvo, da je treba v sinislu društvenih pravil morebitne samostojne predlogo predložiti društvenemu odboru vonj pet dni pred občnim zborom. VHbimo članstvo k obilni udeležbi. Opozarjamo na koncert za violončelo, ki ga bo izvajal Jutri, v ponedeljek, dne R. t. m v veliki filhamoničnl dvorani znameniti čolist Anton -Tanigro, prof, državnega koa sorvatoriia v Zagrebu in eden na.lpomemb-nelfuh mlaJSih svetovnih čelistov. Janigro je čudovit umetnik na svojem instrumentu, zato vabimo na tn koncert, ki bo nudil izreden uiilek. Nekoliko več o koncertnem sporedu smo spregovorili na drugem mestu našega lista. Učite sc strojepisja! Novi eno-,dvo- In trimesečni tefn.il prično v ponedeljek, dne S. februarja. Desetprstna učna metoda, Specialna strojepisna Sola: Največja moderna strojopisnii-a, raznovrstni stroji. — Učnina zmerna. Informacije in prijnve dnveno. — Zahtevajte prospekt: Trcovsko učlllšče »('hrlstofov učni zavod«, Ljubljana — Domobranska fit. 15. Danes popoldne t frančiškanski dvorani ob ft pop. »Svojegiavček«, zabavna burka s petiom, prevedel Jaka Spicar. Kdor fo ni videl to zabavne komedije, naj pride v frančiškansko dvorano in se bo do solz nasmejal. — Zaradi velikoirn zanimnnja za igro si vstopnice preskrhile pravočasno pri blagajni od 10 do 12 dopoldno ter dve uri pred predstavo . , . , Prihodnji klavirski koncert bo v petek, dne 12. t. in. Izvajala ga bo naša izvrstna pianistka gn. Emilija DernovSkova. absolventka praške glasbeno akademijo. Njen prvi nast >P lani je vzbudil splošno pozornost Natančni spored in druge podrobnosti o njenem koncertu, bomo priobčili v prihodnjih dneh Vstopnice z.n t« koncert bodo od torka dalje v prodprodaji v knjigarni Ulas-beno Matice. _ . , , ... Sobotni živilski trg. 2e kmalu nI bilo na trgu tnko živahnega vrvenja knkor v soboto. Drugi zelonjadnl otok, ki je očiščen ln « katerega so pospravili vse snožne kupe, Je bil močno zasodon. Na trg so pnSle tutU mnoge okoličanke, zlasti lz dobrunjske ob- I čine. Velika je bila včeraj Izbira razne ze-1 lenjavo. Precej je bilo očiščenega motovllca,' mnogo je bilo zeljnatih glav. zelene, zelene kolerabe in domače fipinače. Dobro je sedaj trg založea s pomarančami, ki prihajajo iz Sicilijo. Mnogo je tudi uvožene gorizijske špinače. Cvetace je 5o vedno na trgu največ in jo ljudje radi kupujejo. Naprodaj jc bilo tudi nekaj domačih jabolk. Kazenske razprave lani. Po podatkih državnega tožilstva jo bilo lani na okrožnom sodišču pred kazenskim sodnikoni-poedineem in pred kazenskimi senati 22!) glavnih razprav, ki so obravnavale razne zločine, tatvino in slično stvari ter prestopko, ki spadajo pred sodnika-poedinca in pri katerih razpravah jo zastopal javno obtoi.bo državni tožilec. Izrečenih je bilo 200 obsodb, 29 pa oprostilnih sodb. Državni tožilec le proti ir, sodbam sodnika-poedinca prijavil priziv zaradi prenizke kazni na apelaei.isko sodišče, daljo proti 14 sodbam kazenskih senatov. V 10 primerih pa jo državni tožilec podal rovizlio na vrhovno sodišče. Gledališče OPERA. Nedolja, 7. fohr. ob 16: »Travia- tn<. Izven. Cene od 2« lir navzdol. — Ponedeljek, S februarja: Zaprto. Otroci, ki so hill določonl za sodolovanjo v mladinski opereti »Princeska in zmaj«, naj se javijo v nedeljo oh 10 v Operi. V nedeljski »Trsvlatl« bo peln vlogo Violette I. Itlbičova, Alfreda — Čuden, očeta Oermonta — Janko Ostala zasedba vlog jo običajna. Po daljšem času bo pola Vloletto Ribičeva, ki je že ponovno z uspehom nn-stopila v loj partiji, v kateri prihaja njeno zrelo tehnično znanje do polno veljavo, prav i kakor njena velika odrska rutina v igri. DRAMA. Ponedeljek. 8. februarja ob 15: I Zaključka predstav« m Naznanila ROKODELSKI ODER. P. n. občinstvo obveščamo, da se današnja predstava Igre »Vihar v kozarcu« vsled obolelosti Igralca ne bo vršila. Prihodnja novost bo v nedeljo, 14. februarja. Vprlzorlla so bo (ioldonljevu veselolgrn »Lažnivec«. FRANČIŠKANSKI ODER. Nedelja, 7. februarja oh 5 popoldno zabavna burka s pot-jem »Svojegiavček«. Vstopnico od 10 do 12 dop. in dvo uri pred prodstnvo pri blagajni frančiškansko dvorano. Ceno od 8 lir navzdol. Stojišče 2 liri. RADIO. Nedelja, 7. februarja: 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 8.15 Orgelski koncert — 11 Prenos pote maše iz bazilike Presv. Oznanjenja v Firenzi — 12 Razlaga evangelija v Italijanščini (O. O. Marino) — 12.13 Itazinga evangelija v slovenščini (O. K. Sokovnnič) — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Simfonična glasba — 13 Napoved časa. Poročiln v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Komorna glasba — 13.10 Oporna glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra in komornega zborn. vodi dirigonl 1). M. Sijanoc. Slovenska glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Dr. 1'uS L.: Praktična navodila zn kmeto valee, predavanje v slovenščini — 17.35 Pesmi in napevi — 17.45 Operetna glasba — 19.30 Poročiln v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slo venščini — 20.30 Filmsko pesmi, izvajn or-kesb-r pod vodstvom dirigenta Angcllnlja — 21 Rimronlčnl koncert, vodi dirigent Simo-netto — 21.45 Orkester, vodi dirigent Petralia — 22.15 Moderne pesmi, vodi dirigent Zemo — 22.45 porodila v Italijanščini. Ponedeljek, 8. februarja: 7.30 Lahka gla«' ba r-, 8 Nu^tttutl iuM. 1'oročUa s italijan- ščini — 12.20 Ploščo — 12.30 Poročila v slo- « venščini — 12.45 Komorna glasba — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oborožonih Sil v slovenščini — 13.12 Glasba in pesmi, vodi dirigent Segurini — 13.45 Operna glasba nn ploščah — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. ftijauec. tllasba za godalni orkester — 14.40 1'isnna glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.15 Prenos iz rimskega gledališča »Elisoo«: Frane Sehubert: Zimsko potovanje — 19 »Govorimo Italijansko«, po-učujo prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v sloveuSčini — 19.45 Lahka glasba — 20 Napoved čnsa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Simfonično