TEKSTILEC GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ to XXII. štev. 5 NOVEMBER 1981 Ob obisku Vinka Hafnerja IZVOZ - NAŠA NAJPOMEMBNEJŠA NALOGA V torek, 27. oktobra, so nas obiskali predstavniki republiškega, medobčinskega in občinskega sindikata z Vinkom Hafnerjem na čelu. Obisk je bil delovnega značaja, hkrati pa njegov namen sovpada tudi s pripravami na 3. konferenco sindikatov Slovenije, ki bo v začetku prihodnjega leta. Predstavnike sindikata so zanimali naši 9-mesečni rezultati poslovanja, s posebnim poudarkom na problematiko uvoza in izvoza, investicijska vlaganja, kako predvidevamo uresničitev planskih obveznosti do konca letošnjega leta in kako predvidevamo poslovanje za prihodnje leto; nadalje je pogovor tekel tudi o delitvi dohodka in gibanju osebnih dohodkov, v zvezi z bližajočo se konferenco pa še o politiki socialne varnosti zaposlenih. O poteku poslovanja je podal obširno obrazložitev glavni direktor. Poudaril je, da smo bili v letošnjem letu zadovoljivo oskrbovani s surovinami, predvsem iz razloga, ker smo se že lani sorazmerno dobro založili z reprodukcijskim materialom in ob skrbni in racionalni porabi nismo imeli v tem obdobju prevelikih težav. Bolj, ko se bližamo koncu letošnjega leta, pa se s težavami glede oskrbe že dnevno srečujemo, kar bo pomenilo v našem poslovanju za prihodnje leto enega od osnovnih problemov. Z ozirom na še kar dobre pogoje poslovanja smo v prvin 9 mesecih letošnjega leta dosegli ugodne poslovne rezultate. V skladu z resolucijskimi načeli in rastjo dohodka smo v tem letu že dvakrat povišali osebne dohodke zaposlenih. Povprečni OD v zadnjih 4 mesecih na zaposlenega bo znašal 11.700 dinarjev, kar je lep napredek in vsekakor rezultat dobrega gospodarjenja. Glede predvidevanja poslovanja do konca letošnjega leta pa je glavni direktor dodal, da večjih pretresov ni pričakovati, vendar pod pogojem, da bomo brezpogojno izpolnili naše izvozne zadolžitve. Teh v tem obdobju zaradi objektiv- nih, pa tudi subjektivnih težav nismo izpolnili, zato je v zadnjem tromesečju izvoz naša najpomembnejša naloga. Pripomnil je, da je dinamika izvoza običajno tudi v tem obdobju največja. Komercialni sektor je predložil družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom že pri obravnavanju polletnih rezultatov poslovanja — kakšne akcije se bodo podvzele do konca leta in vrsto nalog, da bo izvozni plan dosežen. K temu smo pristopili z vso resnostjo in odgovornostjo, saj se zavedamo, da je prav od tega odvisno naše poslovanje v letu 1982. Ko se je glavni direktor v nadaljevanju dotaknil prognoze poslovanja za prihodnje leto, je nanizal vrsto problemov, za katere vemo že sedaj in bomo morali tudi nanje računati. Tako se je povrnil na že omenjeni problem oskrbe z reprodukcijskim materialom, kjer smo vezani večinoma na uvoz. Zaradi primanjkljaja deviznih sredstev bo dobava reprodukcijskega materiala iz uvoza še bolj okrnjena kot sedaj, zato smo se že to obdobje preusmerjali v največji možni meri na uvoz iz klirinškega področja in na domače surovine, koder je bilo le mogoče. Glavni direktor je nadalje opozoril na investicije, ki so sedaj zaradi zadržanega uvoza močno okrnjene, predvsem v pogledu tehnologije. Najbolj nujna je trenutno ureditev toplarne v obratu I, za katero je elaborat gotov, vendar čakamo na republiško dovoljenje. Potrebna bi bila tudi modernizacija tkalniških kapacitet in pa v plemenitilnici — belilniških kapacitet. Vse te investicije imamo zajete v našem srednjeročnem programu razvoja, vendar pa vse kaže, da jih do leta 1985 ne bo moč realizirati zaradi uvoznih težav. Tovariša Vinka Hafnerja je zanimalo, kako nam je uspelo doseči toliko boljše rezultate gospodarjenja ob manjšem obsegu proizvodnje, kje so vzroki za nedoseganje izvoznih zadolžitev in če imajo osebni dohodki kakšen vpliv na izvrševanje izvoznih nalog? Naši predstavniki so pojasnili, da smo že pred tremi leti ugotovili, da bomo napredek dosegli le z izboljšanjem asor-timana — torej s preusmeritvijo v zahtevnejše artikle, ki so dohodkovno zanimivejši. Danes izdelujemo artikle, ki sledijo modi — to pa so izdelki, ki v tehnološkem procesu zahtevajo več znanja in prizadevanj na vseh področjih. Ob taki usmeritvi smo načrtovali tudi naš srednjeročni razvojni program, v katerem smo planirali, da bomo za 1/5 zmanjšali obseg proizvodnje in za 1/4 število zaposlenih. Za prihodnje (Nadaljevanje na 2. strani) v Čestitamo ob Dnevu republike Cu f-i c/i «j o, oo IZVOZ - NASA NAJPOMEMBNEJŠA NALOGA (Nadaljevanje s 1. strani) leto bomo planirali proizvodnjo v višini 23,400.000 tekočih metrov. Prepričani smo, da je to realna postavka, vprašljiva bo le oskrba s surovinami, dokup preje in surovih tkanin. Zavedamo se tudi tega, da bomo imeli naslednje leto zaradi večje prodaje v izvoz počasnejšo rast dohodka. Komercialni direktor je pojasnil vzroke, ki so vplivali na nedoseganje izvoznih zadolžitev. Pn tem je omenil, da smo že v lanskem letu naleteli na sorazmerno hladen sprejem na konvertibilnem tržišču — v glavnem zaradi pričakovanih sprememb v valutnih zadevah. Zaključki so bili relativno slabi, tako da ni bilo moč, začrtati normalne proizvodnje. Tudi tržišče na Bližnjem vzhodu, ki poteka preko Libanona — je bilo zaradi vojnih zadev močno okrnjeno. Ob vsem tem imamo od izvoznih kupcev še močan pritisk na zniževanje naših cen. Našim posrednikom, tj. Uni-texu, Jugotekstilu, Centro-tekstilu, Tekstilu Zagreb, E- monakomersu in Jugoekspor-tu — je marža edina stimulacija, ki jo dobijo pri opravljanju izvoznih poslov. Pri njih ni opaziti večjega truda, da bi pridobili cenovni status, ker so bolje stimulirani za količino, kot pa za kvaliteto poslov. Znotraj naše komercialne službe pa imamo organizirane tri oddelke: izvoz, reprodukcijo in trgovino, kjer imamo sistem nagrajevanja tak, da vsak oddelek participira 50% pri oddelčnem deležu plasmaja, ostalih 50 % pa na deležu celotne komercialne dejavnosti. Tovariša Vinka Hafnerja je nadalje zanimalo, kaj smo realizirali od priporočila v pogledu boljšega nagrajevanja proizvodnih delavcev napram administraciji? Direktor kadrovskega sektorja je pojasnil, da smo pri povišanju osebnih dohodkov 1. aprila sprejeli določeno diferenciacijo in sicer tako, da se je