Posamezna Številka 1 Din, mesečno, če se sprejema list v upravi,naročnina 4 Din, na dom in f»o pošti dostavljen ist 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din. polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru -POJSE.HBCJSK.I Uredništvo Kopt-tarjeva ul. št. b/lll Telefon št 2050 in 29% — Rokopisi se ne vračajo Uprava; Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2549 Vzklik japonskega državnika ,,Nočemo vojne, ker nikomur ne kOftSft** Ozadje japonske vladne krize: borba za morje London, 6. julija. V torek je prispela iz Tokia vest, da je vlada 74 letnega admirala Saita deinisionirala. Ta demi-sija je posledica velikega japonskega »škandala Stavijtskk, o katerem se je že dolgo govorilo. V ta tkandal niso zapleteni samo nekateri ministri prejšnjega kabineta, ampak, kolikor je dosedaj znano, tudi nek minister dosedanje vlade kakor tudi več uradnikov finančnega ministrstva, med njimi v prvi vrsti podtajnik financ Kuroda. Zunanjepolitičnih posledic ta kriza ne bo imela, četudi bi se zunanji minister llirota ne povrnil na 6voje mesto. Je pa skoro gotovo, da llirota, ki ima zelo dragocene zveze z Rooseveltom, ostane. To zahteva sedanji resni mednarodni položaj, v katerem je za Japonsko velike vrednosti, da si ohrani naklonjenost predsednika Združenih držav severne Amerike. Angleški načrl Zelo resen trenotek bo namreč prišel, ko bodo odpotovali delegati japonske vlade v London, kjer 6e vraijo med Anglijo in Ameriko predrazgovori za nameravano pomorsko konferenco, ki naj bi se sklicala še letos. Stvar jc v tem, da jc Anglija nepreklicno sklenila, da znatno poveča lako svojo armado kakor letalsko eskadro iu mornarico. To hoče Anglija izvesti, še preden se sestane pomorska konferenca, katera bi bila, kar se liče vprašanja razmerja incd vojnimi brodovji velesil, na ta način postavljena pred gotovo dejstvo. Anglija namreč pravi, da ni izključeno, da bi se tudi pomorska konferenra končala i neuspehom, ona pa ne more odlašati z uresničenjem svojega oborožitvenega načrta, ki ne dovoljuje nobene zamude. Anglija jc sklenila: 1. da čim močneje utrdi svojo obal, da se za-sigura pred eventualnim izkrcanjem sovražne vojske in letalskimi napadi; 2. da svoje letalske silo pomnoži tako, da bo britansko letalsko brodovje močnejše od vsakega drugega; 3. da zviša število vojnih ladij velikega tipa i>d 50 na 70. Daljnem vzhodu Angleško brodovje na To je program, od katerega Anglija v nobenem primeru ne bo odstopila, naj se potem pomorska konferenca posreči ali ne posreči. Japonska in Amerika prav tako Prva naravna posledica tega bo, da tudii Japonska ne bo odstopila od svoje znane zahteve, da se ji mora dovoliti na morju enako močno brodovje, kakor ga ima Anglija, oziroma Amerika. To tem bolj, ker je Amerika v svojih zadnjih razgovorih s Tokljem odklonila predlog Japonske, da naj si Japonska, Amerika in Anglija razdelijo med seboj interesne sfere na Pacifiku, tako, da bi bil v bodoče vsak konflikt izključen. Ker Japonska Reakcija proti fašizmom Sunek na levo v Varšavi Maršal Pilsudski želi povratek h demokratičnemu vladanju in k spoštovanju pravic narodnih manjšin Dunaj, 8. julija, b. »Der ostcrreichisohe Volks-wirt« poroča iz Varšave, da zadnji notranjepolitični dogodki dokazujejo, da stojimo na Poljskem pred močnim političnim sunkom na levico. Novo imenovani notranji minister Koscialkowski, ki je bil dosedaj občinski komisar za Varšavo, spada med one politike, ki Pilsudskijevo diktaturo smatrajo samo za prehodno potrebo, ki mora nekega dne, kadar bodo razmere dovolile, prenehati in napraviti prostora za demokratično vladanje. Deloval je tudi dolgo časa kot upravni uradnik v izhodni Poljski, kjer ni odobraval nasilstev proti narodnim manjšinam in je večkrat zahteval, da je treba na tej meji iskati sporazuma z njimi. Maršal Pilsudski je te dni tudi zavrgel tisti (lel predloga o novi ustavi, neke vrste »izbrani ali elitni senat«, ki naj bi ga volili samo nekateri, posebno zaslužni volilci. Ta predlog, je rekel maršal, je nemogoč in nepravičen in je zahteval, da naj »e sestavi volilni red, ki bo predpisal, da morata vsaj dve tretjini senata in vsa narodna skupščina biti izvoljena na podlagi splošne volilno pravice. Samo eno tretjino senata bi imenoval predsednik države. Tudi na zahtevo maršala Pileudskega je bilo nekaj važnih mest v notranjem ministrstvu, kakor tudi po gospodarskih ministrstvih zasedeno od ljudi levičarskega naziranja, ki odklanjajo nacionalno gonjo in fašistične načrte. Ministrstvo za poljedelstvo je jjobil nekdanji voditelj malokmetske demokratične stranke, socialno ministrstvo pa je prevzel nekdanji socialdemokrat in bivši član sovjetskih komisarjev v Ukrajini. Vlada je izdala tudi navodila, naj se vsaka nasilstva proti opozicijskim strankam ustavijo. Kmetje v berlinski okolici stavkajo zahteva, da bi morala v tem primeru Anglija zapustiti svoje postojanke v Kitaju, in ker spada med japonske zahteve ludi lo, da bi morala Amerika razdeliti sfero svojih političnih in trgovskih interesov na Kitajskem med seboj in Japonsko, zato o kakšnem uresničenju japonskega predloga a priori ne more biti nobenega govora. Zato pa tudi ni pričakovati, da bi Japonska odstopila od svoje zahteve po pariteti svojega vojnega brodovja z ameriškim in angleški n. Japonska ima močno nacionalno vlado Takšen je zunanjepolitični položaj. Kar se pa tiče notranje politike, se je spočetka mislilo, da bo cesar jioveril vlado zopet admiralu Saitu. Toda veliki finančni škandal, radi katerega je Sailo podal ostavko, ker je bil vanj zapleten nek član njegovega kabineta (finančni minister Takahaši), najbrž pa še kdo drugi, je zavzel lako velike dimenzije, da je povratek admirala Saita postal nemogoč. Zato jo cosar poveril sedaj vlado admiralu Okadi, ki uživa velike simpatije v vojaških, predvsem pa v mornariških krogih, ker je bil lako v kitajsko-japonski kakor v rusko-japonski in v svetovni vojni. Sodeč po tem, bo Okada sestavil tako zvano »močno nacionalno vlado«, čeprav ne bo fašistična. kakor l)i nekateri, zlasti mlajši vojaški krogi, želeli. Za svetovno javnost pa je najbolj važno, da bo Okada prosil zunanjega ministra Hiroto, da obdrži svoj portfelj. Ker je brez dvoma, da je cesar poveril Okadi vlado šele i>otein, ko 6e je posvetoval s 86 letnim princem Saionijem, smemo biti pomirjeni glede zunanje politike novega kabineta. ki bo prav tako težil po mirnem razpletu obstoječih zunanjih problemov, kakor se jo bil trudil za to Saito. Saito je bil še par dni poprej, nego je demisioniral, inozemskim časnikarjem izjavil: »Vojne no bo. mi je nočemo, nc sme je biti, ker bi nikomur ne koristila!