priredbe iz filmov: simfonični orkester družbo EIAR. vodi dirigent Forrero — 21.15 Koncert sopranistke Ksenije Kušoj — 21.45 Predavanje v edoven-ščini — 21.55 Pisana glasba — 22.15 Orkester Cetra, vodi dirigent Barzizza — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne! dr. Kniot. Rleiwoisova c. 48, mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 in mr. Ustnr, Seienburgova ul. 7. — V ponedeljek: inr. BakarJIč, Sv. Jakoba trg 9, mr. Humor, MikloSičova o. 20 in mr. Murniayer, Sv. Petra c. 78. Nedoljsko zdravniško dežurno službo bo vršila od sobote od 20 do ponedeljka do 8 mestna zdravnica dr. Žltko Jožica, Ljubljana, Ploteršnikova ulica 13. Poizvedovanja Izgubil sem 27. jan. ob pol 5 pop. 1 m blaga za lilačo od Ulice Soško divizije do Vil-harjeve cesto. Pošteni nnjditolj so naproša* da fia izroči X upravi 'bjovouca-. Ameriška cesta čez Aljasko je za pošiljanje ameriške pomoči na ruska bojišča brez kakšnega posebnega praktičnega pomena Vse do pred nedavnim je bi^i Aljaska — pravi neko poročilo, ki ga beremo v italijanskih časopisih — nekak neznani otok, nekaj podobnega. Kakor je na primer Gronlandija. Prvi ljudje so ee tja pripeljali po morju, po isti poti so tja prihajali pozneje kolonizatorii, morska pot je vodila tja tudi liste številne pustolovce, ki so v prejšnjih časih prihajati tudi na Aljasko stikat za zlatom. Poti po suhem na Aljasko še v nedavni preteklosti skoro ni bilo. Med Aljasko in ostalo severnoameriško celino je bil se skoro povsem neraziskan pas. Na področju j>okrajine Yukon v vzhodnem delu Aljaske, področju, ki je pripadalo Kanadi in ki je veliko približno toliko kakor nemški Reich, živi komaj 4000 ljudi, ki so po veliki večini Eskimi. Britanska pokrajina Kolumbija, ki meji na južni konec Aljaske, je z izjemo skrajnega južnega dela, ki meji na Združene ameriške države, slabo obljudena in zelo malo raziskana. Spričo tega je bilo v preteklosti mogoče priti na Aljasko le po morski poti in šele zadnje čase poleg tega tudi še z letalom. Vedno premalo resnosti Resnica je, da so v Združenih ameriških državah že dolgo časa kovali načrte za zgraditev večje ceste, ki bi njihove kraje vezala z Aljasko tudi po kopnem. A pri teh načrtih je bilo — nadaljuje omenjeno poročilo — vedno premalo resnosti. Leta 1930 je predsednik Združenih držav, Hoover imenoval poseben odbor, ki naj bi temeljito proučil načrt za zgraditev ceste na Aljasko. Isto je potem storil tudi sedanji predsednik Roosevelt leta 1935. Praktično pa so se s tem. za Združene države važnim vprašanjem, začeli baviti šele |>o izbruhu vojne med Združenimi državami in Japonsko na Tihem morju, zlasti pa še po japonski zasedbi otoka Atu (japonsko Atsuta) ter otoka Kiska (Na-rukami), ki ležita na severnem koncu Tihega morja. To se je zgodilo 8 junija lani. Z zasedbo teh dveh otokov, sta japonska inornnrica in letalstvo dobila novi važni oporišči" za nastope v 6nieri proti vzhodu, t. j. proti ameriški celini. Japonska je s to pridobitvijo začela zelo močno ogrožati pomorske poti, ki drže na Aljasko. Dela so se začela šele lansko !cto Lansko poletje s6 šele zares začeli graditi cesto na Aljasko. Vpregli so v to delo vsa razpoložljiva sredstva in se prav nič niso ozirali na to, koliko bo cesta stala. Združene ameriške države se tudi niso ozirale na to, kaj bo k temu rekla Kanada, čeprav bo cesta šla tudi čez kanadsko ozemlje. Iz strahu pred Japonci spremenili načrt V prvih mesecih vojne z Japonsko je v Ameriki zavladal takšen strah, da so tam na pristojnih mestih odločili načrt za to cesto spremeniti. Po prvotnem načrtu naj bi cesta na Aljasko tekla ob morski obali, ker pa so se v prvih vojnih mesecih zbali, da nc bi Japonci motili njeno graditev, so jo sklenili speljati bolj v notranjosti dežele. Po poročilih iz Buenos Airesa gre ta cesta zdaj skozi pokrajino Alberta, na vzhodni strani gorskega hrbta. Cesto na Aljasko, dolgo 2.500 km, so izročili prometu lani 17. novembra in v naslednjih dneh 60 se na njej že pojavile dolge vrste tovornih avtomobilov. Fisti del ceste, ki je doslej že dograjen in gre po njem dokaj živahen promet, drži od Edmonta v pokrajini Alberta do Fairbanksa na Aljaski. Kakor imajo v načrtu, naj bi leto6 to cesto podaljšali do mesta Nome. Po ameriškem radiu so zelo mnogo govorili o tej novi cesti, ki 60 jo zgradili, oziroma jo bodo dogradili v vojnem času, pri tem pa seveda silno precenjevali njen pomen. Zdaj po njej lahko vozijo le lahki tovorni in osebni avtomobili in bo preteklo še precej ča6a, preden bodo po njej lahko vozila tudi težka tovorna vozila. Pa ne samo, da bo ao tedaj preteklo še precej časa. pač pa bo treba tudi še mnogo dela. Spričo hude zime, ki vlada vsako leto v tej severni deželi, je tudi vzdrževanje ceste zvezano z velikimi težavami. Olajšala naj bi se dobava blaga v Rusijo Teoretično vzeto naj bi cesta iz Združenih držav na Aljasko služila ludi v ta namen, da bi 6e olajšala dobava vojnega blaga iz Amerike v Rusijo, a preden bo to tudi v praksi kaj |>omcnilo, bo najbrž preteklo še precej časa. Pomisliti je treba, da bo na Aljasko treba pripeljali še mnogo, preden bo cesta dograjena, pa tudi še pozneje za njeno vzdrževanje in za prehrano tamkajšnjega prebivalstva, drugič pa ne smemo pozabiti, da so med obalo Aljaske in ruskim bojiščem ogromne razdalje. Blago bo treba prepeljavati preko Behrin-gove morske ožine med Ameriko in Azijo, potem pa čez V60 prostrano severno Sibirijo, kjer ni skoro nobenih cesta. Pri v6em tem pa bo treba to blago večkrat prekladati, najmnni dvakrat, prvič, ko ga bodo ob obali Aljaske nalagali na ladje, potem na azijski strani, ko ga bodo nalagali na vlake. Tudi morska pot od obale Aljaske preko Se- vernega ledenega morja do pristanišč Arh.ingelsk in Murniansk, na prav posebno prikladna. V najboljšem primeru je la pot odprta prometu le nekaj poletnih mesecev, in ta doba je prekratka, da bi natovorjene ladje lahko preplule lo ogromno razdaljo. Zlasti težavno