delavcem v neposredni proizvodnji, ki delajo na 3 izmene, povišalo osebne dohodke za 25 %, delavcem, ki delajo na 2 izmeni za 20 % in delavcem, ki delajo na 1 izmeno (to je v glavnem režija) za 15%. Kvalificirana predica ali tkalka, ki dela na izmenskem delu, dosega po tem povišanju že višje osebne dohodke kot admini- strativni delavci. Najnižji o-sebni dohodek se giblje po zadnjem povišanju v višini 7.500 dinarjev pri mesečnem polnem delovnem času in z 100 % izpolnjevanjem delovnih učinkov, najvišji pa 34.000 dinarjev, kar pomerni razmerje 1:4,5. V sistem nagrajevanja po delu imamo vključenih 80 % zaposlenih, za ostalih 20% pa bomo še postopoma dograjevali ustrezna merila. Glede fluktuacije zaposlenih je v zadnjih letih opaziti rahel padec, prav tako tudi skupno število izostankov, le pri porodniškem staležu je opaziti večji porast. Ob koncu smo seznanili tov. Vinka Hafnerja tudi o naših pripravah na 3. konferenco sindikatov Slovenije in s tem v zvezi z vsebino razprave, ki smo jo vodili na temo »politika socialne varnosti zaposlenih«. Posamezna področja, kot je družbena prehrana, zdravstveno varstvo, izobraževanje, medsebojna delovna razmerja, varstvo pri delu — imamo dokaj dobro urejeno. Glede stanovanjske problematike zasledujemo v zadnjih letih ponoven porast nerešenih stanovanjskih problemov, kar je pogojeno z zaposlovanjem mlajše delovne sile. Trenutno imamo evidentiranih 150 pro- šenj za rešitev stanovanjskih problemov. Posebej pa smo se opredelili pri reševanju invalidske problematike in upokojitev. Znano je, da ta čas odhaja v pokoj povojna generacija, ki je večino delovne dobe delala v težkih delovnih pogojih — posebno tekstilne delavke. Ugotavljamo, da le 50 % teh delavk odide v pokoj s polno delovno dobo, ostalih 50 % pa se jih poprečno 5 let prej upokoji preko invalidske komisije. Poleg tega odhajajo v pokoj z nizko pokojnino, kar je posledica nizkih osebnih dohodkov v tekstilni industriji v preteklih letih — s tem pa nimajo po upokojitvi zagotovljene socialne varnosti. Tudi v bodoče se neposrednim tekstilnim proizvajalkam ne obetajo kaj bistveno izboljšani delovni pogoji, zato bi bilo treba ob bližnji konferenci razmisliti tudi o tem, da bi takim delavkam omogočili predčasno upokojitev, ali pa da bi jim priznali beneficirano delovno dobo. Tovariš Vinko Hafner je ob zaključku razgovora pohvalil naša prizadevanja in uspehe, hkrati pa smo se dogovorili za onoven sestanek, na katerem o tekel pogovor o planu za leto 1982 m osnutku resolucije 3. konference sindikatov. R. Guštin Plan prostih sobot in kolektivni dopust 1982 Odbor za splošne zadeve je na 10. seji ane 13. 10. 1981 sprejel plan prostih sobot in kolektivnih dopustov za leto 1982. V posameznih mesecih bomo imeli prihodnje leto naslednje število obratovalnih dni: januarja 21 dni februarja. 22 dni marca 23 dni JANUAR N 3 10 17 24 31 aprila 22 dni maja 21 dni junija 23 dni julija 22 dni avgusta 23 dni oktobra 23 dni novembra 20 dni decembra 23 dni V preostalem koledarskem letu pa -še 35 prostih sobot, 9 dni praznikov, 3 druge proste dneve in 52 nedelj. Plan prostih sobot je vsklajen tudi z FEBRUAR MAREC 7 14 21 28 7 14 21 28 ostalimi delovnimi organizacijami v Kranju. Kolektivni dopust v prihodnjem letu pa bo potekal po naslednjem razporedu: — TOZD Predilnica, DE tkalnica I, DE tkalnica II, DE plemenitilnica I in DE gravura — vključno od 19. 7 do 10. 8. 1982, to je 16 obratovalnih dni; — DE plemenitilnica II -*■ vključno od 15. 7. do vključno 6. 8. 1982 to je 16 obratovalnih dni. APRIL 4 11 18 25 2 — Dopusti delavcev, zaposlenih v TOZD Prehrana in oddih ter v sektorjih DS Skupne službe se morajo prilagoditi dopustom TOZD tako, da bo pred in po dopustih zasedba oddelkov v skladu z zahtevami delovne organizacije. — VES praviloma ne morejo koristiti dopusta v času kolektivnega letnega dopusta zaradi izvajanja remontnih del. MAJ JUNIJ 9 16 23 30 6 13 20 27 P 4 11 18 25 T 5 12 19 26 S 6 13 20 27 Č 7 14 21 28 P ©8 15 22 29 S © 9 fT6l /23l [3Ö1 1 8 15 22 1 8 15 22 29 5 12 2 9 16 23 2 9 16 23 30 6 13 3 10 17 24 3 10 17 24 31 7 14 4 11 18 25 4 11 18 25 1 8 15 5 12 19 26 5 12 19 26 2 9 16 6 ED USI 27 m usuami 3 ES i7 19 © 10 17 24 31 7 14 21 28 20 qJ) 4 11 18 25 1 8 15 22 29 21 28 5 12 19 26 2 9 16 23 30 22 29 6 13 20 27 3 10 17 24 23 30 _ 7 14 21 28 4 11 18 25 tZ3 © 8 Uši (Tifiti 5 ?T2lH9ll26l JULIJ N 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 1 8 15 © 29 2 9 16 23 30 Elio OE302I AVGUST 1 8 15 22 29 2 9 16 23 30 3 10 17 24 31 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 0] i4 [O EU SEPTEMBER 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 1 8 15 22 29 2 9 16 23 30 3 10 17 24 4 riilfršKTsl OKTOBER 3 10 17 24 31 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 1 8 15 22 29 2 ca le nHüirm LEGENDA: EU = prosta sobota O = praznik /S = drug prost dan NOVEMBER DECEMBER 7 14 21 28 5 12 19 26 © 8 15 22 2 9 16 23 3 10 17 24 4 11 18 25 5 12 19 26 6 /TflffŠlfFTT 6 13 20 27 7 14 21 28 1 8 15 22 29 2 91623 ^ 3 10 17 24 4 [0] 18 [25J Poslovno poročilo za 9 mesecev Načrtovani obseg celokupne proizvodnje je bil ustvarjen v višini 103,8%. V primerjavi z lanskim letom je proizvodnja sicer zaostaja po količinskem obsegu pri preji za 120 ton in pri tkaninah za slabih 790 tisoč metrov, zato pa je bila na znatno višji tehnološki in tržni ravni. Izbor tkanin je bil torej po izdelavi zahtevnejši, pestrejši in modnejši. Z izboljšanim izborom izdelkov povečana tržna prilagodljivost na eni in na drugi strani vse bolj omejene tehnološke možnosti v zastaranem in iztrošenem strojnem parku, nihajoča kakovost domačih surovin ter vse pogostejše pomanjkanje in de-sortiranost posameznih re-promaterialov pa so zapustile določena neskladja v medfazni založenosti in povečane napetosti v proizvodnem pretoku, kar zna skupaj s sedanjo že docela negotovo uvozno oskrbo dokaj neugodno vplivati na tekoči proizvodni in s tem tudi izvozni in domači tržni ritem v zadnji četrtini leta. Sicer pa se je v pretečenih devetih mesecih proizvodnja razvijala do neke mere zadovoljivo kjub hudi pre-vretosti v oskrbi z nekaterimi materiali in da zaenkrat ni prišlo do večjih sprememb ali celo zastojev v njenem poteku, gre to pripisati predvsem pripravljenosti delavcev