« Istih načel je gotovo tudi njegov naslednik, ker bi mu sicer cesar ne zaupal vlade; cesar pa se vseskozi ravna po nasvetih princa Saionija, ki jc brezpogojno za mir. Berlin, 8. julija, m. Že dva dni kmetje iz berlinske okolice niso pripeljali na berlinske trge krompirja in drugih važnih življenjskih potrebščin, predvsem zelenjave. Kmetje so namreč sklenili, da stopijo v stavko, ki bo trajala vse dotlej, dokler vlada nc prekliče svojega sklepa, po kateri •• cene krompirju in ostalim živilom maksimirajo. Poleg tega zahtevajo kmetje, da vlada prekliče tudi svoje predpise, po katerih se morajo živila prodajati v omotih, kar povzroča silno komplicirano prodajo, ki je zvezana s precejšnjimi stroški. Zaradi pomanjkanja krompirju in glavnih živil je nastala v prestolici pravcata panika. Veliki hoteli in gostilne danes sploh niso izdajali hrane, pa tudi v mnogih zasebnih hišah se ni kuhalo. Vlada grozi kmetom z najostrejšimi kaznimi, če ne bodo takoj prenehali stavkati. Hitler je prenesel denar svoje fašistične stranke v Italijo Pariz, 8. juliia. TG. Agencija »Radio« poroča, da je nemški državni kancler pred par dnevi poslal t milijon dolarjev, ki predstavljajo izredni podporni lond nemške fašistične stranke, v Italijo, ker denar v Nemčiji ni več varen. Goring se zahvaljuje Baltska konferenca Kaunas, 8. julija. TG. Danes se ie začela v zunanjem ministrstvu konferenca treh baltskih držav, ki ima namen ustvariti predpogoje za skupno politično sodelovanje. Litvo zastopa minister Lo-zoraitis. Letonsko minister Moniers in Estonsko minister Laretei. V uvodnem govoru je litevski zunanji minister podčrtal, da imajo države, ki sc konference udeležujejo, namen ustvariti boljšo mednarodno organizacijo, ki bo branila mir v tem delu Evrope. Politična organizacija Balkana Berlin, 8. julija. AA. Predsednik pruske vlade Giiring je izdal na vse osebje pruske državne policije okrožnico, v kateri izreka policiji priznani« za prizadevnost in požrtvovalnost pri nedavnih resnih dogodkih Od najvišjega policijskega uradnika pa do najmlajšega policaja-pripravnika, pravi med drugim Giiring, so vsi brez razlike izpolnili svojo dolžnost. Samoumor Rhomove matere? Pariz, 8, julija. AA. Po vesteh iz Dunaja tamkaj trde, da si je liali pokojnega stotnika Rohma, bivšega načelnika šlaba napadalnih čet, včeraj 6ama vzela življenje. Red v Amsterdamu Pariz, 8. julija. AA. Po najnovejših vesteh il Amsterdama se zdi, da so tam le napravili red in mir in da sla policija iu vojska gospodar položaja. Snoči je izšlo uradno poročilo, da jc bilo pri včerajšnjih in predvčerajšnjih neredih ranjenih skupaj 4! oseb, štirje so pa mrtvi. Vendar trde, da jo razen teli šc mnogo drugih ranjencev, ki se niso prijavili oblastem in so zdravijo doma, tako da jc dejansko število ranjencev mnogo večje od tistega, ki ga navaja uradno poročilo. Vse kaže, da je veliko število vojakov, ki so jih pozvali v Amsterdam, napravilo vtis na nemirne elemente, tako da so opustili nadaljnje poskuse za prirejanje izgredov. Vzlic temu misli vlada, da niso izključene nove demonstracijo; zato jc včeraj sklenila okrepiti amsterdamsko garnizijo šc z novimi četami iz notranjosti države. Včeraj so sc pripetili večji neredi tudi v prestolnici llaagu. Več ljudi jc ranjenih, mnogi med njimi zelo nevarno. Bolgari iščejo izhoda na morje Pogajanja med balkanskimi državami za utrditev miru in reda Konec vojne v Arabiji Prvič se v zgodovini zopet omenja bratstvo arabskih narodov Ibn Saud in njegova sinova Kairo, 8. jul. TG. Dne 28. junija je bil podpisan mir med vojskujočimi strankami v Arabiji. Besedilo mirovne pogodbe je bilo objavljeno v tukajšnjih listih šele danes. Mirovna pogodba je bila podpisana v mestu Taif in bo nosila tudi to ime v zgodovini. Mir je sestavljen tako, da prav za prav ni govora o zmagovalcih in premagancih. Meje držav, ki so se vojskovale, ostanejo iste, tako, da ni nobenih sprememb glede ozemelj, s to izjemo, da mora Ibn Saud izprazniti vso jemeniteko ozemlje, ki ga je v teku vojne zasedel, medtem ko se Iman iz Jemena obveže, da opusti za nadalje vse zahte- ve glede pokrajin Asir in Nedžran. V členu 23 se obe državi tudi zavežeta, da ne bosta kakšni tretji državi dajali ugodnosti, ki bi jih istočasno ne ponudili tudi druga drugi. Obe državi se nadalje ob-vežeta, da bosta odslej naprej v zunanji politiki vedno zasledovali skupne interese Arabije in Arabcev in da ne bosta iskali zvez z inozemskimi državami, ki bi lahko eni ali drugi od držav-podpisnic škodovale. V primeru, da bi kakšna tuja država napadla eno ali drugo od obeh držav, mora nena-padena ostati vsaj nevtralna, ne sme se pa nikdar družiti z napadujočo inozemsko državo. Pogodba je sklenjena za dobo 20 let in predstavlja v zgodovini Arabije dogodek dalekosežncga pomena. Kajti prvič v zgodovini se govori v tej pogodbi o »arabskem bratstvu« in o »skupnosti vsega islama« in o »muslimanski družini«. Odslej bodo morale svetovne velesile rosno računati z novim pokretom, ki vstopa v zgodovino, namreč z zedinjenim arabskim pokretom, ki se bo iz Arabije brez dvoma razširil tudi na vse druge države muslimanskega porekla. Anglija in Francija sklepata zvezo Pariz, 8. jul. AA. Francoski zunanji minister Louis Barthou se pripelje v London drevi ob 23. Z njim potujejo njegov tovariš, mornariški minister Pictri, glavni tajnik zunanjega ministrstva Lčger in ravnatelj v zun. ministrstvu in delegat na razorožitveni konferenci Massigli. Francoske goste bosta na železniški postaji sprejela zunanji minister sir folin Simon in francoski poslanik Corbin. Po medsebojnem pozdravu se bodo Barthou, Pictri in njuni spremljevalci odpeljali na francosko poslaništvo in tam prenočili. Jutri so začno konferenco med francoskimi in angleškimi ministri. Barthou se vrne v Pariz v četrtek. Dunaj, 8. julija. TG. Iz Sofijo poročajo agcnciji »L'Echo«, da razvoj, ki jc na Balkanu začel s podpisom balkanskega sporazuma, teče dalje. Med državami balkanskega sporazuma vlada duh vzajemnega sodelovanja in sc sedaj iščejo načini, kako bi mogli pritegniti še Bolgarijo k temu velikemu mirovnemu delu za svobodo Balkana in za neokrnjenost njegovih političnih meja. Neumne pa in iz zraka vzete so novice nekaterih inozemskih listov, da ponujajo Bolgariji, ki kot taka ne mara vstopiti v balkanski sporazum, a jc pripravljena, da z vsako balkansko državo posebej sklene nenapadalne pakte, celo vojaške zveze. Res pa je, da se balkan- ske države trudijo, kako bi mogle na nekak način zadovoljiti Bolgarijo, da bi dobila svoje izhodišče na Egejskem morju, ki ga lako želi in ki jc njenemu gospodarstvu potrebno. Baje se vršijo v tem praveu tudi razgovori med onimi balkanskimi državami, ki so na tem vprašanju neposredno zainteresirane. Za časa svojega bivanja na Balkanu, jc francoski zunanji minister Barthou imel prilolnosf, da se natančno pouči o bolkanskcm sporazumu in o stališču Bolgarije in da skuša s svojimi nasveti olajšati razvoj, ki so ga tako srečno zapnčeli pi-jonirji zhližanja balkanskih narodov. Ukrepi bolgarske diktature Revolucionarna makedonska stranka je končno razpuščena Sofija, 8. julija. TC. Nocoj je izišlo tudi uradno poročilo odbora protogerovistov, ki ga je javnost pričakovala že par dni. V uradnem poročilu beremo, da se revolucionarna stranka Makcdonccv na podlagi čl. 14 vladnega dekreta o organizaciji revolucionarnih Maccdoncov razpušča. Uradno poročilo poziva vse Macedonce, da ostanejo dobri bolgarski državljani, da naj opustijo vsako nadaljnje revolucionarno delovanje. Ker se imenovano uradno poročilo nanaša izrecno lc na Bolgare, sklepajo iz tega, da ostanejo izvenbolgarske macedoneke organizacije še vedno neokrnjene. Zastopniki raznih delavskih sindikatov, ki so prej politično pripadali različnim političnim strankam, oziroma so bil politično nevtralni, se pola- goma razkrajajo in se potapljajo v smislu vladnih smernic v enotno izenačene strokovne organizacije. Tako so se danes združili v skupno vsebol-garsko strokovno društvo grafični delavci, poki in hotelski uslužbenci. Pričakujejo v kratkem pristop železničarjev. Vsled ukinitve skoroda polovice bolgarskih dnevnikov, je veliko število tipografov vrženih na cesto. Vlada jo zato odredila, da tiskarne ne smejo delali v dveh šihtih. Nadalje je vlada predpisala, da se mora oeemurni delavnik v tiskarniških podjetjih najstrožje držati, da sc prepreči naraščanje brezposelnih. Sofija, 8. julija, m. Kot se doznava, je bolgarska vlada ponudila Cankovu mesto bolgarskega poslanika v Berlinu. Cankov je ponudbo odklonil w Hlinha o sodelovanju med Cehi in Slovaki Praga, 8. julija. TG. Današnja »Prager Presse« poroča iz Ružonberoka, kjer prebiva in deluje vodja Slovakov prelat Hlinka, da so sc vršile velike prisrčne slovesnosti k 70 letnici zaslužnega slovaškega voditelja. Posebno je bil prelat Hlinka ganjen, ko se mu je poklonila mladina, ki ji je v krajšem nagovoru izjavil, da od srca želi, da bi se na Češkoslovaškem ustvaril enoten