je izkrcavanje na polotoku Tajmiru, ki 6ega zelo daleč na sever. Pa tudi od" tam je še zelo daleč do sibirskih železnic. Tako imajo Sovjeti, tudi če Amerikanci dograde tisto svojo cesto na Aljasko, malo upanja, da bi lahko preko severnega konca Tihega morja dobivali iz Amerike kaj prida vojnega blaga. Zelo fantastična je tudi trditev bivšega ruskega veleposlanika v Cunkingu. ki je dejal, da bi morala tudi Kitajska dobivati po cesti skozi Mjasko ameriško blago. Deležna naj bi ga bila predvsem Mongolija. Druga »birmanska cesta« Ce ne bi bila izbruhnila na Tihem morju vojna med Ameriko in Japonsko, bi bila cesta skozi Aljasko res lahko neke vrste birmanska cesta med Ameriko in Sovjetsko Rusijo, cesta, po kaleri bi Kitajci lahko dobivali pomoč iz Amerike. Vojna z Japonsko pa je Združene države prisilila, da so morale preskrbeti vsa sredstva za obrambo Aljaske 6aine ter za obrambo Aleutskih otokov. Smihnec in čMi na nizki stopnji Ne smemo biti preveč bahavi, kadar se primerjamo s človekom na nizki stopnji omike — Previdnost je tudi v tem primer lepa čednost Na splošno vlada prepričanje, da obstoje velike prirojene razlike med človekom, ki živi še na preprosti stopnji omike, ter omikancem. Toda v čem so te razlike? Imamo mar tudi kakšne dokaze zanje? Na ta vprašanja odgovarja neki Battista Pelegrini v italijanskem tisku takole: Tudi majhni možgani so lahko zelo bistri Predvsem je treba pribiti, da sta lobanja in možgani človeka, ki je še na preprosti stopnji omike, na splošno manjši kakor pa pri Evropejcih. Prof. Porteous je raziskal mnogo avstralskih domačinov moškega spola, dr. Gordom pa 3444 domačinov v Keniji in ta njuna proučevanja dokazujejo, da imajo tamkajšnji domačini povprečno za deset odstotkov drobnejšo lobanjo in manjše možgane kakor pa Evropejci. Vendar pa kljub gornjim ugotovitvam še vedno ne moremo z vso zanesljivostjo trditi, da bi bile človekove umske sposobnosti na vsak način odvisne od tega, kako veliko lobanjo in možgane ima človek. Dosti večje važnosti ie ustroj možgan. So ljudje, ki imajo velike duševne sposobnosti, pa kljub temu zelo majhne možgane. Ženski možgani so običajno tO—12% manjši kakor pa možgani moških. Prof. R. I. M. Berry, ki je v tem oziru pregledal nad 9000 ljudi, trdi, da razsežnosti lobanje še ne povedo, kakšne umske sposobnosti ima ta ali oni človek, na nekem drugem mestu pa priznava, da so »nadpovprečno bistri ljudje, ki imajo debelo glavo oziroma veliko lobanjo, nasprotno pa je drobna lobanja navadno znak mnjših umskih sposobnosti, kakor pa jih ima povprečni človek«, lz tega seveda -še ne moremo sklepati nič konkretnega, zakaj nekatere lobanje človeka iz zgodnja kamene dobe so na primer zelo debele, trditi pa le nc moremo, da bi bil tedanji preprosti človek bistrejših možganov kakor pa je današnji. Treba je zato imeti pred očmi še nekatere druge stvari Ljudje imajo na primer izredne sposobnosti za kakšno posebno delo, in sicer takšne, ki se lahko tudi podedujejo. So pa na drugi strarti tudi sposobnosti, ki se ne podedujejo, pač pa dosežejo z vzgojo ali pa jih ima kdo čisto slučajno. Kako naj sodimo o primitivnem človeku, ki na pr. še nikdar ni videl lokomotive, peresa, strelnega orožja in ki nima pojma o kakšnih fotografijah, pismenkah in sličnem? Znano je, da je Polinezija tudi imela učene glave So celo znanstveniki, ki z vso vnemo zagovarjajo domnevo, da so prve pomorske poti vezale dežele in otoke v južnem delu Tihega morja, in da so 6e od- tam razširili drugam celo nekateri jeziki, številna dela, ki so jih napisali učeni možje, naj l?i Zagreb ima že 356.089 ljudi število rojstev je lani poskočilo kar za 60 odstotkov Od tedaj, ko je bila ustanovljena Neodvisna Hrvaška, je število prebivalstva v njeni prestolnici Zagrebu zelo hitro naraščalo. Leta 1939 je imel Zagreb 248.000 ljudi, danes pa jih ima po poročilih, ki jih prinašajo itdijanski listi iz hrvaške prestolnice, že 350.000. Vzrok temu naglemu naraščanju števila prebivalcev v Zagrebu je treba pripisovati dejstvu, da so spričo preurejanja vseh panog javnega udejetvovanja morali zaposliti mno- go novih uradnikov in drugih uslužbencev, ki zdaj delajo po raznih ministrstvih in novih ustanovah, ki jih je ustanovila ustaška vlada. Zanimivo je tudi — kakor piše. ifalijansko-hrvaška časnikarska agencija — da 6e je lani rodilo v hrvaški prestolnici 00 odstotkov več otrok, kakor pa prejšnje leto, in da gre zasluga za to zlasti veliki 6krbi in pobudam U6taške Vlade. pokazala, da je bil človek že v davni, davni preteklosti na razmeroma visoki stopnji omike, prav tako, kakor so bila več tisoč let pred Kristusom nekatera področja azijskega sveta središča visoke civilizacije. To so dokazali s svojimi številnimi razglabljanji o jezikih, verstvu, o računstvu, ki so ga poznali starodavni Babilonci, Asirci in drugi davni narodi. V preteklem stoletju je Afrika dala velike može in tudi pomembne pisce, in v tem oziru zavzema vedno odličnejše mesto. V zadnjih lclih ie je večkrat zgodilo, da so na vseučilišču v Južni Afriki dosegali domačini dosti lepše uspehe kakor pa priseljenci iz Evrope. Oglejmo si stvar Se malo od druge strani In si zastavimo vprašanje, kakšen vpliv imata na razvoj vsakega posameznega človeka ali na skupnost stalna naselitev in nomadstvo Prof. De Michelis pravi, da je nomadstvo v zgodovini premagovalo časovne in krajevne ovire. Prvotni (talni naseljenci se niso mogli s kakšnim posebnim uspehom posluževali drugega kot le prilik, ki jim jih je slučajno nudila narava. Če so ostali na tako nizki stopnji omike, ni to krivde njih samih, njihovih umskih sposobnosti, pač pa leži krivda za to na okoliščinah, v katerih žive. Tudi v Evropi so kraji, kamor je omika počasi prodirala, a zaostalosti niso krivi ljudje somi, ki tam žive, pač pa okoliščine, v katerih živ«. Višjo stopnjo naše omike je treba pripisovati boljši socialni in gospodarski ureditvi, ne izhaja pa morda iz kakšnih večjih osebnih sposobnosti. Zlasti način prehrane