in prožnosti tehničnega osebja v tehnološkem procesu. Zaposlenost se je gibala letos v prvih devetih mesecih za malenkost pod ravnijo lanskoletne, bolj zaznavno pa so se umirili prihodi in odhodi sodelavcev. Osebni dohodki so znašali 9.857 dinarjev na povprečno zaposlenega pri polnem delovnem času in so bili za skoraj 35 % višji kot lani ta čas. V mesecu septembru je znesla popravljena povprečna akontacija osebnih dohodkov 11.750 dinarjev. Gospodarsko investiranje, ki že leta prej zaradi splošnih zadržkov in še več zaradi odkrivanja od kreditiranja s strani področne poslovne banke ni imelo širšega razmaha, je postalo že od sredine lanskega leta vsaj nekaj živahnejše. Tako je bilo letos do konca septembra investiranega skupaj blizu 11 milijonov dinarjev za montažo flajer-jev, postavitev trafoposta-je, nakup privezovalnega stroja, industrijskih sesalcev, kosmatilnih strojev, prevoznih sredstev, univerzalne stružnice, mizarskega rezkalnika in razne druge manjše opreme ter izdelavo načrtov za obnovo in modernizacijo toplarne in postavitev premogovne lope. Poleg tega so še v naročilu oziroma že pred izdobavo raztezalke, prejni stroji in aparat za barvanje preje in v pripravi na podlagi izdelanega investicijskega programa pristop k izvajanju obnove kotlovnice, ki pa pomeni že širše investiranje. Za investiranje v družbeni standard je bilo vloženih skoraj 15 milijonov dinarjev in to za nakup družbenih družinskih stanovanj iz usmerjene gradnje na Planini in za nabavo opreme za obnovo in modernizacijo zobne ambulante v obeh obratih. Prodaja v celoti se je odvijala razmeroma uspešno. Po količinskem obsegu je presegla raven letošnje proizvodnje, kar je prineslo tudi znatno znižanje zalog gotovih izdelkov. Po vsebinski strani je bila dosti boljša in donosnejša. Vzroki za ugoden razvoj prodaje bi bili v glavnem naslednji: izboljšani dosežki in povečani posluh za tržne zahteve, v proizvodnji; pestrejši, modnejši in kakovostno zahtevnejši izbor izdelkov; znatno hitrejša priprava na sezonska obdobja in prav tako hitrejša ponudba kupcem. V okviru razmeroma ugodne celotne prodaje se je razvijal potek izvoza manj uspešno. Sicer se je iz tromesečja v tromesečje obseg izvoza izboljševal, vendar pa premalo, da bi bila že po devetih mesecih dosežena lanskoletna raven oziroma letošnja načrtovana dinamika. Tako je še vedno ostal izvozni zaostanek za približno desetino pod lanskim dosežkom in za četrtino pod postavljenim načrtom. Pretežno je to pripisati drugačnemu časovnemu razporedu odjema s strani kupcev, katerega teža je v drugi piovici leta ter trenutno dovolj mlačnemu zahodnoevropskemu tržišču in prevretim splošnim razmeram na bliž-njevzhodnem področju. Na časovni ritem neposrednega odjema pa je vplivala tudi zadnji čas nastala mednarodna valutarna zmeda. Medtem je bilo vloženih veliko naporov za razširitev izvoznega zaledja, med drugim tudi na severnoafriško in ameriško področje pa celo na avstralsko. Ker je končno še zahodna Evropa spet začela kazati večjo dovzetnost in ker je bil znotraj delovne organizacije proizvodni program v celoti odprt tudi inozemskim kupcem, je računati, da bodo kjub vsem težavam do konca leta postavljene izvozne obveznosti zadovoljivo opravljene. Oskrba z reprodukcijskim materialom je že tretje leto sem tako iz domačih virov kakor še več iz uvoza vse bolj omejena, otežkoče-na in nezanesljiva. Domačih materialov često primanjkuje ali pa je njihova nabava kako drugače pogojena in prisiljevana. Uvozne nabave so podvržene sunkovitim in večtirnim zadržkom in posebno še zadnji čas skozi več po obsegu (ne) sistemsko omejevane in obremenjevane z neposredno administrativno navlako. Vse to prinaša vidno osiromašenost in de-sortiranost v že itak skromne nabavne zaloge in načenja osnovno pripravljenost delovne organizacije za ohranjanje nemotene proizvodnje in za pokrivanje domačih in zlasti še izvoznih tržnih obveznosti. Zaloge v delovni organizaciji, ki so kazale v predhodni petletki iz leta v leto bolj zdrava in trdna razmerja, so postale pod silo razmer ponovno manj zadovoljujoče. Tako se nabavna založenost opazno krči in desortira, pri nedokončani proizvodnji se v tehnološkem pretoku občutijo na- stajajoče medfazne napetosti in neskladnosti in le zaloge gotovih izdelkov izkazujejo ugodno smer postopnega zniževanja. Splošni gospodarski in likvidnostni kazalci poslovanja so letos večji del ponovno pokazali ugodnejšo sliko od onih v prvih devetih mesecih prejšnjega leta, kar potrjuje, da se je naša delovna organizacija tudi v tem času za nekaj pomaknila k solidnejšemu in smotrnejšemu gospodarjenju. Zlasti so se popravili: tehnična kakovost izdelkov, izbor izdelkov, donosnost in akumulativna sposobnost. Gospodarnost poslovanja je letos zaostajala za lanskim letom, kar je naravna posledica lani izvedene devalvacije domače valute, visokih inflacijskih tokov ter drugih cenovnih in stroškovnih pritiskov. Osnovna finančna likvidnost je le računsko na papirju in varljivo ugodna, v resnici pa vsebinsko dokaj šibka, če se upošteva: sorazmerno skromno in vse bolj se usipajočo založenost in pripravljenost za proizvodnjo, ukinjeno dosedanje 6 in 12 mesečno reeskontno kreditiranje za nabavo bombažnih vlaken ter dejstvo, da je zaradi splošnih zadržkov in drugih na področju značilnih pogojev že (Nadaljevanje na 4. strani) li P0TNIK.OVB TORs&B HODIL PO SVETU , LEPO til 4E ftLO PA PRIŠLA SjAèlt-IZACUA VSE k VRAGU je no ! POSLOVNO POROČILO za 9 msecev 1981. (Nadaljevanje s 3. strani) nekaj let obseg investiranja, seveda v enostavno reprodukcijo — obnovo, posodobitev in strnitev proizvodnega procesa — popolnoma nepomemben. Letos v prvih devetih mesecih je celotni prihodek od prodanih 19 milijonov metrov tkanin znašal 1.239 milijonov dinarjev in je pokril poleg za dobre tri petine višjih skupnih materialnih stroškov in za preko štiri petine večjih prispevkov in dajatev za splošno in skupno porabo iz dohodka kot v prejšnjem letu še za skoraj 35 % povečane osebne dohodke na povprečno zaposlenega ter končno tudi 261 milijonov dinarjev ostanka čistega dohodka za kritje stanovanjskih prispevkov in začasno oblikovanje osnovnih skladov, pri čemer je zlasti podana usmerjenost k jačanju akumulativne in reproduktivne