katoliški blok, ki hi lahko s ponosom nosil ime bloka pravičnosti in krščanske vzajemnosti. On jc načelu« pripravljen, da začne pogajanja s češkoslovaško vlado za aktivno sodelovanje z vladnimi strankami, samo je treba prej šc najti za to ugodnih okoinosti. Veliko svečanosti v Ružonbcrokii torej niso samo izraz neomajne vdanosti slovaškega naroda svojemu staremu voditelju, ampak tudi viden izraz za vstajenje nove politične mentalitotc med Slovaki, ki nt izključujejo več sodelovanja h Oclii marveč iščejo, seveda poti gotovimi jamstvi, načinov in potov za aktivno sodelovanje slovaškega naroda pri vodstvu skupne države. Proščenje pri sv. Cirilu in Metodu Lep sprejem nadškofa dr. Jegliča - Poniifikalna sv. maša - Veličastna procesija sv. Rešnjega Telesa zvečer je zaključila slovesnosti Ljubljana, 8. julija. Ve« zadnji teden je bežigrajska župnija preživela v slovesnem razpoloženju. Ves teden so se v novem svetišču sv. Cirila in Metoda vršile pubožnosti, romarji so prihajali od vseli krajev domovine, Beži g raje i sami pa so z. največjo vnemo jn ljubeznijo dajali dušku odkritemu veselju, da ie njih davna želja uresničena. Nova cerkev je bila tako ves teden obilno obiskovana od pobožnih vernikov, domačinov in gostov. Vsaka izmed .ostalih ljubljanskih župnij je pretekli leden napravila k svoji novi sestri v severni meslni del skupen obisk. Višek in zaključek vseh teh zunanjih slovesnosti pri sv. Krištofu pa je bil danes, ko se je k novim žtipijanem pripeljal na obisk nadškof dr. A. Bona ven tura Jeglič, ki se je že v soboto pripeljal iz. Gornjega grada v Ljubljano, kj«\r je v škofijskem dvorcu prenočil. Danes nekoliko pred deveto uro pa se je pripeljal k novi cerkvi: spremljal je sivolasega kneza g. ravnatelj Jagodic. Pred okrašeno župno cerkvijo so pričakovali visokega gosta že v.si zbrani župljani. množica narodnih noš ter najmlajša armada malih klarie in frančiškovih križarjev. Slikovito pestra množica, ki so ji dali poseben povdarek številni otroci z rožami in cvetjem, ki so gu ob prihodu nasuti visokemu cerkvenemu knezu na pot. Skozi od škofije do Bežigrada so spremljali kočijo r. nadškofom okoliški fantje v narodnih nošah, jezdeč na konjih. Razen župljanov in domačega gosp. župnika p. K azilu i rja Zakrajška so pričakovali visokega cerkvenega kneza pred novo cerkvijo tudi še stolni prošt g. Ignacij Nadrah in stolni kanoniki gg. dr. Mihael Opeka, Alojzij Stroj in Jožef Vole. Pred cerkvijo je nadškofa dr. Jegliča pozdravil v anenu župljanov cerkveni ključar, odvetnik g. dr. šilanko Žitko, rekoč: Prevzvišeni g. nadškof! Nova bežigrajska fara sv. Cirila in Metoda Vas pozdravlja prvič v svoji sredi, odkar je bila ustanovljena. kot visokega cerkvenega dostojanstvenika, kot nadpastirja, ki je dal prvo pobudo in napravil |irve korake z.a ustanovitev samostojne bežigrajske fare, posebno pa kol svojega tnko spoštovanega in ljubljenega duhovnega očela. Prevzvišeni! Kakor vsaka katoliška manifestacija, luko je tudi posvetitev nove župno cerkve sv. Cirila in Metoda pokazala, da je katoliška zavest med slovenskim narodom močna, pokazalo se je zopet, da ne govorijo zastonj o katoliški Sloveniji. Slovenija je iu bo oslnla katoliška iu smo na lo bolj ponosni, kakor na vsako drugo odliko. Zavedamo pa se. Prevzvišeni. da je v veliki men Vaša zasluga, da je Slovenija tako katoliška. S svojim smolrenim delom, spremljanim od vztrajne molitve, s svojo neiitrudljivosljo in odločnostjo, s svojim skrbnim očesom, ki je sledilo vsakemu pojavu v življenju slov. naroda, zlasti pa s svojo »•oliko ljubeznijo do slovenskega naroda ste mogli ohranili v Slovencih verski čut njihovih prednikov. obenem pa sle položili trajne temelje za dosledno. brezkompromisno katolištvo v duhu papež- kih okrožnic, ki nam v sedanjih razburkanih Časih kažejo edino pravo pot Bodite zato, Prevzvišeni, od nas tako iskreno in s takim spoštovanjem pozdravljeni, kakor pozdravljajo nnjhvaležnejši otroci svojega najboljšega očela in blagoslovile nas, da bi vedno živeli lako, kakor ste nas učili!« Nadškof dr. Jeglič se je nalo. kljub visokim letom ves svež. in krepak, kakor je zmerom bil, zahvalil vsem župljanom za tak lep sprejem ter govorniku z.a izrečene besede: Rekel je: »Rad sem priš.r-,1 sem, da se Iu v tej cerkvi z Vami vred spomnim v molitvi in sveti daritvi svetih bratov, slovanskih njioslolov sv Ci.rila in Metoda. Oba svetnika itnala največ zaslug, dn smo Slovenci in sjiloli Slovani postali katoličani. Prepričan sem, da tudi v nebesih z molitvijo spremljata prizadevanje katoliških Slovencev, katerim sta v življenju posvetila vso svojo ljubezen. Zato se prav posebno veselimo tega praznika, te nove cerkve sv. Cirila in Metoda, ki ste jo s tako vnemo in s tolikimi žrtvami zgradili. Želim, da bi tudi v naprej naša zvestoba do bratov sv. Cirila in Metoda ostala lako goreča, da bi sc zmerom vsi v molitvi obra- čali na nju, da bi kol slovanska aposlola izprosila pri Bogu versko združitev vseh Slovanov. Potem je knezoškof s spremstvom odšel v cerkev, kjer jo najprej pridigal g. dr. Opeka o temeljitosti katoiištva, ki mora biti brezpogojno, za vsakega enako. Take temeljitosti v dogmah in morali smo dolžni prav zaradi spoštovanja do svetih bratov sv. Cirila in Metoda. Po pridigi je daroval nadškof dr. Jeglič slovesno pontifikalno sveto mašo. Pri maši je pel bežigrajski cerkveni zbor, pomnožen z vojaškim orkestrom. Zbor je vodil pevovodja g. 1'uš. Po končani sv. maši je visoki gost še nekaj časa ostal pri sv. Krištofu ter se zanimal za vse podrobnosti nove stavbe ter za cerkverfo življenje v župniji sploh. Prevzvišeni ostane v Ljubljani še jutri ves dan, v torek ptifioldne pn sc skupaj z g. ravnateljem Jagodicem odpelje z letalom na Sušnk, odkoder bo šel na božjo pot na Trsat. Hotel je sicer odleteli že jutri, pa so vsi prostori na letalu bili že zasedeni. To bo prvn pot nadškofa dr. Jegliča z letalom. Pojiohlne ob t je obiskala novo župnijo sv. Cirila in Meloda predmestna župnija sv. Antona na Viču. Pridigoval je frančiškanski gvardijan |>. Gabrijel Planinšek o temi Sv. Ciril in Metod, zgleda dela za zveličanje duš . Zvečer ob 7 je bil zaključni govor domačega g. župniku p. Kazini i r ja Zakrajška, nato pn se je razvila po bežigrajskih ulicah veličastna teoforična procesija z lučkami, katero je vodil slolni prošt g. Ignacij Nadrah. S leni je bila zaključena osmina posvočenin nove župne cerkve sv. Cirila in Metoda. Jubilej Mengeške godbe Mengeš, 8. \ proslavo >0 letnice svojega godbenega društva si je Meugeš nadel praznično lice. Ves prostrani trg je bil v zastavah, mlajih in sln-volokih. od vseli strani so prihiteli gostje in prijatelji godbe na veliko slavnost. Mengšani -o se /. veliko vnemo pripravljali že cele tedne, da dostojno sprejmejo številne goste pod svojo gostoljubno streho. Pripravljalni odbor pod predsedstvom tovarnarja g. \ lojzti Kancu «1. je imel polne roke dola. požrtvovalno pa so mu priskočili nu pomoč vsi Mcngšuui, du je bila proslava zu Mengeš res velik praznik, kakršnega v svoji zgodovini brez dvomu še ni doživel. l\ot uvod v piosIhvo je bil koncert Mengeške godbe iu pevskega društvu na dvorišču tovarne Sleiiibeiger in Melil/er. koncert, ki je liil rekordno obiskan, je prenašal ludi lladio Ljubljana. Po koncertu jc bila bakljuda po Irgu. Zjutraj je Mengšune zbudila godba, ki je zaigrala huduico. krn«no polelno jutro je obetalo. da bo svečana proslava zlulega jubileja Mengeške godbe .polna solnca in veselja. Že od zgodnjih jutranjih ur je bil prijazni trg živahno razigrnn. Prihajali so že prvi gostje, godbe iz Polja. Viča. Vrhnike in Cerkelj pa so vkorakale v trg ob zvokih veselih koračnic. N dolgem sprevodu so odkorakali Mengšani ob o na kolodvor k sprejemu gostov iz Ljubljane, nato pa so jih pojieljali po 2 km dolgi cesti v slavnostno okrašeni Mengeš. Sprevod so tvorili konjeniki, za njimi pn so korakale godbo iz. Polja, Domžal in Mengša in izmenoma igrale Najnovejše športne vesti Poljska : Jugoslavija 10 ~>. /.ngreh. 