ter težavnost ali lahkota, s katero si lahko preskrbimo hrano (lov, ribolov, poljedelstvo in potemtakem gozdovi, morja, jezera, reke, močvirja, gore, suša, povodnji, mraz, vročina itd.) — to je tisto, kar vzpostavlja posebno ravnotežje v raznih sestavih, izročilu in v življenju sploh. Sodobni stroji so tudi spremenili naše sposobnosti in udejstvovanje, ter uvedli nove navade in običaje, nove težnje in nove načrte za bodoče. A s tem še nismo odgovorili točno na vprašanje, če obstoje med človekom na preprosti stopnji in omikanccm kakšne večje prirojene razlik«, pač pa smo opozorili le na to, kako važen je za človekov umski razvoj okoliš, v katerem človek živi, in kako velikega pomena je, če posamezna ljudstva žive v medsebojnih stikih, in kakšen verski in družbeni red vlada pri njih. Divjaki, a ljudje plemenitih čustev Preprosti človek, ki živi med divjimi zverinami po gozdovih, bo vedno ohranil svojo napadalnost in svojo »mačjo« naravo, zakaj za njegovo obrambo je to nujno potrebno. Ker je prisiljen k nočnemu lovu, bosta od vseh njegovih čutov najbolje razvita sluh in vid, Takšni so bili zelo verjetno tudi naši davni, davni predniki. A tudi primitivni človek je lahko korajžen, plemenit v svojih čustvih in lahko dosti da na svojo čast. Te slednje odlike dostikrat nimajo niti tako imenovani omikani narodi. Praznoverni so prvi in drugi Prof. Sayce v nekak zagovor primitivnega človeka pripominja, da temu preprostemu človeku delamo krivico, če trdimo, da je bolj praznoveren kakor pa omikanec. Tudi med Evropejci, pravi, je danes dokaj praznoverja ir» glede bodočnosti je duh omikanca prav tako nemiren kakor pa duh človeka, ki živi še na 6iIno preprosti stopnji omike. Kako praznoveren je omikani Evropejec, dokazuje na primer tole: Po njegovi sodbi je številka 13 od če hočete živeti fiajm?^' 120 let ne smete uživati alkohola, kan belega očiščenega sladkorja, ir.esa, testi merate vsa neslano in tudi kaditi ne smete Po mnenju švedskega zdravnika Areja \Ver-landa. ki baje uživa v svoii domovini velik u-gled in sloves, bi moral vsak »normalen« človek /iveti vsaj 120 let, če bi «e držal v svojem življenju nekaj preprostih pravil, ki jih on sam že 40 let ne samo vnelo oznanja, pa se jih tudi točno drži. Pred nedavnim je imel \Verland v poslopju stoekholniske Akademije znanosti pred številnimi jvislušulci ognjevit govor, v katerem i<" tned drugim trdil, da se človek skoraj vse ovoje življenje neprenrliomn samo zastruplja, ko uživa alkohol, kavo, tobak, bel očiščen sladkor, kuhinjsko sol, vsaj v neki meri pa de se zastruplja tudi r mesom Ce bi ljudje odločno opustili to hrano — kakor je storil tudi on sam — in bi v davnem uživali le zelenjavo, sadje in inleko, hodili vsak dan vsaj malo na svež zrak. ne da bi pri tem morali uganjati kak šport, bi «e lahko, če so bili ob rojstvu telesno zdravi, dosti dlie izoci-#bali smrti kakor pn sicer. Urez kakšnih posebnih težav bi lahko doživeli naravnost svetopisemsko starost, najmanj pa starost 120 let. Pa ne samo to. Ce bi sp človek izogibal omenjene »strupene« hrane, bi se njegov organizem v kratkem čhsii povsem prenovil in ne bi bilo nobene nevarnosti več. da bi dobil to ali ono l>o|pzen Tudi oči in sluh človeku ne bi opešala, kajti tudi to dvoje jc — knkor je zdra-vilska znanost dokazala — treba pripisovali spremenjeni snovni menjavi v organizmu. Povedati moramo še, da je prof \Verland sam na sebi doknzn'1 pravilnost svojih trditev slede hrane, ki da jo mora Človek uživati. Če hoče dočakati visoko »larost. Oanes je \Wrl«nd slnr 71 let in že 40 let ne užlvn alkohola, kave, tobaka, belepn očiščenega vladkorja, kuhinjske soli in le redkokdaj poje knk kolček me««. S svojim letom je postni vegetarijanec in je 1p sadje, zelenjavo ter mleko. Prej je bil vedno prehlajen, nahoden in bolela ga je često glava. S 35. letom pa je v njegovem življenju nastal popolen preobrat Cim je povsem opustil prejšnjo hrano in si vsak dan privoščil mnlo svežega zrak« so tako rekoč na mah izeinile vse njegove bolezni in počutil se je silno svežera in krepkega. Vseh zadnjih 40 let ni zaradi kakšne bolezni ležal niti en dan. Mož se je v isvojem življenju dvakrat oženil. Ima 14 otrok, od katerih ima najstarejši 10. najmlajši pa ^ leta. Ustanovil je tudi posebno društvo, katerega Člani lahko postnnejo le ti«ti. ki «e točno drže njegovih nnvodil glede hrane. Predsednik tega društva je "n «nm, druš. tvo pa šteje baje že mnogo tisoč članov. Težave pri letalskih napadih na Hamburg Slnrl.holm, C. februarja, s. Ko so so ameriški letalci, ki so so udeležili zadnjega napada na Hamburg, vrnili na svoja ojwrišča, so Izpovedali, da je bilo nemško pristanišče treba smatrati za najmočnejšo utrjeno področje na vsem svetu. V zvezi s tem, da so Nemci znali čudovito prikriti glavne pristaniške naprave, da bj jih zavezniški letalci čim težjo razločili, so ameriški letalci povedali, da jih je sprejel nepričakovan strahoten zaporni ogenj, poleg tega pa še nad vso nevarno nemško lovsko letalstvo. Pripomnili so še, da so vprav zaradi tako popolne obrambe letalski napadi na Hamburg danes poslali eno najtežavnejših nalog za zavezniško letalstvo. sile nesrečna, prav tako ni dobro, če z eno samo vžigalico prižgemo smotke trem ljudem, ali če se nam razbije solnica. Če se ponoči oglaša skovir, to pomeni, da bo v kratkem kdo v bližini umrl, itd. itd. Vse to kaže, da je praznovernost doma tudi pri najbolj omikanih narodih sveta. »Debela knjiga samih zgledov, kako preprosto mislijo Evropejci« Dr. Sydow pravi, »da ne bi bilo težko napisati debele knjige samih zgledov, kako preprosto mislijo Evropejci«. Pa niso takšni samo Evropejci, pač pa tudi Američani in vsi drugi narodi po širnem svetu. Omenjeni učenjak je potem zapisal še tole: Če imamo kakšne večje umske sposobnosti — dokazano to ni — obstoje v tem, da Imamo na primer najraznovrstnejše sodobne izdelke, da poznamo in vemo marsikaj, do česar preprosti človek še ni prodrl. Ne smemo pa biti preveč