sposobnosti temeljnih organizacij. Napravljena primerjalna analiza poslovnih izidov za prvo polletje tega leta prikazuje, da se je naša delovna organizacija glede na proizvodnost, donosnost ter akumulativno in reproduktivno sposobnost dvignila takorekoč iz dna ob svojem gospodarskem stresu leta 1976 na dobro poprečje slovenske tekstilne industrije pa tudi kranjskega, gorenjskega in slovenskega gospodarstva. Ta dosežek je še toliko veljavnej-ši, ker je bil tekom pretečenih pet let postopoma ustvarjen v glavnem le z lastnimi močmi in vloženimi napori delovnega kolektiva. Splošni pogoji za gospodarjenje, ki se naglo obsežno zaostrujejo, narekujejo za ohranjanje nemotene proizvodnje, dela in pridobivanje dohodka poleg do-sedanjh še nove napore zlasti v smeri povečane proizvodnje in prodaje za izvoz na konvertibilna področja, možnih premikov za povečano oskrbo iz domačih virov in klirinških dežel, varčevanja, izboljšanje tehnične in tržne kakovosti izdelkov ter poslovne smotrnosti in prožnosti. Po dovolj bogatih dosedanjih izkušnjah namreč kaže imeti pred očmi, da ni računati na kaj prida razumevanja in pomoči od drugod in da si bo pri podanih okoliščinah potrebno v lastni hiši zagotoviti zadostno podlago za ohranjanje primernih poslovnih izidov tudi v bodoče. FINANČNI REZULTATI TOZD Doseženi finančni rezultati ustvarjeni v prvih devetih mesecih tega leta, oziroma razdelitev celotnega prihodka in doseženega dohodka na osnovi proizvodnje oziroma skupne prodaje ter svobodne menjave dela. izgledajo po posameznih temeljnih organizacijah takole: Vrednost i v din ft mes. 9 mes. TOZD — Predilnica: 1980 1981 odnos Celotni prihodek 260.499.433 442.217.571 169,8 Porabljena sredstva 163.406.360 289.021.522 176,9 Doseženi dohodek 97.093.073 153.196.049 157,8 Davki, prisp. in ost. obv. 12.133.657 21.553.021 177,6 Del dohodka za DSSS 19.106.036 26.889.421 140,7 Cisti dohodek TOZD 65.853.380 104.753.607 159,1 Izplačani osebni dohodki 36.040.861 45.481.631 126,2 Ostanek čistega dohodka 29.812.519 59.271.976 198,8 Stanovanjski prispevki 2.309.127 3.906.891 169,2 Cisti ostanek za sklade 27.503.392 55.365.085 201.3 Začasna delitev: Rezervni sklad 2.427.327 3.829.901 157,8 Poslovni sklad 18.882.065 44.226.184 234,2 Sklad skupne porabe 6.194.000 7.309.000 118.0 TOZD — Tkalnica: Celotni prihodek 202.361.633 326.147.549 161,2 Porabljena sredstva 57.692.442 85.703.500 148,6 Doseženi dohodek 144.669.191 240.444.049 166,2 Davki, prisp. in ost. obv. 13.800.197 27.451.937 198,9 Del dohodka za DSSS 28.468.095 42.203.446 148,2 Cisti dohodek TOZD 102.400.899 170.788.666 166,8 Izplačani osebni dohodki 62.101.772 78.840.746 127,0 Ostanek čistega dohodka 40.299.127 91.947.920 228,2 Stanovanjski prispevki 3.984.948 6.787.337 170,3 Cisti ostanek za sklade 36.314.179 85.160.583 234,5 Začasna delitev: Rezervni sklad 3.616.730 6.011.101 166,2 Poslovni sklad 22.002.449 66.529.482 302,4 Sklad skupne porabe 10.695.000 12.620.000 118.0 TOZD — Plemenitilnica: Celotni prihodek 301.503.739 471.029.784 156,2 Porabljena sredstva 161.254.446 249.080.986 154,5 Doseženi dohodek 140.249.293 221.948.798 158,3 Davki, prisp. in ost. obv. 22.014.268 32.115.102 145,9 Del dohodka za DSSS 27.598.345 38.957.105 141,2 Cisti dohodek TOZD 90.636.680 150.876.591 166,5 Izplačani osebni dohodki 46.316.551 57.993.201 125,2 Ostanek čistega dohodka 44.320.129 92.883.390 209,6 Stanovanjski prispevki 2.973.888 4.992.991 167,9 Cisti ostanek za skladi* 41.346.241 87.890.399 212,6 Začasna delitev: Rezervni sklad 3.506.232 5.548.720 158,3 Poslovni sklad 30.739.009 73.962.679 240,6 Sklad skupne porabe 7.101.000 8.379.000 118,0 DS — Skupne službe: Celotni prihodek 75.172.477 108.049.972 143.7 Porabljena sredstva — — — Doseženi dohodek 75.172.477 108.049.972 143,7 Davki, prisp. in ost. obv. 4.162.525 14.088.797 338,5 Cisti dohodek DSSS 71.009.952 93.961.175 132,3 Izplačam osebni dohodki 59.959.438 76.563.701 127,7 Ostanek čistega dohodka 11.050.514 17.397.474 157,4 Stanovanjski prispevki 3.859.514 6.600.474 171,0 Cisti ostanek za sklade 7.191.000 10.797.000 150,1 Sklad skupne porabe 7.191.000 10.797.000 150,1 TOZD — Prehrana in oddih: Celotni prihodek 18.283.226 24.558.912 134,3 Porabljena sredstva 11.614.093 15.878.507 136,7 Doseženi dohodek 6.669.133 8.680.405 130,2 Davki, prisp. in ost. obv. 792.813 1.451.242 183,1 Cisti dohodek TOZD 5.876.320 7.229.163 123,0 Izplačani osebni dohodki 4.223.933 5.420.551 128,3 Ostanek čistega dohodka 1.652.387 1.808.612 109,5 Stanovanjski prispevki 273.258 466.870 170,9 Cisti ostanek za sklade 1.379.129 1.341.742 97.3 Začasna delitev: Rezervni sklad 166.729 217.010 130,2 Poslovni sklad 783.000 618.040 78,9 Sklad skupne porabe 429.400 506.692 118.0 Preteklih prvih devet mesecev letošnjega leta nam pri obračunih že kaže rezultate poslovanja v tem letu. Predvsem lahko ugotovimo naslednje: plane smo po količinah in vrednostih skoraj v celoti izpolnili, približali smo se številu izdanih obrokov iz preteklega leta. Poslovalnica 4 — Počitniški dom v Novigradu je bil odprt od 20. 6. do 14. 9., to je 87 dni. Glavna sezona je bila v času od 1. 7. do 31. 8. 1981. Vseh gostov v naših hišicah je bilo 1.704 ah 157 več kot v letu 1980, od tega 485 članov kolektiva, 103 otrok članov kolektiva in 915 gostov — svojcev članov kolektiva in ostalih gostov. Poprečna doba letovanja izračunana iz nočnin, je bila letos 7,2 dneva, lani 7,9 dni, za ostale goste pa 7,1 dneva, lani 9,29 dni. Iz teh podatkov vidimo, da se je doba letovanja nekoliko skrajšala, kar nam tudi pomeni, da po količinah nismo dosegli prometa iz preteklega leta. Kljub temu pa smo dosegli dokaj ugoden finančni rezultat. V počitniškem domu v Novigradu so bila letos opravljena vsa vzdrževalna dela po programu, ki je bil že objavljen. Počitniški dom v Bohinju je letos zaprt, v septembru so se že začela izvajati adaptacijska dela, do pričetka poletne sezone 1982 mora biti dom pripravljen za sprejem gostov. Kočo na Krvavcu je možno koristiti preko celega leta, do sedaj jo je v letošnjem letu obiskalo Ì25 članov kolektiva s svojci, pourečna doba letovanja pa znaša 3,9 dneva. Vse bolj pa se oglašajo zahteve po preureditvi koče, oz. povečanju, kar imamo še v tem planskem obdobju predvideno. Po večjih vlaganjih v naši TOZD imamo mi urejene delovne pogoje, gostje pa za solidno prehranjevanje in letovanje, kar pa zahteva od nas več naporov, skrbeti moramo za večjo pestrost izbire in kul-turnejšo postrežbo, oz. boljše nudenje gostinskih uslug. Predvsem želim omeniti, da je naša velika želja, da bi naše usluge v počitniških domovih koristilo več članov kolektiva in upokojencev, saj je čas kolektivnih dopustov prekratka doba, v kateri so naše kapacitete zasedene z našimi člani kolektiva. Upam, da bomo našli skupno rešitev v obojestransko zadovoljstvo. 