8. jul. |>. Prod številno publiko se je danes odigrala meddržavna bazenska tekma Poljska : Jugoslavija, lekinn -e je končala z rezultatom -0 : I za Jugoslavijo (prvi polčas 6:1). Igra ji; bila lepa in o naši postavi je treba izreči ugodno sodbo. Igralke so se lepo vživele v igro. dobro in točno podajale, lako obramba kot napad -ta bila dobra. V drugem polčasu so igrale Poljakinje veliko boljše in so naše igralke popustile. Zato so tudi izvedle znatno manj akcij kot v prvem polčasu. Sicer so igrale tudi Poljakinje dobro, vendar se je videlo, da tako lepe igre od naše reprezentance niso pričakovale. V naši reprezentanci sta igrali t■ i«1 i dve Ljubljančanki, ki sta bili meti najboljšimi. Nnj-več golov je zabila Kunstekova. S tem se je naša reprezentanca plasirala za svetovno prven. stvo v liuzeni. ki se vrši dne 9. avgusta v Londonu v okvirju 4. ženskih iger. Reprezentanca Belgrada : Reprezentanca Sofija 3 : 1 (2 : 0). Kakor jc bilo pričakovati, je vladalo precej veliko zanimanje za tekmo. Na igrališču Jugo-slaviie sc ja zbralo nad 5000 gledalcev. Tekma je bilo zelo lepa in zanimiva. Sofijsko moštvo se ie predvsem odlikovalo s hitrostjo in požrtvovalnostjo. Belgrajski reprezentanci sla največ doprinesla igralca Liševič m Vujadinovič, ki sta sploh bila najboljša igralca na polju. Liševič je dal oba gola v prvem polčasu, tretji gol pa je dal Vujadinovič v drugem polčasu. Edini gol so dosegli Bolgari takoj v začetku drugega polčasa. Sodil je gosp. Va-siljevič dobro. Hajduk : Bask (i : 1 Splii. 8. julija, b. Hifjdiik : Bask 6:1. Hajduk jp Bask takorekoč pogaz.il. Kljub temu je b;ln igra fuir. S tem se je Hajduk plasiral na drugo mesto za BSK. 1:4 (1:1) p. Današnja tekma ?.:> sre.i- Kupid : llologna Dunaj, 8. julija njeevropski pokal se je odigrala pred 80.000 gledalci. Tekma je bila prav surova in so se kmnlu začeli spori med igralci, čeprav naravnost niso bili interesirani. Uapitlov napad je bil izredno slab in je publika biln izredno huda na "spijo vce. V 20. minuti drugega polčasa je prišlo do splošne zmešnjave in pretepa ned igralci. Iz, publike so začele leteti steklenice na igralce. Nato je bil Italijan izključen, nakar se je šele začela divja igra. o kaleri se ne da nič poročati. Belgrad, S. jul. m. Na današnjem izrednem občnem zboru B.Sk je bil izvoljen za predsednika Dimitrije Bojič. načelnik prometnega ministrstva. Za podpredsednika pa so bili izvoljeni Branko žegarac. načelnik notranjega ministrstva. Miodrng Kilipovič, predsednik okr. sodišča, in M. Pavlovie. Belgrad. 8. jul. m. Na vrtu restavracije ko-laruc« je bil danes dopoldne velik boksmatcli, na katerem sla se spoprijela Italijan Mario Dobrot- in naš drugi prvak Štefan Jakšič. Dobrcc je žc v 0. rundi premagal Jak.šiea - tehničnim knaek anioni. Tekmi je prisostvovalo približno 2000 ljudi. koračnice. V sprevtdu je bilo nad 200 pesi rili narodnih noš. Sredi Mengša, pred visokim Marijinim spo-menikom, se je sprevod ustavil. Z balkonu nedavno renovirane Funtkove restavracije je v imenu Mcngšanov in pripravljalnega odboru pozdravil akademik g. Cene Funtek vse goste in bratska godbena društva, posebej pa še višjega svetnika g. Svetka. zastopnika g. banji, ki je bil |Hikrovitelj jubilejne proslave mengeške godbe. Po pozdravnem nagovoru je sprevod, kateremu so -se priključile še 4 godbe, odkorakal preti župno cerkev k maši, ki jo je na prostem pred cerkvijo bral stolni dekan g. dr. Frane kimovec. Med mašo je pod vodstvom g. Li|>arja pel pevski zbor ob spremljevanju Mengeške godbe. G. stolni dekan dr. Kimovec je imel kratek nagovor o lepoti petja in godbe pri slu/.bi božji. Po končani službi božji je izrekel iskren pozdrav vsem kapelnik Mengeške godbe g. Peter Lipar in prebral vse pismene in brzojavne čestitke. ki jih je prejela godba ob svojem jubileju. Nato je imel lop govor g. dr. Anton Dolinar, ki je časlital k jubileju godbi in njenemu vrlemu kn-pclniku g. Liparju. Povdaril je, da je bilo živahno delovanji: godbe vedno v čast in ponos prijaznemu Mengšu in ji je želel še mnogo uspehov. Višji svetnik g. Svelek je v Imenu g. bana izrazil Mengeški godbi pozdrav in častitke. Zatem je bila odjioslana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Številni gostjo in vseh 8 gotlbenih društev, ki so že dopoldne prihiteli v Mengeš, so se opoldne zatekli v znane mengeške restavracije in gostilne, kjer so bili prijazno in gostoljubno postrežem. Popoldne pa so se zbrali v Staretovem drevoredu, odkoder je odkorakal po trgu veličasten sprevod kakršnega redko vidiš v podeželskih krajih. \a čelu so jezdili konjeniki, z.a njimi pa je strumno slojiala Mengeška godba s kapelnikom g. Petrom Liparjem na čelu. Za godbo so korakali ustanovitelji in prvi člani godbe. V sprevodu so šli zastopniki mengeških društev, gasilske čete iz Mengša, Stoba, Most itd. in izredno mnogo narodnih noš peš in na vozovih. Vseh je bilo nad 150, knr je tudi za tako slavnost zelo veliko število. V sprevodu je igralo jioleg Mengeške še 8 godb iu sicer iz. Domžal, Cerkelj, Kamnika, Kranja. Šenčurja. Vodic. Vrhnike in Device Marije v Polju. Toliko godb še ni bilo- zbranih na kaki proslavi v kamniškem okraju. Po obhodu je bila na Dornikovem vrlu velika veselica, na kateri je igralo vseh 9 godb. Kamniška in vrhniška godba sta odigrali le|>o naštudiran skupen koncert, ki je žel mnogo odobravanja. Veselica je, bila izredno dobro obiskana, od vseh strani je prihitelo mnogo gostov. Izrečenih ie bilo mnogo zdravit: v čast mengeški godbi in njenemu vrlemu kapelniku g. Liparju. Bila je to lepa in prisrčna proslava jubileja požrlvovainega dela in uspehov ki tudi zanaprej ne bodo izostali. Koliko imamo Židov Belgrad, 8. jul. m. Po statističnih podatkih živi v miši državi okoli 70.000 jutlov. (>l teh je v dravski banovini 8'Jli, v drinski ban. 10.043, v donavski 18.580, v savski 19.575, v zetski 610, v mora v sk i 586. v vartjarski 759. v primorski 578, v Belgradu 8936. Belgrad, 8. jul. m. S snočnjim br/,t,vlakom je prispelo semkaj okrog 100 češkoslovaških intelektualcev. po večini akademskega dijašlvu, ki bodo prebili'v naši državi tri tedne na počitnicah. ' Posvetitev letošnjih novomašnikov Ljubljana, 8. julija. Vinograd Gospodov je z današnjim dnom /.opet dobil 24 novih mladih dclavcev, ki so bili danes zjutraj posvečeni v ljubljanski stolnici. Izmed teh jc 15 bogoelovcev ljubljanske škofije, 6 salcz.ijancev ter trije cislcrcijani. Mašniško posvečenje so prejeli sledeči svetni duhovniki: Dolšina Ivan iz. Velikih Lašč, Jenko Janez iz Mavčič, Kotali Jože iz Semiča, Oblak Janez iz Horjula, Orehar Anton iz Predoslja, Pregcljc Janez iz Begunj nad Cerknico, Premrov Jože iz Cerknice. Turk Alojzij iz Prečne, Babnik Karel iz Mekinj, Čepon Ludovik iz Horjula, Kopušar Milan iz Ljubljane-Šiška, Slopar Anton iz Božanja, Zavbi Avguštin iz Zg. Tuhinja ter N. Bolonič iz krške škofije in Janežič Žitomir i skojdjanske škofije. Učiteljska zborovanja Ljubljana, 8. julija. Danes dopoldne se je v dvorani Delavskt zbornice nadaljeval in končal občni zbor učiteljev dravske banoviene. Zborovanje je vodil g. jiredsed-nik Dimnik. Prebrana so bila poročila posameznih odbornikov, končno pa je bila izglasovana raz, resnica vsemu odboru, vsakemu odborniku posebej pa izrečena pohvala. Vse dopoldne so izpolnili razgovori o različnih notranjih vprašanjih organizacije, zlasti o članarini, o brezposelnih skladih, o tečajih. Obširno so na zborovanju govorili tudi o razmerah v glavnem učiteljskem združenju v Belgradu. Zlasti predsednik g. Dimnik je do podrobnosti temeljito pojasnil stališče slovenskih delegatov, ki so ga zavzeli pri vprašanju predsednika g. Damjana Kačičn. Končno so bile volitve glavnega, nadzornega in upravnega odbora. Po večini so izvoljeni vsi dosedanji gg. in sicer: glavni odbor: Kumelj, Hočevar, Voglar; nadzorni odbor: Ivanj-šič, Črnovškova, HajnSek, Mervar, Požar; v upravni odbor: Dimnik, Verk. Peternel, Dobršek, Vudler-jeva, Zupančič Jože, Kmet, Bučar. Ob dveh popoldne je predsednik Dimnik skupščino zaključil. Posvetitev letošnjih novomašnikov. Naši pravniki v Sofiji Sofija. 