ošobnl, kader se primerjamo s primitivnim človekom. V svojih sodbah o njem moramo biti zelo previdni. Fabio Tombari: BITKA (Iz knjige »Tutta Frusaglia = Oni, iz Frusalje, cronaca XVI.) O veliki in kruti vojni, ki so jo bojevali Fru-aaljci, niso nič voč govorili od takrat pa do tega avgustovega jutra, ko smo v kopalnih oblekah šli pod občinsko okno z zahtevo — z ozirom na obrambo starih navad in estetike — da bodi brigadirju dovoljeno jezdili mulo in v času teme nositi svetilko. Nekaterim se je takrat zdelo, da smo med ostrim duhom po oranžah, nad katerimi je v soncu rdelo občinsko poslopje, klicali slavne vojne dni, blišč orožja, bogate barbarske plene, skoke in padce zmage. Vse lo pa nI nič rea: Frusalja ne ljubi vojne. O, epika Italije, Francije in Pamploma, Bre-tanije in Anglije — ti si lepa samo v enajstercih potujočih pevcev. Od spredaj je jezdil Tagliaferro, pojoč pesem s kretnjami; na neki kljusi mu je jaliaje sledil Bastardo, ves zamračen v velikih mislih, in pod Ilaetings ga jo vodil komet. Pri Bogu, verjemite, da je bilo lepo umreti na soncu. To so junaški trenutki — se spominjate? Potem pa je prišla lirika in je držala v rokah robček za noa — za solze: takrat so med frnikulanjem in med bilko cele vojske suličarjev, pletenih lestev in bahačev, z ostrimi ražnji in velikimi muetačami umirali oh vonju po bedru ali ob deviškem potju. Oh, koliko vzdihov za Estremaduro, Murcio in Ara-gono, kadar se je z vojskovalcem na konju prikazala tudi lcpotica. Sedaj pa nič več. Ti pojoči pevci so civilizirali petje, odkar je fantazija šla prebivat v velika, eplašena mesta. En sam pevec prašičkov, ki je v zasmeh vseh kakor Sidney v Penshuretu pisal pod hrasti, še f vedno vztraja, čeprav je njegovo petje slabo. In pel bo o tej velikj vojni, ki je imela svoj i povod in vzrok v nekem vesolem dnevu. Bilo Je leta 1415. Po cesti, ki vodi iz Karpenje v San Leo, so vso noč vozili vozovi, pohajale tolpa in berači, zasledovani po rezkem naglem ča6u. Vsi na povratku s sejma v Puljano. Ustavili so se na križišču ob gostilni Montecopiolo. Silno stara gostilna je to, zavetišče tistih iz Rovere, z masivnimi hrastovimi mizami, velikimi kot splav, z velikim; samostanskim zidovjem, z dražečiin vinom iz Monle-feltra. Zadnji voz je odšel ob svitu: še so se čuli zadnji odmevi dirjajočih, zadnji voziček se je izgubil tam doli v gozdu. Ostal je le gostilničar, naslonjen na vrata pod lovorjevim izveskom, moleč svoj tolsti, loncu podobni trebuh, da bi pričakal še kru-ljavce in berače. Ti so prišli mimo vedno pozneje, v gručah kol morski drozgi, preganjani po neizmernem večnem času. Ze je izzvenel udarec iz zvonika Montemaggio, ko so se zaslišali hitri koraki neke družbe. Bili so ptičarji iz Frusalje, veeh 6kupnj šestnajst. Prišli so pred nevihto, kot da jih je preganjal oblak, z namršenimi čeli, razmišljajoči, s tatinskim izrazom v očeh in z ne vem kako hežečim korakom, ki je bil vzrok, da so ee obračali ter pogledovali v goščavo, nad katero se je prevažal ogromen oblak, poln vode. Oblak je bil črn in v malih trumah so pred njim bežali drozgi. Ko jo šestnajetorica prišla h gostilničarju, je govorila glasneje, emejala se in hvalila vino: tako je morda rezgetalo krdelo žejnih konj v bližini studenca. Med temi kadmi 60 na sodčkih sedeli okrog ognja, potem je eden od njih, s torbo in obrabljeno obleko, izpraznil vsebino svobodnega lova, ki 60 ga v teku dneva nabrali s sokolom v Urblnu. Toda drozgi 60 zadostovali samo za zajtrk. Dol a sokolom! Sokol pa je, nezadovoljen pod čepico, trza) z vezmi, kot da si hoče zlomiti gole-nice, in potem padel na tla kot Siegfrjed, ki ga je Hagen obsodil na zemljo. »Gostilničar, daj nam kaj jesti!« »Kaj hočete, gospodje moji, ko je pa £o vse šlo.« »Daj nam jesti!« »Ničesar nimam.« »Svinjo!« Gostilničar si je zagrebel umazane roke v lase, »Mi jo boste V6aj plačali?« Na križišču 60 živali prerezali vrat ob čaro-dejnem plesu zblaznelih strel in daljnem dvogovoru grmenj, razkopali jo, 6kubali, požrli — uničili, Jedli so ti vrli možje, jtoslušali so tožbo vetra, ki jo zavijal med gradni kakor ubog, zblaznel mu-tec r'gozdu, poslušali šum hudournikov, ki so sa stekali v zvenečo dolino Mareccbia, ostre in divje krike ortičev in cvrčanje olja na žerjavici, katerega so izpotili drozgi. Brž ko ao pojedO, so odšli »Prišli ti bomo plačat nocoj,« so rekli in se niso vrnili več. Vidite, to je bil vzrok za vojno. Toda, kako se je zgodilo, da je vest prispela v glavno mesto skoraj popolnoma na glavo postavljena? Nekateri zgodovinarji eo hoteli najti izhod iz zadrege. Ali veste, kako se napravi plaz? Tako je nastala tudi novica. Do polnoči je ta gospodar zaman pričakoval, da ee povrne tolpa, potem je legel med grmenjem in jokom, med lučmi ln tožbami. Naslednjega jutra je gostilniški hlapčič, ki je nesel žito v mlin. pripovedoval dogodke pod Kasepiom mlinarju la Marzocca. Mlinar ga Je sporočil puščavnlku v Fag-gioli. Ta pa je imel lončarja. Naslednjega dno je vest poplesavala na vo- zičku, polnem slame in glinastih loncev po V6ei dolini. Vzdolž razdejanega Marzocca. Ob devetih je bila v Montemagglu. Tam je prespala. Ko se je naslednjega dne na klic petelinov ob petih zjutraj dvignilo na vzhodu sonce, je novica prestopila glavna meslna vrata. Pod klobukom jo Je nosil neki kmet, ki jo je zvedel osebno od lončarja. »Niti trenutka ne moreš živeli v miru s temi Frusaljci,« je rekel gruči ljudi. »Kaj pa so napravili? Kaj so napravili?« so vsi vpraševali. »Pojedli so ženo gostilničarja iz Montecopiola in odšli, ne da bi plačali.« »Vojno! Vojno! Hočemo vojno!« ao kričali vsi in se napotili proti glavarjevi hišL »Kaj 6e ti je pripetilo, narod moj?« Je vprašal ta, gledajoč iz kuhinje. »Vojno Frusalji! Tam ubijajo ženske, žene požirajo sorodnike. Vojno Frusalji, vojno!