6. Vzroki nesreč: Nesreče v I. polletju Poročilo obsega statistične podatke o nesrečah pri delu in na poti na delo oz. z dela. Podatki so prikazani za vsako TOZD oz. DSSS in skupno za celotno DO. Poročilo obsega: 1. Prikaz nesreč pri delu in na poti. 2. Izgubo delovnih dni in ur zaradi nesreč. 3. Povprečno število izgubljenih delovnih dni na eno nesrečo. 4. Nadomestila osebnega dohodka za čas nezmožnosti za delo. 5. Pogostnost in resnost nesreč. 6. Viri nesreč po nomenklaturi. 7. Oblike nesreč po nomenklaturi. 8. Vzroki nesreč. Podatki o nesrečah so povzeti iz predpisane evidence (obrazci ER-8). ki jo vodi služba varstva pri delu v kadrovskem sektorju. 1. Prikaz nesreč pri delu in na poti na delo: TOZD pred. tkal. plem. PO DSSS skupaj Pri delu 7 16 14 1 15 53 Na poti - 10 4 5 19 Skupaj: 7 26 18 1 20 72 I. polletje 80 I. poletje % 80:81 Pri delu 42 + 26 Na poti 2 + 850 2. Izguba delovnih dni in ur zaradi nesreč: TOZD pri delu na poti skupaj dni ur dni ur dni ur Pred. 56 448 56 448 Tkal. 184 1472 150 1200 334 2672 Plem. 126 1008 185 1480 311 2488 PO 6 48 6 48 DSSS 316 2528 88 704 404 3232 Skupa j : 688 5504 423 3384 1111 8888 I. poli. 80 520 4160 52 416 572 4576 I. poli. % 80/81 + 32 + 713 + 94 3. Povprečno število izgubljenih delovnih dni na eno nesrečo: TOZD Pred. Tkal. Plem. PO DSSS skupaj: Pridelu: 8,0 11,5 9,0 6,0 21,0 12,9 12,3 4 % Na poti: 15,0 46,3 17,6 22,3 26,0 17 % Skupaj: 8,0 12,8 17,3 6,0 20,2 15,4 13,0 18 % 4. Nadomestilo OD zaradi nesreč pri delu in na poti: TOZD na delu na poti skupaj: I. poli. 80 % 80:81 Pred. 14.199,43 — 14.199,43 52.190,60 —267 % Tkal. 49.452,48 52.160,32 101.612,80 38.317,40 +165 % Plem. 42.637,52 67.363,99 110.001,51 17.523,50 + 527 % PO 1.305,60 — 1.305,60 1.800,00 - 38 % DSSS 105.758,98 25.971,15 131.730,13 17.511,30 +652? Skupa j : 213.354,01 145.495,46 358.849,47 127.342,80 +181 % S . 5. Pogostnost in resnost nesreč: TOZD pogostnost resnost Pred. 1,54 8,0 Tkal. 3,36 12,8 Plem. 3,52 17,3 PO 2,38 6,0 DSSS 3,92 20,2 Skupaj : 3,13 15,4 I. poli. 80 1,91 13,0 % I. poli. 80:81 + 63? + 18% ■d CC g m Cß 0) S_I V O rJi a, 9- E a. C na poti na delo 10 5 4 19 neprevidnost delavca 2 3 1 1 7 14 neuporaba osebnih zaščitnih sredstev pomanjkljivo vzdrže- 2 2 1 5 vanje strojev 3 1 4 nepravilen pristop k delu 1 3 4 neresnost pri delu spolzka tla 2 1 1 3 3 (poledica) fizična preobremenitev 1 1 3 3 nepravilna uporaba zaščitnih sredstev 1 1 1 3 neprimerna tla 1 1 1 3 uporaba neustreznih delovnih pripomočkov 2 2 pomanjkljivo sodelovanje s sodelavci 1 1 2 neprimerna transportna sredstva 1 1 2 nepoučenost delavca neurejene transportne poti 1 1 1 2 1 pomanjkljivi varnostni ukrepi pomanjkljiva izkušenost 1 1 pri delu 1 1 Zaključek: Število nesreč v primerjavi s prvim polletjem 1980 se je bistveno povečalo. V prvem polletju 1980 se je ponesrečilo 42 oseb na delu in 2 osebi na poti na delo oz. z dela. V letošnjem prvem polletju pa se je poškodovalo pri delu 53 oseb in kar 19 oseb na poti na delo oz. z dela. Vzrok za tako močno naraščanje nesreč je predvsem v mrzli zimi in s tem poledenelo cestišče, pločniki in dvorišča. Posledice so v padcih in s tem tudi v težjih poškodbah kot so zlomi, zvini in podobno, s tem pa tudi daljša odsotnost delavcev z dela. To je tudi razvidno s podatka resnosti poškodb, ki se je povečala napram lanskem letu za 18%, občutno se je povečala tudi pogostnost nesreč. Na 100 zaposlenih se je v prvem polletju 1980 poškodovalo 1,91 osebe, v letošnjem prvem polletju pa 3,13 osebe. Iz poročila je tudi razvidno, da se je največ nesreč zgodilo na poti na delo oz. z dela (19), sledi neprevidnost delavcev (13), neuporaba osebnih zaščitnih sredstev (5), pomanjkljivo vzdrževanje strojev (4), nepravilen pristop k delu (4), neresnost pri delu (3), fizična preobremenitev (3) itd. Iz podatkov, da nesreče pri delu med drugim zahtevajo precejšnja finančna sredstva kakor tudi neugodne posledice ponesrečenih je nujno, da posvečamo varnosti pri delu vso skrb in vlagamo nove napore, da se število nesreč pri delu čimbolj zniža. A*«'' éloeo Utrinek iz knjige vtisov v počitniškem domu Novigrad PRIPRAVE NA OBNOVO TC V OBRATU I Ni ga več med nami Po težki zahrbtni bolezni nas je v 60. letu starosti zapustil dolgoletni član našega kolektiva STANE MARKELJ — vodja vzdr-ževalno-energetske službe. Leta 1952 se je zaposlil v naši delovni organizaciji kot strojni tehnik v mehanični delavnici. Leta 1954 je prevzel delovno mesto vodje termocentrale ter sodeloval pri njeni obnovi in pri postavitvi 18-tonskega kotla ter Simensove turbine. Kot vodja termocentrale I in kasneje tudi termocentrale II v obratu II so te naprave pod njegovim vodstvom v redu obratovale. Vsaka okvara je bila z njegovim nasvetom in znanjem hitro odstranjena. Leta 1972 je prevzel delovno mesto vodje vzdrževalno energetske službe in tam je ostal vse do njegove bolezni, katero je čutil že dalj časa, vendar je mislil, da jo bo z vztrajnostjo, dobro voljo in z zdravniško pomočjo premagal. Vseskozi je sodeloval v družbenopolitičnih organizacijah, bil je tudi večletni Eredsednik aktiva Zveze orcev naše delovne organizacije. Skratka, bil je človek z velikim znanjem in izkušnjami v svoji stroki, bil je vedno pripravljen pomagati pri vsaki okvari, pa najsi je bilo to med delovnim časom ali jjonoči — svoje znanje in izkušnje pa je tudi prenašal na mlajši kader. Bil je človek, ki se je boril za pravico in resnico, s toplo in prijazno besedo do slehernega sodelavca, ob vsem pa poln humorja in tak je bil Stane med sodelavci tudi priljubljen. Zato pa človeka, kakršen je bil Stane, ni možno nikoli pozabiti in bo v spominu še dolgo živel med nami. Sodelavci Ob tednu požarne varnosti V obratu I se že dalj časa srečujemo s težavami v preskrbi proizvodnje s toplotno energijo in to predvsem v zimskem času, ko je toplotna obremenitev največja. Vzrok teh težav je v starosti in iztro-šenosti energetskih naprav, predvsem kotlov. V sklopu TC 1 (termocentrale 1) obratujejo naslednji kotli: 1. Parni kotel Babcock, zmogljivost 11 t/h pare, 40 bar, 400*C, kurjen s premogom. V obratovanju je od leta 1936. 