8. jul. m. Danes ob 9 je predsednik vlade Georgijev sprejel vodstvo jugoslovanskih pravnikov, ki so prišli na obisk k bolgarskim pravnikom. Predsednik vlade Georgije.v je ostal z vodstvom v daljšem razgovoru in se jc zelo zanimal za razmere pravnikov v Jugoslaviji sploh, kakor tudi za razvoj jugoslovanske zakonodaje. Ob 10 se je v palači bolgarskih pravnikov vršila slavnostna akademija, ki so se je udeležili jugi* slovanski gostje in veliko število bolgarskih pravnikov. Velika dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena Akademiji je prisostvoval poleg ostalih uglednih osebnosti ludi jugoslovanski poslanik v Sofiji Aleksander Cincar-Markovič. Akademijo jp oivorii Vladimir Adamov, ki je izrazil v imenu balkanskih pravnikov posebno veselje in zadovoljstvo, tla so se jugoslovanski in bolgarski, pravniki sestali. Na pozdrav Adamova je odgovoril dr. Poli-leo, nakar sta imela referate dr. Angjelinovič in tir. Fodenhecbt, ki je prečital svoj referat o običajnem pravu v bolgarski zakonodaji, specialno v zvezi z, rodbinskim dednim pravom. Dr. Angje-linovič pa je referiral o osnovnih načelih novega jugoslovanskega državljanskega zakona. Nnlo ie bil banket, na katerem se je napilo več zdrnvir, pri katerih sp je |>ovdarjala želja po medsebojnem sporazumu obeh bratskih narotlov. Zbor gledaliških igralcev Skoplje, S. julija, m. Danes je bil iukaj kongres gledaliških igralcev kraljevine Jugoslavije, na katerem se je prcčitalo poročilo finančne sekcije, ki je bilo po krajši debati sprejeto. Sprejel se je ludi predlog anketne komisije. naj /druženje gledaliških igralcev izdaja od časa tlo časa stanovski list. Fnuko se jo sprejel predlog, da se pri združenju ustanovi zadrugn za varčevanje. Plcnum je nato sprejel resolucijo, v kateri se v glavnem zahteva: skartelirauo upravljanje gledališča je silno 'otežkočilo pravilno funkci joniranje odnosov članov državne uprave Narodnega gledališča, ker ustvarja karlelni sistem nesocialne pogoje gledaliških uslužbencev. Ta novi sjstem zadeva njih življenjske interese, pa ludi interese umetnosti. Kongres gledaliških igralcev radi teg;i obsoja tn pojav, posebno pa še namero upravnikov gledališč, tla članom, ki obolijo, p rečen-tunino znižajo prejemke. Zaradi tega naprošajo gledališki igralci prosvetnega ministra, da razveljavi otlloke upravnikov Narodnih gltv dali.šč.« Dunaj, 8. julija, p. Mednarodni urad dela ja izdelal statistiko zdravnikov v Evropi, Po tej sla. tistiki je relativno največ zdravnikov v Avstriji, Mer pride na 766 prebivalcev žc 1 zdravnik. Avstriji sledila Nemčija in Francija s 1300 in 1500 prebivalci na 1 zdravnika. Za primerjavo navajamo še, da pride v naši državi na 3600 prebivalcev 1 zdravnik. Tako naokrog Pretekli čclrlek jc bilo v Liubljani prav lopo; tako je bilo lepo, da kar ne morem popisati, kako je bilo lepo, tako je bilo lepo . . . Ob lepih sončnih dneh derc v Ljubljani in tudi v Mariboru, da nc bo zamere — vse na vodo, kar leze in gre, moški, ženske, otroci in psi. Moški, ker je med njimi od sile umazancev, ženske po starem receptu pesnika Ovida . . . veniunt, speetantur ul ipsae, otroci, da lahko komu nagajajo, psov pa itak nc sme nikjer manjkali. Meni pa z.a to ni nič; človek obstoji, kakor pravijo učenjaki, že sam (>o sebi skoraj iz same vode, pa se mi ne zdi vredno lo vodo še posebej v vodi namakati. lako sem jo ludi v četrlck nameslo v vodo rajši zavil v kavarno, kjer imajo prijetno senco in dobro črno kavo, to sc pravi, črna jc lista stvar že, če je pa res prava kava, pa ne vem. Jaz jo pa vseeno vselej naročim, že zato, ker velja žc nekaj tednov sem tri in pol dinaria, torej pol dinarja več kakor prej, in človek, ki nekaj nase drži, kakor jaz, vendar nc bo očitno kazal, da mu jc kaj za listi novčič, ker je navsezadnje čisto vseeno, ali oslaneš dolžan tri ali pa tri in pol dinarja. V kavarni jc bilo precej ljudi. Tudi nekaj muh ie bilo notri, pa nc v kavi, ampak v kavarni. Nekdaj jih ni bilo toliko, sedaj so pa pač drugačni časi. Kar je pa bilo moških v kavarni, so nosili vsi v črno rogovino obrobljena očala in vsi so brali Jutro«; nekateri so imeli pa »Jutro« v žepih tako, da jim je ven gledalo. Ta reč se mi je zdela čudna. Človeku namreč, ki nima drugega opravka kakor da prodaja po svetu zijala, se zdi marsikaj čudno, posebno čc je že od svojega rojstva naprei tako nekolikanj neumen kakor sem jaz. Jaz sam sicer lega ne verjamem, ampak ljudje pravijo tako in zato bo že res tako. fo očitanje mc je že večkrat zabolelo, ampak kar je, to je. Premišljeval sem sicer že dolgo, kako bi to bolezen odpravil, pa vsi zdravniki niso našli nobene prave medicine zame. Pretekli četrtek, v kavarni, sem pa le prišel na pravi recept. Pri sosedni mizi sta se namreč pogovariala dva gospoda s črno obrobljenimi naočniki o inteligenci. Nimam sicer navade prisluškovati tujim pogovorom, ampak pogovor o inteligenci me jc le zanimal. F.dcn izmed gospodov je namreč rekel (med drugim): »Vidiš, ali ti nisem vedno pravil? Moda, šporl, gledališče, kino itd,, vse to jc lepo in kdor se z.a vse lo zanima, jc že inteligenten. Dovolj pa to še ni: čc hočeš biti res inteligent, moraš brati vsak dan tudi »Jutro«. Pri leh besedah sc jc ludi meni zasvetilo. O, da sc mi ni že zdavnaj prej! Koliko bridkih ur bi si bil prihranili »Da,« sem začel premišljevati, la dva gospoda imata prav! Kdor ne gre z modo in ne nosi najmodernejše kravate, kakor mu jo nasvetuie mladi, polizani prodajalec, ta je navadna packa, ne pa inteligent. In kdor ne pozna vsaj po imenu vseli športnih veličin in filmskih svetilk, kdor ne pozna vseli rekordov in vseh gledaliških botrov in baletnih slričkov, ta ne spada v inteligentno« družbo. In kdor ne plačuje redno »Jutro«, la šc med barabe ne spada, nikar med inteligenco. Tako se mi ie zasvetilo takrat v možganih, v četrtek v kavarni. Nekdaj, v svojih mlajših letih, ko »Jutra« še sploh ni bilo iu torej tudi nihče inteligenten ni mogel bili, sem terjel vse drugačne reči. Bral sem namreč, da ic živel lam daleč nekje pred 100 ali 200 leti neki Gregor Mendel. Ta je bil že kot fantek prav brihten, lako da so ga starši sklenili poslati v šolo. Takrat namreč ljudje še niso zahtevali od šole, naj dela iz patentiranih tepcev učenjake svetovnega slovesa, kakor to zahteva moderna inteligenca«, ki ji kar ne gre v glavo, da bi mora! postati hofratov nadebudni viko kakšen dimnikar ali pa nežna hčerka soba-i.ca, ampak so pošiljali v šole samo nadarjene fantke — dokaz, kako je bil tedanji svet še mračnjaški in nazadnjaški in neinteligenten, Mladega Gregorčka so torci poslali v šolo in fant jc tako dobro napredoval, da je postal duhovnik ali mo-derno-znanstveno: far. Tega pa še ni bilo dovolj; še v samostan jc šel, da jc postal kar dvakrat -Far« ki ni imel drugega opravita kakor na dan po 24 ur poslavati brez dela, namesto da hi hodil gledat nogometne tekme ali pa občudovat razne filmske zvezde. Tako je torej prišlo, da jc gospod Gregor postaval po samostanskem vrtu, ker drugod ni mogel, in gledal, kaj in kako tam vse raste: fižol grah' plevel .pisane rože in ajbiš. Pa jc začel, menda od samega dolgega časa, listi fižol in grah in plevel in rože presajati, cepiti, precepljali in jc gledal, kaj bo iz vsega lega. To jc detal leta in leta, dokler ni spozna!, da rože nc dobivajo nikdar drugih barv kakor tisle, ki so jih imeli njihovi