« Poglavar je od jeze strgal plašč, se umaknil, pogledal v veliko knjigo, da ugotovi, če ni v teku nobenn druga vojna, ukazal cerkovnikom zvonili iz vseh zvonikov k zboru dežele, ln na edinem konju rjavcu Je poslal poslanca vsega naroda v Frusaljo. Ta je prispel v galopu, na penastem dirkalnem konju, ki se je zgrudil, čim je prispel na trg. »Prinašam ti vojno,« Je rekel našemu konzulu. »O kakšni vojni govorite?« je vprašal ta. »Mi smo vse preveč zaposleni zaradi pravega papeža, ki bo prišel iz tistega smodnikastega smradu, kar je vesoljni zbor v Kostanc.i, da bi si delali skrbi z opravilom, ki ga ne maramo Naša Frusalja Je med najbolj miroljubnimi deželami, ne pozna suhopar-nostl, ne strankarstva, ne velikih posesti; vse v njej deluje pravilno kot drobovje s prašiču. Zlio kali v zvezi z vlago, žene rode vsakih deset mesecev In so vse redno podvržene luninim vplivom; pokorni emo rimsko-katoliški apostolski cerkvL .Ve- po3oda orodje okovje pločevina žica žičniki štedilniki peči kopalne banje posoda orodje okovje pločevina žica novo ustanovljeno MaMsma-LEON STUPICAl trgovina z železnino in poljedelskimi stroji LJUBLJANA GRADIŠČE 2 POLEG URŠULINK FERRUM LEON STUPICA novo ustanovljeno plugi brane žitočistilniki brzoparilniki črpalke slamoreznice kultivatorji plugi brane žitočistilniki brzoparilniki f O M A 2 POKLUKAR: f—psa —m™jn«r—mi ^ ^psarsmr^r Iflillc ZYEZIDIt< ^ 30 t i- 1 ijtm, if!l!!!1Hj iS? Viii H - * iiiiiiiiuiiiitttl tmm iliiiiiliii-UiUiiiH i } | % r Svetloba, ki se je pretakala vse od ledenih Julijskih Alp pa do Kamniških, starodavno pečevje s svojimi orjaškimi . prepadi in topla planota, obrasla z go-' zdovi. vse to |e Matička ganilo. Matevž je kuhal čaj in ga delil družbi. Ko ga je zmanjkalo, je murala prevzeli Marjeta službo kuharice. »Ali sinem?« je vprašal Matiček gospoda učitelja in mu pokazal svetlo ze-lcnko. Saj je vedel, da Matevž ne dovoli piti vina na turi. samo razveselili jih je hotel. Bodo pilj na Javorniški planini. ko se bodo vračali in ko bodo žo na planoti. Ko ni mogel postreči z vinom, jo privlekel Matiček iz svojega nahrbtnika škatlo Skombrov v olju in plavo kangliro s solato, Fižol z radičem je iinet notri; sam je nadziral in dajal navodila, ko ca je Nada belila. To je bila njegova najljubša jed. O. tudi drugim je prijala, kajti Matiček je vedel, kaj je dobro. »Matevž, naprej moramo, če hočemo na vrh,* se je oglasil Janez. S seboj sta vzela še Konrada, ostali pa so morali ostati na Lipanski planini. Saj bi se jim radi pridružili, toda Matevž in Janez sta vedela, česa so zmožni. Vzpon je bil prijeten, sumo svetloba je bila premočna. Oblaki so se preselili nad bobiniske hribe in nebo nad Lipanco je razkazovalo modrino, kakršno vidiš samo v najlepših dneh na morju. Konrad se ie polil — revež ni bil treniran —, Matevž in Janez pa sta hodila z lahkoto kakor gamsa. Zaustavila sla se šele na strmini, ki je zahtevala opreznost. Matevž je krenil naprej, Jnnez je čakal. Previdno je tipal s prožnimi dilca-ini. Če bo držalo Snežišče je bilo hudo strmo in je padalo globoko v velikanski žlet) s čermi na robu, »Počakajta!« je zaktical tovarišema in si previdno utiral pot naprej. Nenadno se je odtrgala omehčana plast zrnovra in se usnla navzdol. Tudi Matevžu ie izpodnesla tla in ga odnesla s seboj. Lovil se je z rokami in se za hip upiral, potem pa ga jo plaz odnesel kakor hudournik po strmini. Janez, je prebledel in Konrad se je sesedel, ko sta to gledala. Samo tri, štiri sekunde je trajala nenadna igra. Ko jo še bruhal sneg čez čeri tam spodaj, sta zagledala Matevža, ki se je zaustavil ob skali. Imel je srečo; z nogami je našel oporo in to ga je rešilo večje nezgode. Preden se je mogel postaviti na noče. je potolažil prijatelja, da ni nič hudega. Njegovo razpoloženje pa je bilo čudno. V teh kratkih sekundah nevarnosti se je spomnil matere in tudi doma pri Andraževih Misel je bila tako močna in pristna, da je začutil domotožje po svojcih. V teh kratkih sekundah je videl v duhu vse svojce: mater, očeta, Andreja, Cirila in Ančko. Nekaj podobnega je bral tudi o padalcih. ki so se pripravljali na prvi skok iz lelala. Tudi oni pripovedujejo, da jih obišče v hipu strahu spomin nn mater, ženo, dekle ali otroka. Matevž je videl v duhu mater, ne pa Majde. »Si se potolkel, Matevž?« »To ne, samo---.< hotel je reči, da je imel čudne misli, pa je rajši pri-držal lo zase. Spremenili so 6mer in prečkali po oso ja h na sedlo. Vrh je pregnal razpoloženje, ki so ga zapustilo sekunde strahu. Tam se je razgrinjal razgled na drugo stran, ki jo ležala pod navpičnimi stenami. Uloboko spodaj, kakih tisoč metrov nižje, je ležala tiha in mirna dolina. Nobenih znakov življenja še ni bilo v njej. Preživela bo še tedne plazov, preden jo bo obiskala pomlad. Janez in Konrad sta se splazila na debele snežne previse in strmela v dolino, Matevž pa se je napotil na zob-časli vrh. Spomnil se je Gospoda, ki odloča o usodi človeka. Zahvalil ga je za vse dni, ki jih jo preživel v gorah V teh tednih je postal za izkušnjo bogatejši. Ce jih ne bj preživel, bi sanjal o sreči, ki je dana ljudem, ki imajo toliko časa in denarja, da so lahko v Alpah, kadar hočejo in kolikor hočejo. Živel je v razkošju vsega, knr lahko nudi hotel na planini, naužil se je sonca in smuke, veselja in družbe. Ali je bil srečen? Včasih že; to pa so bili samo trenutki lepih slik. opojne hitrosti in prekipevajočih moči. Sedaj je ulešena sla po razkošju, sedaj si želi dela. Besnega dela, uspehov in — ljubezni, ki je doma v Majdinem srcu. Sedaj šele prav ve, da ni pogrešil, ko je dal besedo, da l>o prevzel domačijo. Sedaj so ne bo več samo igral v športu, sedaj bo oral. sejal in žel. Sedaj bo kmet, kj ne bo zavidal meščanom, ki jih bo gledal z njive, kadar bodo hodili na Pohorje. Zahvaljen, Gospod, za to spoznanje! Trenutki so bili slovesni. Po Rjavini se je utrgal plaz gnilega snega in za-bučal po pečevju v dolino. Sonce ,ie žarelo na triglavske dvore. Matevž pa je lomil borove vejice, ki jih bo vzel s seboj za spomin. Potem so 6e pognali z vrha proti Lipanski planini. Smuči so plavale po ble-stečem se zrnovcu, Janez in Matevž pa sta se kosala v zadnji tekmi, kdo