2. Parni kotel Wagner Büro, zmogljivost 18 t/h pare, 40 bar, 400°C, kurjen s premogovim prahom in delno mazutom, v obratovanju je od leta 1956. 3. Parni blok kotel Wagner Büro, zmogljivost 12 t/h nasičene pare, 12 bar, kurjen z mazutom. V obratovanju je od leta 1970. Poleg proizvodnje pare za tehnologijo prva dva kotla poganjata dva turboagregata maksimalne skupne moči 2,3 MW. Trenutno obratuje samo en agregat kapacitete 1 MW, saj zmanjšana kapaciteta kotla I ne omogoča potrebne količine visokotlačne pare za oba agregata. Že leta 1975 so bile izdelane prve študije in idejne rešitve obnove TC 1. Od leta 1978 pa se aktivno pripravljamo na obnovo. S pomočjo projektantov IB Elektroprojekt iz Ljubljane smo pripravili Projekt za razpis strojnotehnološke opreme in montaže, izvedli razpis in zbrali ponudbe različnih proizvajalcev. Nato smo v letošnjem letu izvedli primerjavo vseh ponudb in izbrali najugodnejšega dobavitelja. Istočasno je bil izdelan investicijski program, ki smo ga vložili na Ljubljansko banko, ki naj bi pri investiciji sodelovala s kreditom. Investicijski program so obravnavali na svojih sejah delavski sveti TOZD in sprejeli sklepe, da se nadaljuje s pripravami na rekonstrukcijo. S potencialnim dobaviteljem opreme smo pripravili osnutek pogodbe, ki naj bi jo podpisali v mesecu avgustu letos. Prav v tem času je prišlo do zaostritev in prepovedi na področju investicij. Tako so se naša prizadevanja za čimprejšnjo rekonstrukcijo znašla na slepem tiru. Svoje mnenje o upravičenosti investicije mora poleg Ljubljanske banke dati še posebna republiška komisija, ki je bila ustanovljena av- fusta letos prav v ta namen. 'ako smo sedaj prisiljeni čakati na mnenja omenjenih institucij in nihče nam ne more povedati, koliko časa. Takoj po pridobljenem pozitivnem mnenju in odobritvi kredita bo mogoče podpisati pogodbo, po kateri se dobavitelj obvezuje izvesti rekonstrukcijo v 20 mesecih. Osnova za obnovo TC I je bil srednjeročni plan delovne organizacije za obdobje 1981 do 1985. Da bi omogočili kasnejšo združitev plemenitilnice, je bila izbrana kapaciteta novega parnega kotla 40 t/h pare, temp. 400e’C in tlaka 40 bar. Ta kapaciteta zadošča za pokrivanje vseh potreb po pari v naslednjem obdobju. Kotel bo postavljen na mesto sedanjega, 45 let starega Babcock kotla, ki bi ga že sedaj morali praktično izločiti iz obratovanja zaradi nesigurnosti in slabega izkoristka. Izpad tega kotla v zimskem času praktično že zahteva redukcije v oskrbi proizvodnje s toplotno energijo, medtem ko izpad večjega kotla pomeni zaustavitev proizvodnje v plemenitilnici, delno pa v tkalnici in predilnici. Obnova energetskih objektov je tako eden važnih dejavnikov v prizadevanjih za zagotovitev nemotene proizvodnje. Tehnične in tehnološke zasno-.ve rekonstrukcije TC I bomo opisali v naslednji številki gla-s*la- A. Krč, dipl. ing. Vsakoletno naraščanje števila požarov vpliva tudi na delo in razvoj gospodarstva, so povedali na novinarski konferenci ob tednu varstva pred požari (od 19. do 25. oktobra). Tako je bilo v Sloveniji do konca letošnjega septembra že 1413 požarov — to je 22 odstotkov več kot v enakem obdobju lani; nastala škoda v družbenem in zasebnem sektorju pa se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za 111 odstotkov (deloma tudi zaradi inflacije). Vzroki za požare ostajajo v glavnem isti: neupoštevanje varnostnih in tehničnih navodil ter malomarno ravnanje. Največ je bilo požarov na področju stanovanjsko-komunalne dejavnosti ter industrije in rudarstva, krajevno pa so največ požarov zabeležili v velikih industrijskih središčih. Gasilske enote so bile uspešne v 82 odstotkih primerov, vzroki za to, da jim požara ni uspelo pogasiti ali lokalizirati, pa so bili predvsem prepozna obveščenost o požaru ali težko dostopen kraj požara. Vsi navedeni podatki potrjujejo, da v organizacijah združenega dela še nismo izkoristili vsen možnosti v protipožarnem delovanju. Tako dopu- ščamo kajenje in odmetavanje cigaretnih ogorkov na prepovedanih mestih, nepravilno ravnanje z električnimi aparati (za kar so odgovorni tako vodilni in strokovni delavci kot vsak posameznik — skladno s svojimi pravicami in odgovornostmi) itd. Prek 50 tisoč aktivnih članov gasilske zveze bo zato moralo več storiti tudi na področju preprečevanja požarov, saj ko zagori, še tako srčna in hitra pomoč le blaži posledice. Pri ustanavljanju prostovoljnih gasilskih enot v organizacijah združenega dela še vedno niso dovolj odločni. Kadar pa do požara pride, bo sredstva za gašenje požara mogoče uporabljati bolj smotrno in dovolj strokovno, če bomo v organizacijah združenega dela in občinah napravili ocene požarne ogroženosti, ki so del nujnih dokumentov v lovne pogoje, gostje pa za dela. Ali bo nastali požar učinkovito pogašen, je odvisno tudi' od tega, kako hitro ga odkrijemo in kako ukrepamo pred prihodom gasilcev. Če bodo vsi zaposleni usposobljeni za ustrezno ravnanje s priročnimi gasilnimi aparati in hitro ukrepanje ob izbruhu požara, bo tudi škoda manjša. (Iz Informacij RSZS) Priprave na novoletno prireditev tečejo Koordinacijski odbor za organizacijo novoletnih prireditev dedka Mraza pri SZDL in Občinskem sindikalnem svetu Kranj je poslal že vsem delovnim organizacijam predlog za letošnje srečanje otrok z dedkom Mrazom. Koncem oktobra so se vse gorenjske občine dogovorile, da bodo pristopile enotno k organizaciji novoletnih prireditev, tako da bo prispevek vsakega delavca v višini 50,00 din, sredstva pa se bodo zbirala v občini, kjer je delavec zaposlen. Organizacija novoletnih prireditev je poverjena krajevnim skupnostim, ki morajo poskrbeti za to, da bo vsem predšolskim otrokom omogočeno srečanje z dedkom Mrazom, ogled otroške ali lutkovne igrice ali pa ogled kino predstave risanih in otroških filmov. Vse osrednje prireditve, pravljična