predniki, mlajši ali pa starejši, in da je torej vse podedovano že v kali. Za la opazovanja so sc začeli počasi zanimati tudi naravoslovci, ki niso bili samostanci, pa so rekli, da ima pater Gregor prav. In »o tekli ii ljudje, da to ne velja samo za rastline, ampak ludi za živali in za ljudi: česar ti tvoji predniki niso zapustili, nc mores prinesti s seboj na svell Živali pač lahko odsekaš rep in mački lahko privežeš kakšno pentljo okrog vratu, njene narave pa s tem ne boš spremenil. Tako so rekli ti možje, čeprav niso nosili naočnikov a la Harold L!oyd — »ach, wie inleressant ist er,« bodo rekle naše inteligentno dame —, s tem so pa ludi rekli, da ni take šole, k|cr bi se ljudje naučili pameti, kajti če bi kje bila, bi ljudje pošiljali bedake tja in ne' na Studenec. Tega je seveda že precej let, kar sem to brni in ludi verjel, da jc res tako, in zaradi tega sem bil dostikrat ves obupan, ker sem vedel, da bom ostal kljub vsem šolam celo življenje bedak m osle. Sedaj si pa predstavljajte moje veselo izne-nadenje, ko sem kar tako na lepem zvedel, da lo, kar je učil pater Gregor, ni vse skupaj nič, ampak da jc z.a »inteligenco« potrebna samo moderna obleka, zanimanie za šport ali pa za konio ,n ,pse' in Pa zanimanje za kino in morebiti še za balet. Ne pozabi pa čitati »Jutra«, ki naj bo viden znak tvoje inteligence«! Nov žarek upanja, da bo vendar enkrat moje trapavosti konec, sem lakoj naročil Jutro«, pa ne pri ujiravi, ampak pri natakarju. Prebral sem ga do zadnje vrste, pa nič — nič! Zdelo sc mi jc, da sem še bolj trapast kakor sem bi! prej! V globoke inisli zatopljenega pa me nekdo potaplja po rami. Bil je moj dober prijatelj in temu sem sc zaupal, kako in kaj. Pa me je vprašal: Ali še res ne veš, zakaj so -Jutrdvi« ljudje lako inteligentni? Vidiš, to je lako: oni »Jutro« plaču-|ejo, Slovenca« pa prebirajo« — pojdi in še ti tako sloii! »Jutro« v žepu — »Slovenca« pa v glavi, pa boš videl, kaj se pravi bili inteligent . .« Sedaj preizkušam ta rcccpt — mogoče bo počasi lc kaj! Divji mrjasci: Kulturne razmere v fašistični Itattji Nova šiba Avstralije Kolikokrat Upremo (ki vseli mogočih časopisih, kakšna kultura eden Inkoi navalil na lovca. Ta se je v zadnjem liijai rešil mi vejo bližnjega dreve.-n. Toda. ko je splezal nn vejo in se je pripravljal na ugoden slrel, je opazi) nekaj, kar mu ie spravilo vse lase ita glavi po-kmic.u. Po veji se je plazila velika črna kača, ki je najbolj strupen plazilec Avstralije. Pograbil je svoj klobuk in začel udarjali.z njim po kači, da hi jo spravil z veje. lodu kača je z neizprosno gotovostjo lezla proti njemu iij se pripravljala na smrtonosen pik. Lovec je slal pred dvema načinoma smili. Kačji pik je bil sigurna smrt, spopad z merjascem na tleh pa verjetna. Odločil se je -z« zadnje. Ko je kača dvignila svoj vral k piku, jo odskočil z veje mi Ila, kjer ga je pričakoval merjasec. Brovvning je vrgel svojo puško na Ila in lekcl proč, kar je mogel. Morda hi dosegel drugo drevo, če se ne bi pri teku spotaknil in padel. Merjasec je liil že čislo blizu. Lovec se je brž pobral, lodu pri leni je njegovo desno nogo prešinila bolečina: bila je zvrnjena. V obupu je pograbil velik ka nen, ki jo ležal na tleli, in ga z. vso močjo vrgel proli zverini. Zadel jo je v hrbel in lo ga jo rešilo. Zn nekaj trenutkov je zverina obstala. toda v tem se je že približala rešitev za lovca. Drugi merjasec je šinil mimo njegovih oči in se zakadil v svojega tovariša. Med njima je nastal strahovit hoj, ki gn ie Brovvning izkoristil in šepaje odhitet na varno Še danes ne ve, zakaj sta se oba merjasca med seboj spopadla. Kljub vztrajnemu pobijanju divjih svinj v Queen?hiudii pa bo trajalo še precej dolgo, preden bo prenehala ta huda niidlnga. Tamkajšnji ljudje prav gotovo niso hvaležni Cooku, da jim je nehote naprtil Ink križ. Ibn Saud in njegova dežela Bratom Poljakom K žalostnemu dejstvu, da se Poljska oddaljuje od Francije in Male zveze r:jo ljubezen. Ali naj šc ne bo konec stare sini o slovanski neslogi? Slovanski narodi V časopisih beremo: Poljska se odmiče Franciji in Mali zvezi. Poljska hoče napeljati nemški imperializem v Podonavjc, na Balkan in v Rusijo. Tako časopisne vesli. Na to par pripomb. Prvič, kar se, tiče l ranči jc. Slovenci stno bili boj z, gerinanstvom na Koroškem. Mi smo terjali našo zemljo, Nemcem nismo hoteli ničesar vzeti. Terjali smo zase slovenski del Koroške, kakor ste Vi. bratje Poljaki, terjali zase poljski del Zgornje slez.ijc. In kdo je tedaj zagovarjal naše upravičene težnje na Koroškem in kdo Vaše upravičene težnje v Zg. šleziji? Bili so to i-rancozi. Mi smo imeli na Koroškem samo enega prijatelja, ki se je potegoval za nas. to so bili Francozi. Ni bila njihova krivda, če nismo uspeli. Mi smo jim hvaležni. Hvaležnost je dolžnost. Dolžnost posameznika in eclili narodov. — Poljaki so znani kot viteški narod. Ne moremo si mislili, da bi ta narod pozabil iia dolžnost hvaležnosti nasproli onim. ki so mu pomagali v stiski in sili. Zdi se nuin to enostavno nemogoče. Drugič. Klicna dolžnost je. da bral pomaga bratu. Ivtičmi dolžnost jc tudi, tudi lahka atletika dosegla ono višino, ki jo želijo njegovi voditelji in ki jo tak klub, kakor je ravno Korotan, tudi zasluži. Prezreti tudi ne smemo izredno agilnih in vnetih gg. salezijancev na Rakovniku, ki gredo fantom vedno iu povsod na roko ter jih ile vodijo samo duhovno, ampak skrbijo tudi ra telesno vzgojo funtov in za njihovo zdravje. Duša vsega gibanja pa jc seveda izredno delavni g. Skuhala, ki je eden največjih prijateljev mladine in športnega gibanja med fanti. Miting, pri katerem so sodelovali tudi nekateri člani sodniškega zbora JLAZ, je razmeroma hitro potekal, saj se je v dobrih dveh urah razvil ves program, le triskok je vsled teme moral odpasti. Zato pa se je dodal tek na 1500 in, ki ni bil prvotno v programu. Rezultati so sicer še zaČetniški, vendar, kdor pozna igrišče in kdor pomisli, da goji Korotan šele par mesecev lahkoatletiko, tu mora biti uspehov v resnici vesel! Doseženi so bili ti-le rezultati: Skok v daljavo z zaletom: 1. Stegu (Ilirija) 5.61 m; 2. Beranek (Korotan) 5.47; 3. Jenko (Korotan) 5.07; 4. Petrovič (Korotan) 4.88; 5. Hribar (Korotan) 4.5S. Predteki na 60 m (II tekmovalcev): L Banko (Ilirija) 8.00 sek.; 2. Jenko (Korotan) 8.01 sek.; 3. Purkart (Korotan) 8.02 sek.; 4. Petrovič (Korotan) 8.02 .sek.; 5. Safošnik (Ilirija) 8.05 sek.: 6. Poženel (Korotan) 8.03 sek. Za finale so se plasirali vsi omenjeni. Metanje diska: A. Juniorji: I. Safošnik (Ilirija) 24.40 m; 2. Tavčar (Ilirija) 23.40 m; 3. Borštnar (Kor.) 22.85 m; 4. Megušar (II.) 22.43 m; 5. Poženel (Kor.) 19.79 m. — B. Seniorji (trije tekmovalci): 1. Banko (II.) 33.45 m; 2. Beranek (Korotan) 25.05 m. Skok v daljavo z mesta: t. Stegu (II.) 2.76 ni; 2. Beranek (Kor.) 2.4« m; 3. Jenko (kor.) 2.47 m; 4. Poženel (Kor.) 2.42 m; 5. Češnovar (Kor.) 2.35 m; 6. Borštnar (Korotan) 2.19 m. Tek na 3000 m: A. Juniorji: 1. Tavčar (II.) 10:44.0; 2. Hvale (Kor.); 3. Blaznik (Kor.). — B. Seniorji: 1. Berlot (Kor.) 10:48 2/5. Skok v višino z zaletom: L Češnovar (Kor.) 1.50 m; 2. Stegu (II.) 1.50 m; 3. Beranek (Kor.) 1.35 in; 4. Poženel (Kor.) 1.30 m; 5. Safošnik (II.) izstopil. Finale na 60 m: 1. Banko (II.) 7.09; 2. Jenko (Kor.) 7.09 (za prsa zadaj). Tek na 1500 m: L Megušar (II.) 5:08.3; 2. 