bo prej pri koči. Prav nič se nista domenila. v resnici pa sta oba Čutila, da je to tekma. Konrad je zaostal in jima ni mogel slediti, tema izkušenima gadoma. Kakor da bi plesal, se je sukal Matevž v tekočih kristijanijah in si privoščil take smuke, da ie zatrepetalo njegovo možato srce. Ko je nekje Janeza zabilo v sneg, je bil hud. da je zaklel. Matevžu so pele dilce kakor v sanjah. Imel je občutek sladkega padanja nekam v brezno. Močno sc je sklonil naprej, da ie lažje krmaril in da je lažjo rezal upirajoči se zrak. Smučj so žvižgale kakor sirena. Počutil se je nenavadno lahkega, zdelo se mu je, da plava v globino. Snmo sapo mu je zapiralo od hitrosti. V hipu je bil pri koči, kjer so hvalili njegovo mojstrsko vožnjo. Tissč delavcev narcisi na !do 2 milijardi britvic Tisti, ki se sami brijemo, se pač dobro zavedamo, kolikšnega pomena je, če znamo pri nakupovanju britvic dobro izbirati, zakaj nekoliko se v žepu /e pozna, če se z eno samo britvico lepo ohrijemo petkrat, ne pa morda le enkrat ul i dvakrat. Nič manj važno pa ni vprašanje, ali britvice, ki so enkrat nehale dobro rezati, res niso več uporabne. Na to vprašanje odgovarja nek poročevalec iz Berlina takole: Ni res, da britvice, ki so nehale rezati, ne bi bile več uporabne. Postopek, s katerim danes brusijo stare britvice, je zelo enostaven. Mogoče jih je tako nahrusiti, da nič slabše ne režejo kakor pa nove. Postopek je popolnoma mehaničen in mnlo stane. S tem da brusijo stare britvice, prihranijo tudi mnogo kovine za izdelovanje novih britvic. V Nemčiji na primer narode vsako leto 1.2 milijardi britvic in je pri tem delu zaposlenih samo 1154 delavcev. HNBRB Otroške vez&ke vse vrste, sprejemamo v popravilo. — Istotam dobite tudi nadomestno gumo. »TRIBUNA« — Lazar Ferdo Karlovška cesta št. 4. ŠPORT V Prngi jc umrl najstarejši član mednarodnega olimpijskega odl>ora jiri G. Jirkovsky. Imenovani je bil zadnji izmed živih članov, ki so se udeležili znamenitega kongresa na Sor-boni, kjer so 25. junija 1894 sklenili, da bodo obnovili antične olimpijske igre. Jirkovskv je bil do zadnjega živahen in je še pred kratkim pisal svojemu olimpijskemu tovarišu na švedskem, da se že vedeli na proslavo 50-letnice mednarodnega olimpijskega odl>ora, ki bo leta 1944. Zdaj je prekmalu odšel za predsednikom Gouhertinom! Lepi načrti hrvatskih nogometašev. Hrvatska nogometna zveza je izdelala spored letošnje mednarodne nogometne sezone: predvideno je, da ltodo odigrali 11 mednarodnih tekem. Prva tekma bo marca meseca v Sofiji, k jer čaka Bolgare tc/ka naloga, da se bodo oddolžtJi zo lanski poraz v Zagrebu 6:0. Aprila bo gostovala v Zagrebu romunska nogometna reprezentanca, za tem p« bo na vrsti srečanje s Slovaki. Težje tekme nodo odigrali Ilrvali šele poloti. V Bernu se IhmIo spogledali s Švicarji, v Zagrebu pa z Italijani in Madžari. Hrvatska nogo. metna zveza sc pogaja tudi s Švedi in Danci, s katerimi je pripravljena meriti moč svoje predstavniške cnajstorice. Da so si pošteno zaslužili svoj ove-S Fifanio o nekaterih dirkalnih konjih, ki so zmagali na konjskih dirkah pretekle sezone. Najsrečnejši je bil vsekakor lastnik Ticina, ki jc zmagal na treh velikih nemških dirknh in »zaslužil« nič man j kakor 227.660 mark. Na drugem mestu po zaslužku je Gradivo z 200.000 mnrknmi, na tretjem pa Samurai s 106.000 markami. Otroške vozičke globoke ali športne, zopet dobite v lepi izbiri, domače izdelave, pri tvrdki: »TRSBOT« — Lazar Ferda Karlovška cesta št. 4. Oglašujte v edino1 uspešnem dnevniku »Slovencu«! PO VASI ŽELJI VAM IZDELA SGARAVATT1SEMENTI$. A., PADOVA Sementi di Ortaggi, Foraggi ece. Semena za zelenjavo, krmila itd. Chiedere offerte. — Zahtevajte ponudbe. V KOPITARJEVA 6/II v svoji crtalniui raz-ne poslovne knjige, ako niso že v zalopi. Istotako izvrši tudi vsa druga knjigo-voška dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah. Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic, šolskih torbic in sličnih, pasov, denarnic, kovčkov in dragega nsnjenega galanterij, blaga Vam nudi te predmete vedno v lepili, okusnih in modernih oblikah vsaki čsg. CENE SO SKRAJNO NIZKE! POSLUŽITE SE JIH! ludskoi HUSttiilltiggEL u fgubiiaroi. zadruga z neomejen, jamstvom v lastni palali v Ljubljani. Miklošičeva testa it. 6 (nasproti hotela Union) spreiema hranilne vloge v vsaki višini in jin najugod- neje obrestuje, daje posoiila na vknjižbo in pioti poroštvu Posojilnica je biln ustanovljena, leta 1895 Zahvala Ob težki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, gospoda IVANA SUŠNIKA železniškega uslužbenca v pokoju vsem, ki so ga počastili, mu poklonili cvetje In ga spremili na njegovi zadnji poti, najiskrenejša zahvala. Ljubljana, 7. febr. 1043. Žalujoča soproga in otroci liko noč obhajamo stoje z romarsko palico v roki kakor v Starem zakonu. Vsak večer 6e zberemo na griču k počaščenju livharistije, da pojemo hvalnico preko gora. Možje ljubijo dom, dryžino, ogenj, ne vprašujejo dnevnikov za svet o bodočnosti, niti ur, ki hite ubijati čas. Zjutraj vstanemo še pred zoro kot vsi oni, ki se bavijo z veliko skrbjo za mir. In preden gremo iz hiše, se obrnemo naokrog, da na nebu in morju prečitamo vremenske napovedi. Ne govorite nam o zavojevanjih. Vsakokrat ko gledamo ob svitu zvezd, prižganih nad bornimi kmečkimi kočami, cesto v temi, nam srce trepeče. Kaj hočete?« »Vojno!« »Vem,« je nadaljeval naš konzul, »saj mora biti prav lepo pozimi misliti na daljn.je pokrajine kot na bogat plen. Ko so nam o božiču oni razbojniki iz Maielle prinesli nevihto s piskanjem na trobente, smo mislili na njihove gore z božjepot-nimi cerkvami blizu zvezd, na violino, na kadilo in na dudo med zlatimi lučmi; ko smo videli race ki so z velikimi zamahi krilile in 6e kot dolge, rjave mreže razpršile med trstje, smo mislili na daljno Škotsko, kjer so se zvalile na njenih tujih drevesih. Toda mi nismo kot vi dežela zavojevalcev. Iiazen kakega plašča, ukradenega kot popotnica na romanjih za posredovanja, ki jih vsako leto napravimo v Loreto, in razen teh nekaj malo rih, ki jih brez dovoljenja ulovimo zunaj, ljubimo saino še naše prašiče, ki jim prerežemo vratove na snegu. Kaj torej hočete vi?