vas in srečanje otrok z dedkom Mrazom bodo tudi letos v prostorih Gorenjskega sejma v Kranju. Idejna zasnova ureditve prostorov gorenjskega sejma je: dopolnitev lanske pravljične vasi z dopolnitvijo gradu in postavitvijo posebnega tobogana, pravljične hišice, grad in okolica bodo na razpolago otrokom za igranje in spuščanje po toboganu, smreke v pravljičnem ozdu bodo okrašene z okraski, i jih bodo pripravile osnovne šole, da bodo v pravljičnem fozdu kletke z malimi živalmi, i jih bo pripravilo Društvo malih živali Kranj, poseben prostor bo imela Zveza lovskih društev Gorenjske, katera bo pripravila nagačene živali v naravnem okolju. Tudi letos bodo otrokom na razpolago gugalnice, tobogani in še nekateri drugi predmeti za za- bavo, v pravljično urejenih stojnicah bo moč kupiti raznovrstne igrače, knjige in drugo. Za kvaliteto knjig bo poskrbel UNIVERSUM iz Ljubljane. Novost na letošnjem prireditvenem prostoru dedka Mraza bo tudi LUNA PARK, kjer se bodo lahko malčki zabavali po mili volji. Letošnje leto bo posebno poudarjena pravljičnost s tem, da bo večje število raznobarvnih žarnic, raznobarvnih reflektorjev, ledenih sveč in drugega, ki pričara pravljičnost. Program v prostorih gorenjskega sejma se bo začel 25. decembra 1981 in bo vsak dan od 16. do 19. ure vse do vključno 30. decembra 1981. Vstop na gorenjski sejem bo brezplačen za vse obiskovalce prireditev dedka Mraza. Otrokom iz podeželja bo zagotovljen brezplačen avtobusni prevoz. Vsakodnevni program bo vseboval več lutkovnih in drugih igric ter večkratni nastop dedka Mraza, med posameznimi igricami in nastopi dedka Mraza pa bodo nastopali še pravljičarji, ki bodo zabavali otroke. Nastopala bo tudi kranjska godba. Vsakokratni prihod dedka Mraza bodo najavljale fanfare. Da ne bi bilo nepotrebne gneče okrog odra, bo letos poskrbljeno tako, da bo postavljena tribuna, na kateri bo dober pogled na prizorišče, pa tudi ozvočenje bo boljše kot lansko leto. Ob vstopu na prireditveni prostor bodo malčki prejeli posebno značko dedka Mraza in slaščice. Priprave na novoletne prireditve so torej že v polnem teku. O morebitnih spremembah in dopolnitvah pa bomo še poročali. 3. ribiško tekmovanje V nedeljo, 30. avgusta, smo priredili že tretje ribiško tekmovanje Tekstilindusa po vrsti. Prireditev je potekala na starem mestu — ob jezeru Bo-bovek. Letošnje tekmovanje je odlično potekalo, še posebej, ker nam je bilo naklonjeno tudi vreme. Že v začetku lahko zapišemo, da tudi ribiški šport prehaja v množičnost, saj se je udeležilo te prireditve kar 24 ribičev oziroma 8 ekip, poleg tega pa je lepo vreme in želja po dobri pečeni ribi privabila na prireditev še večje število gledalcev oz. navijačev. Tokrat se je na tekmovanje prijavila prvič tudi ženska ekipa. Tekmovalke so bile praktično brez ribiških izkušenj, saj so le dan pred tekmovanjem odšle na kratek trening. V nadaljevanju — oz. rezultati pa so pokazali, da so ženske kljub temu opravičile svoj. nastop. Najboljšim posameznikom in ekipam so bile podeljene zlate, srebrne in bronaste me- dalje ter diplome, najboljšemu posamezniku in ekipi pa še lep okal. Medalje in pokala so ili izredno lepi izdelki, narejeni v naši mizarski delavnici. Tudi za zadnja mesta je bilo poskrbljeno: »navihana« le- sena riba je bila namenjena tekmovalcem za zasedbo zadnjega mesta. Ne vemo, ali je bila prav ta »trofeja« tako mikavna, da se je za zadnjo mesto »borilo« več kandidatov, tako da jih je bilo potrebno deliti z žrebanjem. Tekmovanje je potekalo po običajnih propozicijah. Po razglasitvi rezultatov in podelitvi priznanj je bil nato še prijeten ribiški piknik, na katerem sta prejemala nenehne pohvale Mato in Martin za odlično pečene ribe. Piknik se je zaključil z licitacijo 2 največjih rib. Skratka, tokratna »ribičiada« je lepo uspela in vsi, ki so se je udeležili, so nadvse prijetno preživeli to nedeljsko dopoldne. MATO HUDOVERNIK - najboljši ribič REZULTATI: 11. Mali Tone 10 Posamezno: 12. Posedi Marjan 6 točk 13. Guštin Rina 5 14. Novak Cvetka 4 1. Hudovernik Mato 50 15. Rupnik Anka 3 2. Sa vernik Vili 49 Podgornik Lea 3 3. Krč Andrej 40 Bergelj Miha 3 4. Dežman Martin 33 Jeras Milan 3 5. Škrab Franc 22 19. Legat Vili 2 6. Casar Jože 21 Radosavljevič Vito 2 7. ŠtularTone 16 Pavlin Darko 2 Lavrič Ciril 16 22. Pavlin Jože 1 9. Pertot Boris 12 23. Žvokelj Milan 0 10. Kavčič Tone 11 Štempihar Miloš 0 Naši športniki - premočno zmagali Naši športniki so letos premočno zmagali na četveroboju med delovnimi organizacijami IBI Kranj, Predilnica Škofja Loka, BPT Tržič in Tekstilindusom ter tako zopet osvojili prehodni pokal. Letošnji organizator četveroboja je bila DO BPT T ržič. Najprej so se pomerili kegljači. Med moškimi so premočno zmagali naši fantje, medtem ko so bila dekleta tretja. T očke skupaj kegljanje moški in ženske: 1. Tekstilindus Kranj 100 točk 2. BPT Tržič 90 točk 3. IBI Kranj 30 točk 4. Predilnica Škofja Loka 30 točk Tudi šahisti so slavili. Premagali so oba svoja nasprotnika. IBI Kranj se tekmovanja v šahu ni udeležil. Rezultati: Predilnica Škofja Loka : BPT T ržič 4,5:3,5 Tekstilindus : Predilnica Škofja Loka 5.5:2,5 Tekstilindus: BPT Tržič 7:1 Končni rezultat v šahu: 30 točk 20 točk 10 točk 1. Tekstilindus Kranj 2. Predilnica Škofja Loka 3. BPT Tržič Strelci in strelke ravno tako odlični. Oboji so gladko premagali vse svoje nasprotnike. Rezultati moški: 1. Tekstilindus 610 krogov 40 točk 2. Predilnica Škofja Loka 559 krogov 30 točk 3. IBI Kranj 540 krogov 20 točk 4. BPT Tržič 480 krogov 10 točk Rezultati ženske: 1. Tekstilindus 379 krogov 30 točk 2. IBI Kranj 342 krogov 20 točk 3. BPT Tržič 320 krogov 10 točk Predilnica Škofja Loka se ni udeležila tekmovanja z žensko ekipo. V namiznem tenisu smo v skupnem seštevku — moški in ženske zasedli 2.-3. mesto. Končni rezultati v namiznem tenisu: 1. Predilnica Škofja Loka 80 točk 2. -3. Tekstilindus 50 točk 2.-3. BPT Tržič 50 točk 4. IBI Kranj 20 točk Tudi v malem nogometu ni bil nihče kos našim nogometašem. Premagali so vse svoje nasprotnike. (Nadaljevanje na 8. strani) (Nadaljevanje s 7. strani) 40 točk 30 točk 20 točk 10 točk končna razvrstitev: 250 točk Končni rezultati: 1. Tekstilindus 2. Predilnica Škofja Loka 3. BPT Tržič 4. IBI Kranj Končni zbir točk športnega sporeda 1. mesto Tekstilindus 2. -3. mesto BPT Tržič 180 točk 2.-3. mesto Predilnica Škofja Loka 180 točk 4. mesto IBI Kranj 150 točk V posebni disciplini predenje so bili doseženi naslednji rezultati: 1. mesto BPT Tržič 8.50 min. 2. mesto Tekstilindus Kranj 13.40 min. Zal sta se tega dela tekmovanja udeležili samo-.dve ekipi. Mnenja smo, da bi se v bodoče ravno tega dela tekmovanja morale obvezno udeležiti vse nastopajoče delovne organizacije. Organizator naslednjega četveroboja v letu 1982 je naša delovna organizacija. NIKO Zahvale Ob boleči izgubi drage sestre MARIJE CERAR se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz predilnice in pleme-nitilnice II za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Vsem, ki ste z nami žalovali, še enkrat iskrena hvala. Pavel Žibert Ob smrti dragega očeta VINKA UŠENIĆNIKA se najlepše zahvaljujeva sodelavcem skladišča gotovega blaga, tkalnice II in tiskarni za poklonjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala Zofka Čebašek Tone Ušeničnik Ob smrti mojega sina JANEZA LUŠINA se iskreno zahvaljujem sodelavcem Tekstilindusa, posebno pa sodelavcem pleme-nitilnice I za izraženo sožalje, darovano cvetje in tako številno udeležbo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Ivan Lušina z družino Ob boleči izgubi drage mame ANGELE MIKLAVČIČ se lepo zahvaljujem sodelavcem TOZD PO za poklonjen venec, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Ivanka Šenk Ob boleči izgubi moje mame MARIJE HRIBAR se lepo zahvaljujem za denarno pomoč in izrečeno sožalje sodelavcem plemenitil-nieel. Jože Hribar Ob smrti moje drage mame in ata MARIJE IN FRANCA POKLUKAR se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem adjustimega oddelka I za podarjena venca in izražena sožalja. hčerka T ončka Zon tar Ob smrti mojega očeta STANETA HUDOBIVNIKA se iskreno zahvaljujem sodelavcem VES I za venec in izrečena sožalja. Milan Hudobivnik Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta STANETA MARKELJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v času bolezni obiskovali, ob smrti darovali cvetje in izkazali zadnjo čast. Posebna zahvala za gmotno pomoč, izraze sožalja in poslovilni govor. Žalujoča žena Mara z družino Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi dragega sina JANIJA PAPLERJA se najlepše zahvaljujem sodelavcem VES in vsem ostalim za poklonjeno cvetje, izraze sožalja in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Olga Papier Ob boleči izgubi drage mame MARIJE TONKLI se lepo zahvaljujem sodelavcem skladišča gotovega blaga za poklonjeni venec in izraze sožalja. Sonja Benedik Ob nenadomestljivi izgubi drage mame ANICE LUPŠA se vsem sodelavcem kadrovskega sektorja in ostalim naj-lepše zahvaljujem za darovani venec, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Rina Guštin Ob nenadomestljivi izgubi očeta in sestre PODLIPNIK IVANA IN PANČUR VIDE se najlepše zahvaljujem sodelavcem adjustimega oddelka za podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njuni zadnji poti. Cevriz Kati Ob smrti dragega očeta VRTAČNIK FRANCA st. se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam TOZD Plemenitilnica obrata I za podarjeni venec, izrečena sožalja in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala društvu tekstilnih mojstrov za izrečeno sožalje. sin Franc Ob smrti našega brata se lepo zahvaljujemo sodelavcem tkalnice I in tkalnice II — hala A za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Emilija , Dominik in Milan Šoštarič Ob boleči izgubi moje mame IVANE ŠILAR se najlepše zahvaljujeva sodelavcem obrata VES in tkalnice I za podarjena venca in izrečena sožalja. Stane in Tone Šilar Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem kadrovskega sektorja in vsem ostalim za lepa poklonjena darila. V bodoče želim celotnemu kolektivu še veliko delovnih uspehov in napredka T one Draksler Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavcem in OOS Predilnica za lepa poklonjena darila. Celotnemu delovnemu kolektivu želim v bodoče še veliko delovnih uspehov. Kati U rbanc Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavcem za prelepa darila. Vsem nekdanjim sodelavcem in ostalim želim veliko uspehov pri delu ter zdravja in medsebojnega razumevanja. Ajdovec Angela Po tej poti se nailepše zahvaljujem vsem tkalkam tkalnice I za darilo in za prisrčne želje ob mojem slovesu. Enako se zahvaljujem tudi obrato-vodstvu in celotnemu strokovnemu kadru za darilo in dolgoletno uspešno sodelovanje. Vsem želim obilo uspehov pri nadaljnjem delu. Zorman Štefan Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam VES I in tkalnice I za lepo poklonjeno darilo. Celotnemu kolektivu želim še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. Anton Šprajcar Najlepše se zahvaljujem OOS Plemenitilnica, ki mi je omogočila sedemdnevno letovanje ob morju. Stanislava Rozman Vsem sodelavkam in sodelavcem predilniškega laboratorija, obratni pisarni, sindikatu skupnih služb in vsem ostalim se ob odhodu v pokoj najlepše zahvaljujem za prelepa darila, ki mi bodo ostala v lepem spominu. Celotnemu kolektivu želim še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. Ančka Pečar Ob odhodu iz delovne organizacije — tklanice II se nailepše zahvaljujem vsem sodelavcem za poklonjena darila, ki mi bodo drag spomin. Prisrčna hvala pa mojim najožjim sodelavkam — strojno privezovanje — za vso pozornost ob slovesu. Vsem želim še mnogo uspehov, predvsem pa zadovoljstva. Kem Ivka Vsem sodelavcem ekonomskega sektorja se najlepše zahvaljujem za prelepo darilo ob odhodu v pokoj. Jožica Rogelj Ob odhodu v pokoj se vam prav lepo zahvaljujem za darilo, ki mi bo lep spomin. Vsem želim še mnogo uspehov pri delu vaš delavec iz kotlarne Pipan Franc Sodelavkam, sodelavcem TOZD plemenitilnica I in adjustimemu oddelku se prisrčno zahvaljujem vsem, ki ste me obiskali med boleznijo ter me bodrili. Ivanka Tomat TEKSTILEC - glasilo delov-nega kolektiva »Tekstilindus« Kranj — ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Guštin in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Pavla Peranovič — predsednik, Niko Srabočan — podpredsednik in člani: Sonja Ječnik, Ana Veternik, Milan Žvokelj, Kristina Frantar in Jana Tomšič