2. Glavnik (II.) 5:08.3 (za prsa zadaj); 3. Trček (Kor.) (pol runde zadaj). štafeta 4X235 m: I. Ilirija 2:15.2; 2. Korotan 2:20.2. Klubski dan SSK Maratona v Mariboru Maribor, 8. julija. Agilni SSK Maraton je priredil danes svoj klubski dan, na katerem sta nastopili, tudi težko-in lahkoatletska skupina kluba. Klubski dan se je vršil na Mariborskem otoku. Prisostvovala mu je ogromna množica občinstva, ki je s silnim zanimanjem sledila borbi. Današnji klubski dan na Mariborskem otoku je pokazal, da je Mariborski otok zelo primeren za take prireditve in zato je pričakovati, da bo mariborska občina razumela delo klubov in njihove nastope na Mariborskem otoku podprla s tem, da jim popusti na svojih taksah. Povdariti pa moramo sledeče dejstvo: SŠK Maraton je danes nastopil čisto sam. Vsi klubi so bili povabljeni, vendar pa se ni odzval nobeden. To gotovo ni v interesu mariborskega športa in njegovega razmaha. Doseženi so bili sledeči izidi: Kokoborha. Subjuniorji: Dolinšek je zmagal Fesela. V bantain skupini je Forneči zmagal .Ja-garja s tušem. V peresni skupini je Bobič zmagal Uzaja-s tušem. V lahki skupini je Verbošt tuširal Hrastnika. V vvelter skupini je Cokan I. zmagal Cokana II. s tušem. V poltežki skupini sta se borila neodločeno Pirhar in Fišer. Lahka utletika: tek 1500 m: Štrucelj 4.34; Seidler 4.36: Kangler 4.36,1; Resman 4.45. Hoja 5000m: Škamtec 27.8, eno petino; Ke-brič 28.52 dve petini. štafeta: 4X800m: 1. Stnngl, Seidler, Kangler, Štrucelj, 9.29, 3 petin«; 2. Škanilec, Resman, Košir, Lašič, 10.21, 1 desetina. Skok ob palici: Kangler 2.90, Heller (član SK Rapida) je startal izven konkurence 2.90. Se nekaj zanimivosti iz borbe Baer-Carnera Precej denarja je prinesla prirediteljem borba med svetovnima bokserjema Baer-om in Carnero. Tolikšne vstopnine niti največji optimisti niso pričakovali. Toda uboga bokserja sta prejela prav malo, kajti vse so jima pobrali razni upniki itd. Po vseh odbitkih (stroški, davščine itd.) je prejel Carnera 37.5 odstotkov, to je okoli 7 milijonov dinarjev, zmagovalec Baer pa 12.5 odstotkov, to je okoli 2,400.000 Din. Toda Carnera je moral oddati Miss Tersini takoj 700.000 Din, Baerovo blagajno pa je Miss Shirley Labelle enostavno zaplenila, kateri mora plačati Baer 2,200 000 Din. Finančna plat — kakor vidimo — ni bila nič kaj ugodna za bokserja, športna pa za Carnero še manj. Poglejmo še nekatere podrobnosti iz te bitke. Neki ameriški list je zabeležil, da je Baer z veliko porcijo sreče zmagal. Kajti Carnera je že v prvi rundi dobil težjo poškodbo na nogi, ki mu je močno zatekla. Zdravniki so to ugotovili ter obenem izjavili, da Carnera 14 dni sploh hoditi ne bo mogel. Da je Italijan v takem stanju prestal 11 rund, je čudno, akoravno je tak orjak. Do 11. runde je šlo. naprej pa ne več, kljub nadčloveškim naporom Carnere, ki je večkrat padel na tla, četudi ni bil zadet. Po borbi je bil italijanski orjak močno potrt, kar se mu je zelo poznalo na obrazu. Obraz je imel zatečen, nos je bil v takem stanju, da ni bilo mogoče spoznati ali ima strto kost ali ne, njegova desna noga pa ie bila vsled otekline še enkrat debelejša kot običajno. Občinstvo se je čudilo, da se je Carnera v tem stanju sploh podal v borbo, kajti on bi moral uvideti, da nima prav nobenih izgledov za kak uspeh. Baer je bil v taki premoči, da bi lahko v vsaki rundi prisilil Carnero k. o. h kapitulaciji. Toda Carnera je vztrajal in občinstvo je samo zahtevalo, da naj se borba prekine. — Vendar upa Carnera, da se bo kmalu zopet boril s sedanjim svetovnim prvakom, kateremu misli iztrgati največji naslov v bokserskem športu. Družinsko lakkoatletsko tekmovanje dehtet Prihodnjo soboto in nedeljo se vrši na igrišču ASK Primorja lahkoalletsko tekmovanje družin za državno prvenstvo, ki ga priredi oziroma organizira v Ljubljani TKD Atena. Na tekmovanje, ki bo zelo zanimivo in za katero sta prijavila oba ljubljanska kluba, Atena in Ilirija, rekordno število tekmovalk (78), so še povrnemo. Za danes omenimo samo še to, da se prično borbe v soboto ob 17, v nedeljo pa ob 9.30. Amerikanci k nam, Finei pa tja. Finski lahkoatleti so se podali na svojo turnejo v Južno Ameriko v Rio de Janeiro. Ta inso dosegli te-le rezultate. Na 3000 m čez zapreke je zmagal Iso Hollo v času 9:20.1; na 110 m čez zapreke pa S.iosted v času 14.9; v kopju je pripadlo prvo mesto Akarotu z metom 63.8 m. Isti atlet je zmagal v suvanju kropie z metom 14.09 m; v skoku v višino pa si je priboril prvo mesto Kotkas s skokom 1.85 m. Rekordom ne puste živeti. Kakor poročajo iz Amerike, je bil dosežen pri nekem mitingu v Freseo nov svetovni rekord v skoku v višino. Pri tem mitingu je namreč atlet \Valter Marty, ki je že v zaprti dvorani skočil 2.05 m. dosegel višino 2.071 m. Ameriški lahkoatleti v Evropi. Ameriška lahkoatletska elita se poda letos v Evropo, kjer lio nastopala proti Nemcem in morda še proti kateri drugi državni reprezentanci. Ti-le znstopniki ameriške lahkoatletike pridejo v Evropo: Zamorec Owens, znani sprin-ter in skakalec v daljavo, srednjeprocraša Cunningham in Hernboste, skakalec v višino Martin, rekorder v krogli Torrance in 7,a-prekar Hnrdin. Svetovne ženske icrre se vrše letos od 9. do 11. avgusta v Londonu. Če se .jih udeleži tudi naša država, še ni gotovo. Vsekakor pa bodo te igre nekak uvod v veliko svetovno olimpijado. ki se vrši čez dve leti v "Rerlirti. kajti pri letošnjih ženskih .igrah se bo že preve.j videlo, kakšna bo konkurenca med ženskim športom in katere ekipe smejo upati na kak uspeh na prihodnjih olimpijskih igrah. Profibrezbožna razstava Protibrezhožna razstava je odprta občinstva od 9—12 dopoldne in od 5 7 popoldne. Popoldne se podaljša zn dve uri radi ogromnega navala in zanimanja občinstva zanjo. Dve aretaciji Teniška igrišča v Wimbledonu pri Londonu, kjer sc vrši mednarodno tekmovanje za svetovno prvenstvo v tenisu. Levo: S tribunami obdan Cetro-Court, kjer se vrše prvenstvene tekine. Poleg so igrišča za vmesne isre Občni zbor Glasbene Matice v Mariboru Ljubljana, 8. julija. Policija je sinoči okrog devetih prijela brezposelnega delavca F. K., ki je po Dravljali nosil in prodajal staro posteljno odejo. Aretiranec, že znan policiji, je priznal tatvino. Trdil je, da je odejo ukradel nekemu kmetu v Podutiku v senu. Ko so tam vprašali, je kmet povedal, da njemu ne manjka ničesar. Zato prosi policija, naj se oglasi lastnik ukradene odeje. F. K. je bil izročen sodišču. Ob eni ponoči se je pred vojašnico kralja Petra na Poljanski cesti dogodil mučen slučaj. Mimo vojašnice je šel domov Jerše Anton, ki začasno stanuje v mestni ogrevalnici. V temu je službujoči stražar-vojak zaklical Jeršetu predpisani »Stoj!«, toda Jerše se ni ustavil. Policijska ovadba pravi, da je bil mož nekoliko vinjen. Jerše je začel vojaka zmerjati z grdimi psovkami; hotel se mu je tudi približati ter mu iztrgati iz rok puško. Stražar je poklical podčastnika — poveljnika straže, ki je upornega Jeršeta odvedel v vojašnico, odtod so nerodneža oddali policiji, kjer bo pač dobil primerno kazen. Maribor, 8. julija. Snoči jc bil 15. redni letni občni zbor Glasbene Matice v Mariboru. Za letošnji ohčni zbor je vladalo v mariboiski javnosti splošno zanimanje, ker se je pričakovalo, da bo prinesel končno raz-čiščenje mučne krize, ki je grozila Matici v lanskem letu uničiti nje renemiran šolski *avod. Vodil je občni zbor dolgoletni društveni predsednik upokojeni gimn. ravnatelj dr. Josip T o m i n š e k. Dokazi dela in napredka. Iz poročil društvenega predsednika in ostalih funkcionarjev je odseval dokaz velikega dela in lepega napredka na kulturno-gasbenem polju, ki ga je vršila Matica v lanskem letu kljub temu, da so ovirali to delo notranji pretresi. Položaj društva pa je, kakor je zatrjeval predsednik v svojih izvajanjih, sedai zopet trden. V Glasbeni Matici ima Maribor in vsa severna meja prevažno kulturno ustanovo, ki bi se ji morala posvečati vsa pažnja. Zato je tembolj neumljivo, kako je moglo priti do nerazumevanja od strani ter se je spravilo društvo v take težkoče. — Lani je Glasbena Matica posvetila svoie sile izključno severnim obmejnim krajem ter je priredila celo vrsto uspelih koncertov. V notranjem društvenem življenju se zrcali delovanje v izgraditev odsekov: pevski odsek si je osvojil nov moderen poslovnik, ustanovil se je artistični odsek, poživil orkesterski, šola se ie zaključila z dobrini uspehom in gospodarsko stanje društva je zadovoljivo. Tajnik Ivan Cvetko, ki je bil zadržan, je sestavil pismeno poročilo: Društvo šteje 325 članov, od tega 117 ustanovnih, 86 gojencev, 102 pevca in 20 godbenikov. Med odseki je vladala vedno harmonija. Blagajnik Vodeb jc poročal: Dohodkov ie imelo društvo 156.198 Din, izdatkov 123.156 Din, prebitek v gotovini znaša 33.041 Din. Društveno premoženje v inventarju je znatno ter znaša okrog 200.000 Din. Letos se ie izplačal tudi zadnji obrok za koncertni klavir, ki stane 45.000 Din. Na predlog revizorja mest. rač. svetnika Štora se je izrekla odboru razrešnica. Radi zadržanosti gospodarja svetnika Škofiča je poročal predsednik: inventar se vodi točno po upravniku, novih na-bavk inventarja ni bilo. Knjižničarka in arhivarka Rozmanova ie podala izčrpno poročilo iz svojega resora; bogat je zlasti društveni arhiv ter je v notah ve'iko premoženje. Za koncertni biro in društveno založbo »Struna« je poročal predsednik: koncertni biro je lani radi osebnih izprememb nekoliko odrekel ter je večino koncertov priredil pevski zbor. Predvidena je preosnova na trgovski podlagi in sicer po načrtu, ki ga je predložil pevski zbor, — Založništvo je prineslo društvo nad 1000 Din dohodkov iz odprodaje starih del. V nove založbe se Matica lani ni podajala. V imenu pevskega odseka je nato podal bilanco dela v preteklem letu njegov predsednik Janko Arnuš, Zbor šteje 25 pevcev in pevk, imel je 28 nastopov in 154.147 Din denarnega prometa. Velika izguba je zadela zbor z odhodom dirigenta prof. Vasilija Mirka. Prisrčne besede, iz katerih se je zrcalilo izredno priznanje zmožnostim in velikemu delu prof. Mirka za Glasbeno Matico, je naslovil nanj predsednik dr. Tominšek, Nazval je, da se lahko s ponosom imenuje doba zadnjih petih let pri Matici »Mirkova doba« ter stavil predlog, da se imenuje prof. Mirk za častnega člana. Predlog je bi! sprejet z navdušenim odobravanjem. Za orkestralni odsek je podal pregledno in izčrpno poročilo njegov predsednik i n g. ar h. Saša De v. Našel si je požrtvovalne sodelavce, ki so lani zopet pričeli graditi znova na oživotvorjenju lastnega društvenega orkestra. Na teh temeljih se bo nedvomno dalo v prihodnje zopet zgraditi orkester, ki je bil nekdaj ponos Matice. Artistični odsek, o katerem je poročal predsednik, se je ustanovil šele lani z namenom, da usmerja umetniško vodstvo društva. Za-vodova šola šteje 7 učiteljev, vodi jo prof. Ubald Vrabec. Pridobila si je lani zopet dva kon-servatorista ter sc je njen sloves s tem znatno dvignil. Poslovala je normalno kljub oviram ter štela 135 goiencev. Uspehi so bili prav dobri. Izprememba društvenih pravil se je sprejela v smislu zahtev novega zakona o društvih ter radi ustanovitve posebnega k u r a t o -rija društvene šole, ki bo izvršilni organ odbora ter bodo v njem zastopani člani odboTa, učiteljstva in staršev. — Članarina se je določila, kot doslej, na 25 Din. Kriza v Matici premagana Matica : Hladek, s temi besedami se je začenjalo obširno poročilo, ki gn je podal zboro-valeem odbor in v katerem je podrobno opisal vzroke spora med Matico in ravnateljem njene glasbene šole g. Illndekom-Boliinjskini, označil potek in razvoj dogodkov in svoje napore, s katerimi je skušal in končno uspel rešiti društvo pred hudo izgubo ter mu ohraniti glasbe-no-vzgojni zavod. V slovenski javnosti se je o tem tihem zakulisnem boju doslej le malo do- znavalo, največ še iz polemike v »poslanih« med Matico iu g. Itladekoin. Radi tega je odbor v svojem poročilu čisto podrobno orisal ves potek: kako je prišlo do nastavitve g. Hladeka, do nesporazumov, ki so imeli za posledico razid orkestra, do nastavitve novega dirigenta pevskega zbora ter končno do spora glede društvene glasbene šole. Prečitala se je tudi korespon-dc licu med g. llludekoui in vodstvom Matice te. se je podala tako nazorna in jasna slika celotnega položaja, ki še sedaj ni povsem razčiščen Ne ve se še namreč, ali bo dobilo društvo državno subvencijo za svojo šolo, ali g. Hladek za svojo nameravano »zasebno subvencionirano glasbeno šolo«. Subvencija znaša 16.000 ter sc je lani izplačala g. Hladeku. Glavna kriza pa je vendar že premagano, in sicer v vsakem oziru ugodno za »Matico« in društvo zre lahko s polnim zaupanjem v bodočnost. Po tem poročilu se je razvnela živahna debata, v kateri se je zlasti razpravljalo o razmerah med Matico in g. Hladekoin, nato pa so se vršile volitve. Odbor je predložil, naj se mu poveri funkcija dotlej, dn se reši končnoveljav-no spor med Matico in g. Hladekoin, nato pa naj se skliče izredni občni zbor, ki bo izvoli.' nov odbor. Predlog jc bil soglasno sprejet. Mariborski drobiž Lavantinski novomašniki. Danes zjutraj so je vršila v stolnici pomenljiva in lepa slovesnost: prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Tomažič je posvetil v mašnike 12 bogosloveev in 2 .redovnika. Slavnost se je pričela s slovesnim vhodom Prevzvišenega ob asistenci stolnega ka. pitlja. V spremstvu se je nulinjul tudi rajhen-burški opat oo. trupistov p. Kpalle. Posvetilni obredi so trnjali s slovesnim sv. opravilom o«I 7 do pol 10, prisostvovala jim je ogromna množica ljudstva ter srečni starši in sorodniki no-vomašnikov. Šotorsko mesto v Bistrici. Velikof zanimanje vlada v Mariboru za šotorsko mesto, ki so si gu postavili slovenski skavti v Bistrici pri Lim-bušu, kjer imajo svoje letošnje veliko tabore-nje. Danes ob 10 se je taborišče slovesno in oficijelno otvorilo. Zbralo se je k tej slovesnosti mnogo odličnih meščanov, okoličanov ter predstavnikov oblasti. Otvoril ga je starešina mariborskega stega dr. Marinič Fran, ki je pozdravil ministrskega odposlanca okraj, glavarja dr. Senekoviča, zastopnika bana okr. glav. Mukarja, župana dr. Lipolda in obč. svetnika Buresa, ravnatelju real. gimn. Ilerica, prof. klas. gimn. Leskovška, ostale profesorje mariborskih zavodov in predstavnika društev. Razvijal je nato nekatere misli o pomenu skavtiz-ma. tiovorili so nato v imenu ministra za tel. vzgojo dr. Senekovič, v imenu bana Makar, župan dr. Lipold, župni starešina dr. Tavčar iz Ljubljane, o pomenu 10 letnice mariborskega stega Juro Dolar - V šotorišču živi v 60 šotorih 150 slovenskih skavtov, ki imajo v gosteh 15 Avstrijcev; Poljaki radi zakasnitve še niso prispeli in tudi Čehov še ni. Mladina ostane v moli10,1 d° 16" ,julija- ~ Danes Popoldne so imeli razne nastope in igre, zvečer pa skavtsko ^ lumnonija " okoličani v,ada naileP" Tatovi mleka zopet na delu. Nekaj časa so imeli mlekarji v Mariboru mir pred tatovi mleka, ki so svoj čas čisto po načrtu kradli vrče z mlekom iz vozičkov. Zdaj pa so se taki tički zopet pojavih in danes sta zmanjkala Francu Kabiču iz Gačnika na Glavnem trgu iz njegovega vozička dva veliku vrča, polna mleka. Restavrater strokovnjak, lahko tudi družabnik, se sprejme na gostilno, kjer se veliko proda čez ulico. Centrum Zagreba. Letni promet 1200 hI pijače. Lokal z bogatim inventarjem je primeren tudi za razne glasbene prireditve. Potrebna je odgovarjajoča kavcija ali garancija. Gostilna se lahko prevzame takoj ali po dogovoru. Interesenti naj pošljejo ponudbe na Publicitas, Zagreb pod 37.951. (b) Nudimo Vam za majhen denar dobra oblačila. — A. Presker, Sv. Petra cesta 14. Hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Ljub. kreditne banke itd.) — jemljemo do preklica zopet v račun. A. & E, Skaberne, Ljubljana, (d) Površin/i Zdrui. driav znaša 3,026.790 kv. milj, površina domini iona Ka nade pa 3,729.665. Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holenderiev, malih dvokoles tricikijev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne ..TRIBUNA" F. Batjel, Ljnltljana, KarluvSka e.4 Najnižje oenet — Oenlk franko.