« »Vojno.« »Ce je že tako,« je ponovil naš konzul in si olrnil soizo, »če je že res tako, sporočile vašim, da se bomo mi bojevali šele takrat, ko bo sonce prekoračilo znamenje Device v avgustu. Odpotovali bomo na dan seima v Casteldelci, vas napadli na sejmu v Ascoli in Acernu. vas zasledovali prav do sejma v San Elpidio na morju; ob 6ejmu v Inoli vas bomo razpršili in do sejma v Macerati vas bomo omehčali. Je tako prav? Pojdite z Bogom. In naj si le dobro namaže škornje, kdor hoče jezditi s smrtjo!« Naslednji dan je sovražnik imel hudo mrzlico. Muko, vnemo, vročino, znojenje, zmedo zaradi vojnih opravil. Utrjeval je branike, meril jarke, utrdil nasipe, zaklenil oporne zidove. Vsi so delali zunaj kot delavci, ki tolčejo kamenje na cesti; ta je čistil koretelj, ovratnike, prsne oklepe; oni je brusil helebarde, kavlje, kopja; spet tretji ostril sulice, bodala, puščice, nože, prežal na prače, na zažigalne lonce, na škorpijone. Na treh vrhovih so bili na preži, na strehah so stražili in po dolini so blodile prežeče patrulje in vprege, ljudje in psi. Ves naslednji mesec je z velikim naraščanjem tepcev in bedakov trajalo ve6elo guncanje zvonov in ves mesec so se sonce in zvezde ogledovali v oklepih in opravah. Vse je bilo drugo na drugem: zmedeno, bedasto. Nič več niso vedeli, kateri svetnik je, ne kateri je poetni in katpri pustni dan; zmešali so jutranjo in večerno molitev, namesto blagoslova so brali mašo, kanoniki so izgubili 6tran v brcvirju, fratri so zamenjali svoj samostan s samostanom sester. Tako da— ko je bila mobilizacija končana, je bilo potrebno več kot celo uro globokega razmišljanja in ne vem kakšen natančen izpit razuma, da je vsak lahko našel svoj klobuk ali dežnik ali otroka, ki ga je tu ali tam pozabil. V Frusalji pa je oznanilo vojne povzročilo hud protest. Nihče ni hotel vedeti ničesar o tem. »Zlomi se nam kosa,t so ugovarjali oni e polj. »Po zlu nam gre lov na lokarde,« so pripominjali ti iz pristanišča. Takrat se je dvignil eden od svetovalcev: »Ker je že treba vojno vojevati.« je rekel, »in ker nihče od nas noče vedeti nič o tem, napravimo tako: dajmo jo v zakupi« Misel je ugajala in tako se je še istega dne pojavil na občini žid Jeremija, trgovec z živino, slaniki in vrvmi, zakupnik vojne enkrat, junak vedno. »Glejte,« je rekel naš konzul, izročajoč mu in-signije, »od tega trenutka dalje 6te vi poglavar občine, vodja naših podvzetij. Preskrbeli boste na svoje stroške obleke, ljudi in opreme. Vse to, kar boste ugrabili v zmagi, ho pa vaše, toda nihče ne sme umreti, niti od naših diagib sinov niti od sovražnika, če nočete zapaflti v hudo globo. Imeli smo dovolj vojn, ki so jih v prejšnjih časih vodili l.orensi. Odšli so s stolicami in 6e vrnili z enim. ln Bog ve, kako razredčeno so privedli nazaj preostale. Vi bosle bojevali miroljubno vojno, s posvetovanjem z našimi sovražniki, z grožnjami na ves svet. Delajte kot vam najbolj ugaja; naj vas ščiti oni Bog, čigar prihoda še pričakujete. Stari žid je šel iz občine s škrlptno zastavo, dal ukaz, da še mu osedla mula, in zažvižgal na ključ, da se zbereta ob njem dva služabnika. Naslednjega dne, v zgodnjem jutru, ko sta ee vrnili iz daljnih nočnih pokrajin Venera in Danica, je Jeremija med jokom in cvetjem, med himnami in soncem, z dvema vozičkoma (na enem košare slanikov, na drugem sodčke vina), ki sla jih vodila dva dečka, odšel jahajoč mulo. na odprto polje, s praporom, zloženim zadaj za sodčki iti slaniki. Saj vem. bilo bi prav lepo, vstopiti sedaj v vojno, razločiti viteze drugega od drugega kot junaka Manče (Don Kihota), klicati sabljače po imenih, kot kličeš pse. zbrati rodove, jim poslikati grbe, glasno klicati junake in jih pobiti vse, zadušene v krvi. Toda to ni v usodi Frusalje. Mirne in vesele Frusalje. Najbolje je znoreti brez vprašanja na svetu: zakaj, in bilo bi vseeno lepo videti domačina, zblaznelega od vonja po bitki, kako trga na kose sovražnika, niti ruje možgansko solato, zažiga hiše. kali vele. Toda spopad z onimi tam gori se je omejil zelo na kratko. »Prišli so sovražniki,« pravi zgodovinar, »v bitko s 6laniki in so jih toliko pojedli, da so postali strahovito žejni, nato pa so trčili s sodčki vina in so ga popili toliko, da so postali pijani.« Vem, sedaj bi bilo lepo, zabavati se nad trium-fom in ga začiniti z lovorjem, z vinom in rožami, toda dovolj je, da veste, da je bil zaslužek zmagovalca zaradi pogodbe o odkupnini ujetnikov tako velik, da bi ga mogli naložiti v de6et skladov. Prišel je. z bingljajočimi nogami, na muli, obloženi z zlatom, ža'oeten nad triumfom kot Klaudij llogati. »Na,« je rek.il ženi in ji izročil zastavo, ki jo je vzel sovražniku. »Naredila boš iz nje lepo prevleko za posteljo.« Tudi bi bilo lepo pripovedovali o povračiilh, o ceremonijah, o razsvetljavah in o cerkvenih opravilih, toda rekel vam bom samo to: v romarski cerkvi, kjer so med kriki Jeremije, ki se je smatral za okradenega, izročali mogočnim skrinjam za slo-letja sovražnikov prapor, ki se še danes vidi, so opravila trajala tri dni. Izpostavili so ciborij tako visoko, kot so ga pozneje dvignili janzenisti, in ga obrnili proti morju, da bi ga Jadran s svojo slano modrostjo čimbolj zarjavel. Bilo bi končno lepo, če bi ob poslednjem naporu zapel še pesetn. kot zapojejo himno sokoli pri polelu. toda res 6e ne izplača. In Jeremija? Naslikali so ga povsod: na občinski grb, na peneče se vino. na dvokolnice, in ker je bil junak, so ga naslikali golega, puščajoč zgodovinarjem rav logo, da ga izroče naslednikom kot enega najhrab-rejših med Židi, najbolj sovražnimi onim naukom, ki jih je učil Fgipet in ki jih je sv. Pavel odklonil v I. Berilu Korinčanom, VII, 18. Za Liudsko tiskarno v Liubliani: Jože Kramariž Izdaiateli: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenŽiii