Ry>/7W7[jzzzšž^tztzI^ gr/-m; ^ztztzz-j^ ^rzzzrzij	'^zzzzzf^zzz^ ^ezzzzrr^zzzzz yzzzzz^ %/^fj*
- 0 _ x^o:—C3c^c «o;+;c-—oQpo-'« *jgio- xgx — :*gx=—-*£«-•— -<•:>• — *£*■ -0 V "/J
I
Temeljni nauk
(I. Jednostavno knjigovodstvo.)
-<3<m>-<$»s-
Poleg letnega poročila deške meščanske šole na Krškem z dodatki.
Spisal
DR. TOMAŽ ROMIH,
učitelj meščanske šole na Krškem.
:• "&a ImJ s<23^V.
§
NOVO MESTO 1890.
Tiskal in založil J. Krajec.
,— J m - > Ve- - - >:-:■<■—>v< — Xx>.'~--	c.-— >;:■>—-e I ,	,
m SW®	5PS ggg^jggf
Gr^ (t-w j ( Oovoo S TVo
IAV UOnjffNW *iv SleoujS $ot*
Knjižnica M.Jarca Novo m. Studijski oddelek
657.1(075.3)
73388
ROMIH, Tomaž
Temeljni nauk o knjigovod
019932651
TEMELJNI NAUK
O
KIJIGOVODBTYU.
(I. Jednostavno knjigovodstvo.)

Poleg letnega poročila deške meščanske šole na Krškem z dodatki.
Spisa!
DR. TOMAŽ ROMIH,
učitelj meščauske šole ua Krškem.
NOVO MESTO 1880.
Tiskal m založil J. Krajec v Rudolfovem.
?33SS
UVOD.
Trgovcu, obrtniku, gospodarju in gospodinji je neobhodno potrebno, da si zapisujejo vse, kar je v zvezi z njihovim poslovanjem. Bolj obširno ko je poslovanje, tim več knjig potrebujemo pri tem zapisovanji. Umno urejeno zapisovanje imenujemo knjigovodstvo.
Ker se je razvilo vse knjigovodstvo iz trgovskega, hočemo najprej govoriti o tem ter priličiti to knjigovodstvo knjigovodstvu obrtnijskemu, gospodarskemu in gospodinjskemu.
Obsegal bode ta spis:
1.	Postavne podlage trgovskega knjigovodstva.
2.	Nekatere izraze, ki se rabijo pri knjigovodstvu.
3.	Bistvene knjige jednostavnega knjigovodstva.
4.	Pomoene knjige jednostavnega knjigovodstva.
5.	Praktičen primer iz trgovskega poslovanja.
Pisatelj,
l*
I,	Postavne podlage trgovskega poslovanja.
Trgovci so že primorani po postavi, da si zapisujejo vse, kar se tiče njihovega trgovskega poslovanja. Dotični členi trgovskega zakonika od dne 17. decembra 1862. 1. se glase:
Člen 28. Vsak trgovec je obvezan voditi knjige, iz katerih je popolnoma razvidno njegovo trgovsko poslovanje in stanje imovine njegove.
Obvezan je shranjevati prejete poslovne liste ter si pri-državati in uvršeevati po kronologičnem redu v prepisno knjigo prepis (kopijo ali odtis) odposlanih poslovnih listov.
Člen 29. Vsak trgovec je obvezan takrat, kadar počne poslovati, popisati svoja zemljišča, svoje terjatve in dolgove, iznos gotovega denarja in ostalo premoženje svoje, ob jednem naznačiti vrednost pojedinega premoženja svojega ter sestaviti sklep, pokazujoč razmerje mej imovino in dolgovi svojimi. Sestaviti mora za tem vsako leto takov inventar in takovo bilanco.
Ima li trgovec blaga skladišče, koje se radi narave poslovanja ne more popisati vsako leto, zadostuje, ako se sestavi inventar tega skladišča vsako drugo leto.
Za trgovske družbe veljajo tiste določbe, kar se tiče družbenega premoženja.
Člen 30. Inventar in bilanco mora podpisati trgovec. Ako je več jamčečih družabnikov, morajo podpisati vsi.
Inventar in bilanca se lahko zapisujeta v knjigo, za to odločeno, ali pa se sestavljata vsikdar posebej. V zadnjem slučaji morajo se zbirati in shranjevati urejeni po kronologičnem redu.
Člen 31. Pri sestavljanji inventara in bilance morajo se vsi deli premoženja in 'terjatve vzeti v račun po vrednosti, katero jim pristoji ob sestavljanji.
— 6 —
Dvomljive terjatve morajo se uvrstiti po svoji verjetni vrednosti, neizterljive pa se imajo odpisati.
Člen 32. Pri vodstvu trgovskih knjig in pri drugem potrebnem zapisovanji posluževati se mora trgovec živečega jezika in pismenk takovega jezika.
Knjige morajo biti vezane in označene, list za listom s tekočimi števili.
Na mestih, katera se navadno popisujejo, ne sme ostati nikakov prazen prostor. Prvotni zadržuj kakovega vpisa ne sme se prečrtati ali napraviti nečitljivim na kakošen drug način. Nič se ne sme strugati (radirati) in tudi se ne smejo napraviti take preinačbe, po čijih svojstvih bi bilo dvomljivo, ali so se napravile pri prvotnem vpisu ali kasneje.
Člen 33. Trgovci morajo shranjevati knjige deset let, računjeno od dneva, ko se je vpisalo vanje zadnjekrat.
Ravno isto velja o prejetih trgovskih listih, kakor tudi o inventarih in bilancah.
Člen 34. V redu voj ene trgovske knjige dajo v pravdah o trgovskih stvareh mej trgovci nepopolen dokaz, katerega je moči dopolniti s prisego ali z drugimi dokazili. Vendar mora sodnik na tanko prevdariti vse okolnosti in potem razsoditi, ali se naj knjigam več ali manj verjame; ako se ne zlagajo knjige se prepirajočih strank, mora razsoditi, ali se naj sploh ne ozira na knjige kot dokazilo, ali katerim knjigam se naj več verjame.
Opomba: Proti netrgovcem veljajo, trgovske knjige kot, dokazilo le IVa leta vsled člena 29. postave, s katero se je uvedel trgovski zakon.
Člen 35. Koliko se naj ozira na nepravilno voj ene trgovske knjige kot dokazilo, odvisno je od tega, kakšna in kako važna je nepravilnost in vsa stvar sploh.
Člen 36. Dokazni moči trgovskih knjig nikakor ne škoduje, ako jih vodijo trgovski pomočniki.
Člen 37. V teku pravde more odločiti na strankino prošnjo sodnik, da predloži protivna stranka svoje knjige. Ako se ne predložijo knjige, zmatra se tvrdjena vsebina kot dokazana na škodo se braneče stranke.
— 7 —
Člen 38. A ko se predložijo trgovske knjige, sme se v navzočnosti strank pregledati jedino le vsebina, tikajoča se v pravdi stoječe točke; ta vsebina sme se tudi prepisati. Ostala vsebina knjig pokaže se sodniku lena toliko, da laliko razsodi, jeli so knjige v redu vojene ali ne.
Člen 39. So li trgovske knjige, ki se morajo predložiti v kraji, kateri ne spada k okraju, kjer se razsojuje pravda, mora prositi sodnik tisto sodnijo, kjer so trgovske knjige, naj ukrene, da se ji predlože knjige. Ravnati je v tem slučaji, kakor določuje prejšnji člen in poslati se mora overavljan izpis in zapisnik o tej razpravi.
Člen 40. Da se pregleda vsa vsebina, mora se odrediti predložitev tergovskih knjig v slučaji, kadar gre za dedne stvari in stvari skupnega premoženja, v slučaji delitve družbenega imetka ter v konkurzu, kar se tiče knjig splošnega dolžnika.
--< —
II.	O nekaterih izrazih, ki se rabijo pri knjigovodstvu.
Aktiva in pasiva.
Aktiva, aktivno premoženje je toliko, kakor imovina. Aktiva je vse, kar je lastnina kove osebe, družbe ali kovega podjetja. K aktivnemu premoženju toraj prištevamo gotov denar, vrednostne papirje, menice, blago, premičnine (pohištvo, stroje itd.), nepremičnine (zgradbe, zemljišča itd.), terjatve ali aktivne dolgove itd.	,
Pasiva, pasivno premoženje je toliko, kakor dolg. Dolg ni tako mnogovrsten. Vsak trgovec ima tri glavne vrste dolgov in sicer:
1.	Trate ali potezke, to so menice, ki jih je ali izdal ali pa vzprejel (akceptoval).
2.	Vknjižene dolgove, to so dolgovi, ki so vknjiženi v zemljiščnih knjigah.
— 8
3.	Dolgove v knjigah, to so dolgovi, ki izvirajo iz trgovskega poslovanja, za katere pa trgovec ne da nobene posebne varnosti.
Ako odštejemo od aktivnega premoženja pasivno, dobimo čisto premoženje. Cisto premoženje nam povesta
Inventar in bilanca.
V inventaru, inventuri, popisu ali im ovniku so navedena akitva in pasiva na drobno, v bilanci pa skupno po istovrstnih stavkih. S primerjanjem aktivnega premoženja s pasivnim dobimo čisto premoženje.
Debitor in kreditor.
Trgovec A kupi od trgovca B blaga v vrednosti 300 gld., katero mu koj plača. A je prejel blago, B ga je dal. A je za to prejeto blago dolžnik ali debitor, B pa upnik ali kreditor. B je prejel 300 gld., A jih je pa dal. B je za te prejete 300 gld. dolžnik ali debitor, A pa upnik ali kreditor. — A plača za B dolg v znesku 300 gld., B pa pošlje A menico v znesku 300 gld. A je postal za plačanih 300 gld. upnik ali kreditor, B pa dolžnik ali debitor. A je za prejeto menico dolžnik, B pa upnik.
Debitor ali dolžnik je vsak, ki kovo vrednost prejme, ali če se za njega kova vrednost plača; kreditor ali upnik pa vsak, ki kovo vrednost da.
Debet in kredit.
Latinska beseda „debet“ pomeni „dolžan je“, „kredit“ pa „upa nam“. Z „debet“ toraj označimo dolžnika, s „kredit" pa upnika. Ker je dolžnik tisti, kateri je vrednost prejel, upnik pa tisti, ki jo je dal, lahko pišemo v „slovenščini“ za „debet“ — „prejel", za „kredit" — „dal“. Če prejmemo denar, pravimo, da imamo dohodke, če ga pa izdamo, pravimo, da imamo stroške. Mi toraj lahko pišemo pri denarstvenem prometu za „debet“ — dohodki, za „kredit“ — „stroški“. Umljivo bo toraj, da lahko rabimo za debet in kredit tudi „pri-
— 9
liod“ in „razhod“, „prejem“ in oddaja“. Postavimo sedaj vse izraze skupaj;
Debet — Kredit Prejel — Dal Dododki — Stroški Prihod — Razhod Prejem — Oddaja.
Konto.
Vsaki osebi ali družbi, s katero stojimo v računskej zvezi, otvorimo v glavnej knjigi konto ali račun. Vsak konto ima dve strani; namreč levo stran ali stran za dolgove in desno stran ali stran za imovino. Na levo stran z nadpisom „debet,“ zapišemo vse stavke, po katerih postane naš dolžnik, na levo stran z nadpisom „kredit“ pa vse stavke, po katerih postane naš upnik oseba, katerej smo otvorili konto.
Saldo.
Razliko mej svotama na straneh za „debet“ in „kredit“ imenuje trgovec „saldo“ (navadno ostanek). Saldo nam pove, jeli in koliko smo mi dolžni trgovskemu prijatelju ali on nam. Ako je vsota na strani za debet večja kakor za. kredit, tedaj je trgovski prijatelj nam dolžan, v obratnem slučaji pa mi njemu.
Storno.
Večkrat se prigodi, da zapiše knjigovodja stavek napačno v knjige. Tak stavek je treba popraviti. Ker ne smemo strugati (radirati), zapišemo ta napačni stavek na nasprotno stran, potem pa pravilen stavek na tisto stran, kjer je njegovo pravilno mesto. Oni, v drugo zapisani napačni stavek imenujemo „Storno — stavek“.
Pagina in folij.
Trgovske knjige so ali paginovane ali folijevane. Pa-ginovana je knjiga, ako so označene strani se zaporedoma
- 10 —
tekočimi števili. Odprta paginovana knjiga pokaže nam toraj nastopno sliko:
e
:,i
Beseda folij pa pomeni obe strani poslovne knjige. Radi tega dobijo tudi strani eno in isto število. Otvoijena folije-varia knjiga se nam toraj pokaže v podobi:
Fol. 8.
A ko otvorimo folij e va n o knjigo, vsikdar je leva stran stran za debet, desna pa za kredit, toraj:
Fol. 8 Debet.					Fol. 8. " Kredit.				
			’						
Kolona.
Kolono ali stolpec imenujemo prostor na papirji mej dvema črtama, ki jih potegnemo od zgoraj na spodaj (glej prejšnjo sliko). Te stolpce napravimo radi tega, da pišemo ložje istovrstna števila drugo pod drugo.
11 -
Na vsaki strani trgovskih knjig, naj so že paginovane ali folije vane, navadno sta na levi strani po dva stolpca za, datum (mesec in dan), na desni strani pa eden ali dva dvoj-nata stolpca za denar (gld. in kr.). Ti stolpci navadno ni-, majo nadpisov.
Kjer ni raba stolpcev sama ob sebi umljiva, dobivajo stolpci potrebne nadpise.
Odnos in prenos.
Ako smo popisali trgovsko knjigo na eVti strani , treba je nadaljevati zapisovanje na drugi strani. Mi seštejemo vse stavke na pi vi strani, to svoto odnesemo od te strani ter jo prenesemo na drugo stran. Na prvi strani imenujemo svoto odnos na drugi pa prenos.
Rimesa, deviza, trata.
Trgovec imenuje rimese vse menice, katere ima v svoji listnici, za katere on toraj dobi o svojem času denar. Ako se glase menice na tuja mesta, imenuje jih tuje menice ali devize. Menice pa, katere mora on plačati, imenuje trate, potezke ali tezice.
Trasant, trasat, remitent.
Vsak, ki menico izda, imenuje se trasant ali izdajatelj. Tisti, ki se pozivlje, da naj menico plača, je trasat. Tisti, ki ima menico v rokah in jo lehko tudi namesto gotovine pošlje, je pošiljatelj ali remitent- (glej razpravo pri dnevniku).
III.	Bistvene knjige jednostavnega knjigovodstva.
Knjigovodstvo je ali jednostavno ali pa dvostavno. V čem da je razlika, težko je razložiti pri početku nauka. To pa moramo povdarjati, da razlike ni iskati v tem, da se pri jednostavnem knjigovodstvu zapiše vsak stavek jedenkrat, pri
- 12 -
dvostavnem pa dvakrat. Ko bi razlika bila le v tem, ne napravil bi si gotovo nobeden trgovec z dvojnim zapisovanjem dvojnega dela. Iskati je tudi radi tega ne moremo v tem, ker se tudi pri jednostavnem knjigovodstvu zapisujejo čestokrat posamezni stavki večkrat.
Glavna razlika je v tem : Jednostavno knjigovodstvo nam pove, kako stojimo z našimi trgovskimi prijatelji, ali smo mi njim, ali oni nam dolžni; ne pove pa nam naravnost, kako stojimo s svojim premoženjem, smo li s svojo kupčijo kaj pridobili ali zgubili. Ako hočemo to zvedeti, moramo skleniti vse knjige, ter potem napraviti bilanco, kar se zgodi navadno koncem leta.
Dvostavno knjigovodstvo pa nam pove prvo in drugo, to pa o vsakem času, ne le koncem leta in tudi ne da bi sklenili vseh knjig.
Trgovske knjige jednostavnega knjigovodstva so: 1. bistvene. 2. pomožne knjige. K bistvenim knjigam, t. j. knjigam, ki so neobhodno potrebne, prištevamo: 1. Inventarno knjigo; 2. blagajno; 3. dnevnik; 4. glavno knjigo. Treba, da se seznanimo z notranjo uredbo bistvenih knjig, kako se v nje zapisuje in kako se sklepajo.
I.	Inventarna knjiga.
O inventaru, ki se imenuje tudi inventura, popis ali imovnik, povedali smo glavne točke že zgoraj. (Glej: aktiva in pasiva, inventar in bilanca.) Dostaviti je še, da se inventure večkrat ne pišejo v posebno knjigo, temveč na posamezne liste; v tem slučaji pa se morajo shranjevati inventure po kronologičnem redu, kar zahteva člen 31. trgovskega zakona.
Imovnik pišemo na dva načina, ali paginovano ali folije vano. V prvem slučaji začnemo z imovino (aktiva) ter končamo z dolgovi (pasiva). Na konci primerjamo aktiva s pasi vi, mi napravimo pregled ali razbroj, da dobimo čisto premoženje. Ako odštejemo od tega čistega premoženja pričetno čisto premoženje, dobimo čisti dobiček.
Na levi strani ima imovnik eden stolpec, v katerega zapisujemo zaporedoma idoča števila. Na desni strani sta dya dvojnata stolpa za denar; v prvega zapisujemo posamezne, v
drugega pa konečne zneske. Na čelu ima inventar zapisan dan, kedaj se je sestavil. Inventar mora trgovec podpisati. Sledeči obrazec naj to razjasni:
Obrazec St. 1. Paginovana inventura. IllVGIltcU',
sestavljen dne 31. decembra 1888 1.
Zapor tek št.	Aktiva.	i gld. 1	Kr. |j gld.		kr.
1.	Gotovine				8000	
2.	Vrednostnih papirjev:				
	2000 gld. avstrijske papirne rente				
	ä 68 gl d		1360	—		
	4-2% obresti od 1. oktobra. .	.	21	—		
	1000 gld. avstrijske srebrne rente				
	ä 73 gld	•	.	.	.	730	—		
	4-2% obresti od 1. septembra . .	14	—	2125	-
3	Rimes:				
	Na M. Bobiča, tukaj, 5. jan. . .	365			
	„ F. Beleča v Celji, 15. marca	425	50		
1 4	„ H. Stajnka v P tuji 13. febr. .	450	—	1240	50
	Blaga:				
5.	Vrednost po posebnem popisu . .			8396	15
	Premičnine:				
6.	Vrednost po posebnem popisu . .			580	—
	Terjatev:				
	Pri S. Perušeku v Kostanjevici .	.	312	—		
	„ M. Bregarju v Celji ....	208	15		
	„ F. Krajncu tukaj		718	—	1238	15
	Svota aktivnega premoženja . .			21579	80
	Pasiva.				
	Trate:				
*	Po naredbi M. Veršeca, dne 12. ja-				
	nuarja		572	40		
	Po naredbi T. Porekarja, dne 1. te-				
	bruarja 		506	—	1078	40
2	Dolgov v knjigah:				
	A. Jurci v P tuji		518	60		
	A. Medvedu v Celji		805	—	1323	60
	Svota pasivnega premoženja . .		2402		
	Pregled:		n		
	Aktiva						21679	80
	Pasiva 					2102	~
	Današnje čisto premoženje .	. .		!	19177	8(1
	Cisto premoženje dne 31. dec. 188/		J	17364	30
!	Cisti dobiček ........			1823	50,
Na Krškem 31. decembra 1888.	M. Lešnik.
Ako je imovnik folij e van, napišemo vso imovino na levo. vse dolgove pa na desno stran. Da pišemo imovino na stran z nadpisom „debet“ (dolžan je), dolgove pa na nasprotno stran, umljivo bode, ako si mislimo inventar kot osebo, katerej smo izročili vse svoje premoženje. Za naša aktiva je toraj inventar naš dolžnik, za naša pasiva pa naš upnik postal. Pisati moramo toraj aktiya pod „debet“, pasiva pa pod „kredit“. Opomniti je tukaj, da morata imeti stran za aktiva in stran za pasiva enako veliko stranij, če bi tudi potrebovali za aktiva več strani kakor za pasiva, ali obratno. V tem slučaji treba je prenašati prenos na prazne strani ter napraviti skoz nepopisane prostore povprečne črte. Saldo nam pove, smo li aktivni, ali pasivni. Ako moramo prišteti saldo na levi strani, tedaj je svota dolgov večja kakor svota imenja, mi
Obrazec št. 2. Folijovana inventura.	In V en
1. Debet.	sestavljena dne 31.
Štev.		gld.	kr.	gld.	kr.
1.	Gotovine				8000	
2.	Vrednostnih papirjev:				
	2000 gld. avstrijske papirne rente				
	ä 68 gld		1360	—		
	4-2u/0 obresti od oktobra ....	21				
	1000 gld. avstrijske srebrne rente				
	ä 73 gld		730	—		
	4‘2% obresti od 1. septembra . .	14	—	2125	—
3.	Eimes:				
	Na M. Robiča, tukaj, 5. januarja	365	—		
	„ F. Beleča, v Celji, 15. marca . .	425	50		
	„ H. Stajnka, v Ptuji, 13. febr.	450	—	1240	50
4	Blaga:				
	Vrednost po posebnem popisu štev. 1			8396	15
6.	Premičnine:				
	Vrednost po posebnem popisu štev. 2			580	—
e	Terjatev:				
	Pri S. Perušku v Kostanjevici . .	312	—		
	„ M. Bregarju v Celji		208	15		
	„ Krajncu tukaj.......	718	—	1238	15
				21579	80
	.				
V Krškem, dne 31, decembra 1888.
Opazka: V tej obliki sestavljajo se navadno bilance.
smo pasivni. Ako pa moramo prišteti saldo na desni strani, tedaj je vsota imovine večja kakor vsota dolgov, mi smo ak-tivni. Saldo je tukaj čisto premoženje. To čisto premoženje sestoji iz čistega premoženja ob pričetku poslovanja in iz dobička, ki smo ga napravili v tem času. Nastopni obrazec nam to razjasni.
2.	Blagajna.
Ves promet v gotovem denarji pišemo v blagajno. Navadno je blagajna folijevana. Ne levo stran, ki ima nadpis „debet“ (dohodki, prejel) in ime mesca pišemo vse dohodke, na desno stran, ki ima zapisano leto in nadpis „kredit“ (stroški, dal), pa vse stroške. Tudi tukaj velja opazka, ki smo jo napravili pri inventaru. Ako si namreč mislimo blagajno kot
tura.
decembra 1888. 1.	p Kredit.
Štev.		gld.	kr.	gld.	kr.
1.	Trat:				
	Po naredbi M. Veršeca, 12. januarja	572	40		
2.	Po naredbi T. Porekarja, 1. februarja	506	—	1078	40
	Dolgov iz glavne knjige:				
	A. Jurci v Ptuji		518	60		
	A. Medvedu v Celji	 Čistega premoženja:	805	—	1323	60
3.					
	Čisto premoženje 31. decembra 1888	17804	30		
	Čisti dobiček		1373	50	19177	80
	_XX\				
				21579	80
					
M. Lešnik,
osebo, katerej izročujemo vse dohodke, ki pa tudi plačuje vse naše stroške, umljivo je, da je za vse dohodke blagajna naš dolžnik, za vse stroške pa naš upnik.
Vsaka stran folija ima sledeče stolpce: 1. Stolpec za dan (mesec in leto stojita na čelu). Pri nekaterih blagajnah nista zapisana mesec in leto na čelu. Pri takih je ta stolpec dvojnat. Na čelu stolpca stoji potem leto, v stolpci pa na levi strani mesec, na desni pa dan. 2. Sirji stolpec, kamor zapišemo kratko pojasnilo, zakaj smo denar prejeli ali izdali.
3.	Dva dvojnata stolpca za prejete ali izdane svote.
Obrazec št. 3. Folijevana blagajna.	B 1 a
1. Debet (Dohodki).	Januar.
1.	Gotovine, kakor izkazuje inventar . .			8000		
5.	Za rimeso na M. Robiča tukaj . .	.			365	—
7.	J. Perušek, Kostanjevica, plača na svoj račun 				300		
13.	M. Bregar plača svoj račun ....			400	-
15.	Za prodano rimeso na F. Beleča v Celji	425	50		
	6% diskonta do 15. marca ....	4	25	421	35
18.	F. Krajnc tukaj plača na svoj račun .			150	-
				9636	35
	Februar				
1.	Saldo (gotovina) od prejšnjega mesca.			7072	05
Ako smo popisali jedno stran folija do predzadnje vrste, ne smemo na drugi strani ničesar več pisati. Mi moramo sešteti obe strani, vsako za se, ter obe svoti kot odnos prenesti na drugem foliji na dotični strani, to je, odnos debet* strani prenesemo na debet-stran, odnos kredit-st rani pa na kredit-stran. Prazen prostor prečrtamo s povprečno črto.
Blagajno sklenemo navadno vsak mesec. Mi poiščemo saldo ter ga zapišemo na stran z manjšo svoto. Saldo stoji pri blagajni . edno na strani pod „kredit“ ter se mora strinjati se svoto v blagajnici. Ako se gotovina in saldo ne strinjata, treba vso knjigo pregledati in poiskati pogrešek. Če se ne najde pogrešek, mora povrniti primankljaj denarničar ali pa se odpiše kot zguba na strani pod „kredit“.
Ko sta tako saldo in gotovina v soglasji, napravimo na obeh straneh skoz stolpce za denar svotne črte, pod nje postavimo sedaj enaki svoti, pod svotarna pa potegnemo zaključne črte.
g a j n a.
1889.	Kredit (Stroški.) 1.
1.	Za domače potrebe				200	
12.	Plačam trato po naredbi Mat.. Veršeca			572	40
19.	A. Turku v Ljubljani za blago . . .	635	—		
	Odst. 2»/o diskont		12	70	622	30
20.	A. Jurci v P tuji				600	—
25.	A. Medvedu v Celji				400	—
31.	Plačam trgovskim pomočnikom . .	.			96	—
31.	Plačani davka				73	—
31.	Saldo (gotovina) ........			7072	65
			| 9636		35
	1889.				
Sodne in zaključne črte morajo biti na obeli straneh folija v istih ustali. Skoz prazen prostor potegnemo zopet povprečno črto.
Saldo prenesemo kot gotovino prejšnjega mesca na stran pod debet za prihodnji mesec. — Sledeči primer za vojenje blagajne bode umljiv vsakemu brez daljšega razlaganja. Pojedini slučaji preneseni so v obrazec št. 3 in 4.
18 —
1.	jan. Gotovina po inventaru 8000.— gld. (Zapiše se pod) „debet“
1.	„ Za domače potrebe 200.—		n	„kredit“
5.	„ Za rimeso na M. Bobiča	tukaj		
	365.—		)1	„debet“
7.	„ S. Perušek v Kostanjevici	pošlje		
	na svoj račun 300.—		Y)	„debet“
Obrazec št. 4. Kako prenašamo svote v folije v ani blagajni.
1. Debet. (Dohodki).	Januar
1.	Gotovine, kakor izkazuje inventar . .	j		; 8000	—
5.	Za rimeso na M. Robiča tukaj . .	.			365	—
7.	S. Perušek, Kostanjevica, plača na svoj račun 				300	—
,13.	M. Bregar, plača na svoj račun .	. .			. 400	—
15.	Za prodano rimeso na F. Beleča v Celji	425	50		
	6% diskont do 15. marca		4	15	421	35
	Odnos .	. .	| 9486			35
2. Debet. (Dohodki.)	Januar
Prenos .	.
F. Krajnc, tukaj plača na svoj račun
Opazka. Ravno tako prenašamo svote v folijevanem inventaru,
— 19 —
12.	„ Plačam Mat. Veršcu mojo trato
572.40	(Zapiše se pod) „kredit“
13.	„ M. Bregar v Celji pošlje na svoj
račun 400.—	„	„debet“
15. „ Prodam rimeso na F. Belca v Celji proti 6% disk. Diskont odštejem.
Ostanek	„	„debet“
g a j n a.
Kredit. (Stroški). 1.
Za domače potrebe.......................
Plačam trato po naredbi M. Veršca . .
Odnos . .
1889.	Kredit. (Stroški.) 2.
	Prenos . . .			772	40
19.	H. Turku v Ljubljani za blago .	. .	635	-		
	odšteta 2% diskonta		12	70	622	30
20.	A. Jurci v P tuji				600	—
25.	A. Medved v Celji				400	—
31.	Plačam trgovskim pomočnikom .	. .			96	—
31.	Plačam davka					73	—
31.	Saldo (gotovina)				7072	65
				9636	35
					
20 —
18.	jan. F. Kranjc, tukaj plača na svoj
račun 150.—	(Zapiše se pod) „debet“
19.	„ A. Turk v Ljubljani pošlje blaga
v vrednosti 635. — gld.; jaz ta račun koj plačani ter si odra-čunam 2% disk. Diskont od-
	štejem. Ostanek	»	,. kredit.,,
20.	„ Pošljem A Jurci v Ptuji 600,-—	rt	„kredit“
25.	„ Pošljem A. Medvedu v Celji 4.00.—	rt	„kredit“
31.	„ Plačam trgovskim pomočnikom 96,— gld.	rt	„kredit“
31.	„ Plačam davka 73.— gld.	rt	„kredit“
Nekateri trgovci vodijo blagajno paginoyano. Take blagajne rabimo, ako nimamo mnogo prometa in v slučaji, ako je na strani za debet mnogo stavkov, na strani za kredit pa malo, ali pa obratno. Če v takem slučaji pišemo blagajno paginovano, prihranimo si nekaj prostora. Sledeči obrazec naj to razjasni; tukaj ima tudi blagajna v prvem stolpci celi datum.
Obrazec št. 5. Paginovana blagajna.
Blagajna.
18 8 9 J'			Debet		Kredit	
Januar	1.	Gotovina; kakor izkazuje inventar Za domače potrebe ......1	8000			
„	1.				200	-
„	5.	Za rimeso na M. Robiča tukaj . ;	365	—		
>1	7.	J. Perušek, Kostanjevica, plača naj!		j		
h	12.	svoj račun	ij	300 Plačam trato po narediti M. Veršcalj			572	40
>1	13.	M. Bregar v Celji plača na svoj ji				
		račun 		400	—		
H	15.	Za prodano rimeso na F. Beleča !i v Celji	 425-50 ji				
		6o/o diskont do 15. marca	4'25	421	35		
„	18.	F. Krajnc, tukaj, plača na svoj				
		račun .........	150	-		
		Odnos . . .	9636 j 35		772 | 40	
			1 II	1			
21 —
1889
Januar
I	'	I-
Prenos . .	.	|j	9636	j	35
11 [. Turku v Ljubljani zu blago 653- -oilšt, 2% diskonta . .	. 12’70
!j A. Jurci v Ptuji na račun .	.	.
|| A. Medvedu v Pelji na račun . .
; Plačam	trgovskim pomočnikom
i Plavam	davka	....	.	j!
! Saldo..........................ji
Fcbr. , j. ijSaldo prejšnjega mesca
j
90.36
35
7072 j 65!
772
622
GOO
400
96
73
7072
9636
35
Pri tako vojeni blagajni knjigi je treba jako paziti, da ne zapišemo kakovega stavka v napačen stolpec.
še na jeden način se vodi blagajna. Paginovana blagajna ima namreč samo jeden stolpec za denar. V tem slučaji prejete svote kar prištevamo, izdane pa odštevamo. Za primer navedli bodemo le nekoliko stavkov iz prejšnje blagajne.
Paginovitna blagajna z enim stolpcem za denar.
Obrazec št. 6	Blagajna.
18 8 S				
Januar	1.	Gotovina, kakor izkazuje inventar ....	8000	-
	1.	Za domače potrebe		200	—
		gotovina	.	.	7800	—
n	5.	Za rimeso na M. Robiča tukaj		365	—
		gotovina .	.	.	8165	—
>	7.	S. Pvrušelc, Kostanjevica plača na svoj račun .	300	—
		gotovina . . .	8465	—
»'	12.	Plačam trato po navedbi M. Veršca ....	572	40
		Prenos . . . td.	7892	60
Na ta način si vodi blagajnik še posebej blagajno, da vsikdar ve, koliko ima gotovine, ne da bi blagajno seštel.
- 22 -
On si napravi majhno knjižico, ali si pa vzame polo papirja, kjer prejete svote koj došteva, izdane pa odšteva, teksta pa ne zapiše. Pred ysaki stavek, katerega došteva, napravi znamenje -j-, pred vsakega, katerega odšteva, pa —. Toraj tako-le:
Obrazec 7. Pomočna knjiga blagajna.
1889			gld.	kr.	188 9			gld.	kr.
Januar	1.	Gotovina .	8000				Prenos .	8241	65
-	1.	—	200	—	Januar	20.	—	600	—
			7800					7641	65
»	5.	+	365	—	»	25.	—	400	—
			8165					7241	65
”	7.	+	300	—	"	31.	—	96	—
			8465					7145 ! 65	
»	12.	—	572	40	«	31.	—	73	—
„	13.	+	7892 400	60			Gotovina .	7072	65
			; 8292	60					
--	15.	+	421	35					
			8713	95					
”	18.	+	150	—					
			8863	95					
»	19.	—	622	30					
1		Odnos .	8241	65					
Iz vseh navedenih obrazcev je razvidno, da je najbolj priporočila vredna folijevana blagajna.
3.	Dnevnik.
V dnevnik zapisujemo vse trgovske dogodjaje, iz katerih izvira kakov dolg ali kakova terjatev; to pa zapisujemo v dnevniku po kronologičnem redu, to je po redu, kakor so se prigo-dili. Če smo prodali blago, denarja pa nismo dobili, zabilje-žimo to v dnevniku. Mi prejmemo blago, plačamo pa le
- 23 —
del računa; mi" zapišemo v dnevnik svoto, katero reprezentuje blago, zapišemo pa tudi svoto, katero smo plačali na račun te dolžne svote. Naš trgovski prijatelj nam pošlje za uma-njivanje svojega dolga rimeso; mi zapišemo to v dnevnik. V dnevnik zapišemo toraj vsak poslovni slučaj, če dobimo ali damo vrednost, protivrednosti pa ne dobimo ali je ne damo.
Dnevnik vodimo vedno paginovano. Na čelu vsake strani stojita mesec in leto. Na levi strani sta dva stolpca; v prvega pišemo folije glavne knjige, v drugega pa dan (mesec in leto stojita na čelu). V sledeči širji stolpec zapišemo ime in stanovališče našega trgovskega prijatelja ter pristavimo „debet“, ako je kaj od nas prejel, če je toraj postal naš dolžnik; če je pa on nam kaj dal, če je toraj postal naš upnik, pristavimo „kredit“. V sledeče vrste, zapišemo kratko vsebino poslovnega predmeta. Na desni strani sta dva dvojnata stolpca za gld. in kr. Ako je treba zapisati pri jednem trgovskem dogodjaji več stavkov, zapišemo jih v prvi stolpec, njihov posledek pa v drugega.
Da se razločujejo tembolj trgovski dogodjaji drug od drugega, potegnemo pod vsakim dogodjajem debelo črto.
Sklenoti dnevnika ni treba. Za razjasnenje naj služijo sledeči primeri: Najprej zapišemo iz inventure vse dolgove in terjatve, za katere nimamo ali za katere nismo dali protivrednosti ; toraj a) terjatve:
1.	jan. Pri S. Perušku v Kostanjevici 312. - gl.
1.	„	Pri M. Bregarji v Celji	.	.	208.15 „
1.	„	Pri F. Krajnci tukaj .	.	.	718.— „
h) dolgove:
1.	jan. A. Jurci v Ptuji .	518.60 gl.
1.	,. A. Medvedu v Celji 805.— „
Dalje trgovske dogodjaje, kakor so se prigodili. Tukaj bode treba tudi vpisati take svote, ki so že v blagajni, če smo denar samo na račun dali ali prejeli. V dnevniku bodejo toraj stali sledeči stavki, ki so tudi v blagajni.
7. jan. S. Perušek v Kostanjevici plača na svoj račun 400.— gl. 13.	„ M. Bregar v Celji plača na svoj račun .	300.— „
24 -
18 jan. F. Krajnc tukaj plača na svoj račun . .	150. — gl.
20.	„ Pošljem A. Jurci v Ptuji na račun . . 600. — „
25. „ Pošljem A. Medvedu v Celji........... 400. — „
Kazen teli dogudjajev še drugi, če smo n. pr. blagu dobili ali poslali, če nam pošlje kedo rimeso, če vsprejmemo trato našega trgovskega prijatelja itd. Umljiv bode to raj sledeči obrazec:
Obrazec št. 8. Dnevnik.
Stran. l.	Dnevnik.
Januar 1889 1.
Pol. gl. knj.	1	S. Perušek v Kostanjevici	debet za saldo od prejšnjega računa .	.		gld.	kr.	gld.	kr.
1.	1.					312	
2.	i-l	M. Bregar v Celji	debet				
		za saldo od prejšnjega računa .	.				208	15
3.	i.	P. Krajnc tukaj	debet				
		za saldo od prejšnjega računa . .				718	—
4.	i.	A. Jurca v Ptuji	kredit				
		za saldo prejšnjega računa .	.	.				518	60
5.	i.	A. Medved v Celji	kredit				
		za saldo od prejšnjega računa .	.				805	—
4.	2.	A. Jurca v Ptuji	kredit				
		pošlje mi, 2 mesca na up:					
		415 kg. sladkorja ä 38 .		157	70		
		230 kg. Bio-kave ä 165 .		379	50	537	20
5.	4.	A. Medved v Celji	debet				
		za svojo trato po naredbi F. Gregoriča					
		tukaj v dan 28. februarja				400	—
4.	5.	A. Jurca v Ptuji	debet				
		za poslano mu rimeso na	H. Stajnka				
		v dan 13. februarja . .				450	—
3.	7.	F. Krajnc tukaj	kredit				
		za svoj akcept v dan 20. februarja		1		600	—
Stran 2.	Dnevnik,
Januar 1889 1.
Kol. gl. kuj.	1	S. Perušek v Kostanjevici za svoje gotovo plačilo .	.	kredit	1 gld.		1 gld. ^	kr.
1.	7.					200	
3.	8.	F. Kranjc tukaj	debet				
		prodal sem mu na up:					
		150 metelj k 14 ....		21	—		
		50 kg. grozdiča k 49 . .		24	50		
		75 „ mandeljnov k 125 .		93	75	139	25
2.	13.	M. Bregar v Celji	kredit				
		za svoje gotovo plačilo .	.				300	—
3.	18.	F. Krajnc tukaj	kredit				
		za svoje gotovo plačilo .	.		150	-		
		za svojo rimeso na L. Lavrenčiča v					
		dan 15. marca			107	25	257	25
4.	20.	A. Jurca v Ptuji	debet				
		za moje gotovo plačilo . .	. = .			600	—
5.	25.	A. Medved v Celji	debet				
		za moje gotovo plačilo .	.				400	—
4.	30.	A. Jurca v Ptuji	kredit				
		1000 metelj k 12 . . . .		120			
		500 kg. sladkorja k 37 , .		185			
		200 „ grozdiča k 49 . .		98			
		100 „ mandeljnov a 120	• • .	120	-	523	—
6.	31.	P. Novak tukaj	debet				
		prodal sem mu, 2 . mesca na	up				
		50 metelj a 14	....		7	—		
		100 kg. sladkorja 39"5 . .		39	50		
		25 „ grozdiča k 54		13	50	60	-
		1					
Razjasniti zdi se nam potreba samo te-le dogodjaje :
]. „A. Meved v Celji — debet, za svojo trato po naredM F. Gregoriča tukaj v dan 28. februarja“.
A. Medved v Cel ji pošlje F. Gregoriču tukaj menico, v kateri pozi vij e mene, naj jaz F. Gregoriču v dan 28. februarja. .plavam 400-gld.. F. Gregorič pride k meni ter me 'praša, sem, li voljan položiti denar določeni dan Ker sem voljan, podpišem menico, jaz sem jo akceptoval. Jaz sem na ta način Medvedov dolg prevzel. Za menično svoto je to raj postal Medved moj dolžnik, toraj ga označim z „debet“. A Medved, kije menico izdal, je trasa nt (izdatelj ali poteznik). Jaz, kateremu Medved naroča, da naj menico plačam, sem trasa t (potezovnik), ko sem podpisal, tudi vzprejemnik ali akceptant.( Jaz sem sicer tudi postal Gregoričev dolžnik, a ker ima Gregorič od mene menico, ni tega treba v dnevniku zapisati. Ta slučaj nas toraj uči:
Trasaut 'postane, trasatov dolžnik
2.	„A. Jurca v Ptuji —debet, za poslano mu rimeso na H. Stanjka v dan 15. februarja“.
V svoji listnici imam. menice^ v kateri: se H. Stanj k o po-zivije. naj plača v dan 15. februarja nieiri 450 gld. To menico je že Stajnko o svojem času podpisal, tako da dobim jaz gotovo določeni dan-'denar. To menico, jaz jo imenujem rimeso, pošljem A. Jurci v.Ptuji-ter-odstopim njemu pravico, od K. Stanjka 450 gld. zahtevati. A. Jurca v Ptuji je' toraj dobil od mene vrednost 450 gld., on je toraj postal za to svoto moj dolžnik, označiti ga toraj moram z „debet“'. Jaz, kateri imam rimeso,-da jo lahko pošljem, kamor jo hočem, sem re-mitent (pošiljatelj).	•	!
Ta slučaj nas uči:
Vsak. ki rimeso prejme, postane reniitentod (pošiljateljev) dolhvk.
3.	„F. Krajnc tukaj — kredit, za svoj akcept v dan 20. februarja.“
Jaz Krajncu tukaj nič prav ne zaupam,- toraj zahtevam, da mi-mora dati varnost. Jaz mu pošljem menico za 600 gl., da jo vzprejme. On jo podpiše in postane toraj za to svoto moj upnik, zatoraj ga označim s „kredit“. Krajnc je menici vzprejel ali akceptoval, on je akceptant, menico on imenuje akcept.
Vsak, ki nam menico (akapt) pošlje, postane za menični znesek
naš upnik.
4.	„F. Krajnc tukaj — kredit, za svojo rimeso na L. Lavrenčiča v dan 15. marca“.
F. Krajnc ima v svoji listnici rimeso, za katero dobi dne 15. marca 107.25 gld. On pošlje to rimeso meni, da o svojem času L. Lavrenčič to svoto meni plača. F. Krajnc, imenujemo ga remitenta ali pošiljatelja, postane moj upnik, označim ga toraj s „kredit“.
Bani teni postane za rime sini znesek naš upnik.
Vsi drugi dogodjaji so popolnoma umljivi.
4.	Glavna knjiga.
Zapisovanje v dnevnik bi nam ne koristilo mnogo, zlasti tam ne, kjer imamo vpisanih veliko stavkov, ko bi tega zapisovanja umno ne predelali. Dnevnik nam ne pove razmer, v katerih stojimo se svojimi trgovskimi prijatelji, kar pa je za vsacega trgovca prevelike važnosti,
Te razmere, je li namreč naš trgovski prijatelj naš dolžnik ali upnik, pove nam še le glavna knjiga, v katero moramo prepisati vse stavke iz dnevnika po redu trgovskih prijateljev, kakor smo stopili ž njimi v trgovsko zvezo. V dnevniku stoje toraj stavki po kronologičnem redu, v glavni knjigi pa po redu trgovskih prijateljev. Vsi stavki iz dnevnika morajo se zapisati v glavno knjigo, in vsi stavki glavne knjige morajo se nahajati v dnevniku. Obe knjigi imate toraj tudi tako zvane kazalne stolpce. V glavni knjigi zapišem dnevnikovo stran, iz katere sem prepisal dotični stavek, v dnevniku pa pred stavek zapišem glavne knjige folij, na katerega sem prenesel stavek. Ta kazalna stolpca sta mi tudi v kontrolo, da sem res prepisal vse stavke iz dnevnika. V. dnevnik postavim namreč glavne knjige folij še le tedaj, ko sem zares prenesel stavek v glavno knjigo.
Glavna knjiga je folijevana. Vsakemu trgovskemu prijatelju otvorimo v njej račun ali konto s tem, da zapišemo na levo stran njegovo ime, na desno pa njegovo bivališče.
28 —
Na levo stran z nadpisom „debet“ (preje;!) zapišemo vsak stavek, katerega od nas ali za naš račun prejme, ali katerega mi za njega plačamo, s kratka vsak stavek, po katerem postane on naš dolžnik. Na levi strani pišemo prijatelju stavke v „dolg“.
Na desno stran z nadpisom „kredit“ (dal) zapišemo vsak stavek, katerega mi za njegov račun prejmemo, ali katerega on za naš račun plača, skratka vsak stavek, s katerim postane ;>n naš upnik. Na desni strani pišemo prijatelju stavek na „korist“;
Ako hočemo vedeti, kako stojimo se svojim prijat« ljem, treba le saldo poiskati. Ako je na levi strani večja svota, tedaj je naš prijatelj od nas več prejel, kakor dal, on je toraj naš dolžnik in saldo pove velikost dolga. Ako je pa na desni strani večja svota tedaj je nam prijatelj več dal, kakor prejel, on je naš upnik. Saldo zopet pove, koliko ima od nas terjati.
Vsaka stran folija ima sledeče stolpce:
1.	Dvojnati stolpec za mesec in dan; leto stoji nad stolpcem.
2.	Kazalni stolpec, kamor zapišem dnevnikovo stran, iz katere sem odnesel stavek.
3.	Sir ji stolpec, kamor zapišemo kratko pojasnilo, zakaj je postal naš trgovski prijatelj naš dolžnik ali upnik.
[4. Stolpec za mesec in dan, kedaj dobimo dolžno svoto, ali kedaj jo moramo plačati. Tega stolpca večkrat tudi ni.]
5.	Dvojnati stolpec za svote.
Glavno knjigo sklenemo, da si poiščemo saldo vseli kont, ter jih zapišemo na stran z manjšo svoto. Svoti obeh strani postanete sedaj enaki. Za tem napravimo v isti vrsti skoz svotna stolpca svotni črti, postavimo pod nju sedaj enaki svoti, pod njima potegnem sklepni črti, skoz prazen prostor pa povprečno črto
Večkrat se prigodi, da ima konto samo eden stavek. Mi zapišemo saldo na nasprotno stran ter napravimo kar sklepne črte. Saldo vsakega konto moramo potem prenesti kot saldo prejšnjega računa na nasprotno stran. Ako smo namreč zapisali pri računskem sklepu saldo na desno stran, ker je bila ta stran manjša, pove nam saldo, koliko je pri-
jatelj nam dolžan ; kar je nam pa prijatelj dolžan, stoji vedno na levi strani, prenesti moramo toraj ta saldo na levo stran.
(-Havni knjigi pildjano je kazalo. Navadno ima namreč trgovec posla z mnogimi prijatelji, ima toraj v glavni knjigi jako mnogo kont. (Navadno sta na vsakem foliji po dva računa.) Da mil ni treba cele knjige preiskava!!, ako hoče poiskati konto, zapisuje si vse prijatelje po abecednem redu in pristavi vsakemu imenu folij, na katerem se nahaja. Trgovcu je treba sedaj samo v kazalo pogledati, da najde takoj folij dotičnega trgovskega prijatelja.
Za primer sledi prenos zgoraj navedenih stavkov iz dnevnika. Mi si mislimo, da ima vsak konto svoj folij.
obrazec št. a.	Glavna knji g a.*)
J. Debet.	S. Perušek v Kostanjevici.	Kredit. 1.
1889		P. d. -		gld_	kr.	1889 |jP.d.				gltl.	kr.
J Ali.	1.	1.	Za saldo od prejšnjega računa .	312		Jan.	7.	2.	Za svoje gotovo plačilo 		200	
			\			”	31.		Za saldo na nov račun 		112	
				312	—					312	-
Feb.	1.		Za saldo od prejšnjega računa 1	112	-						
2. Debet.	M. Bregar V Celji.	Kredit. 2.
1889 |		P. d.		gld.	kr.	1889		P. d.		gld.	kr
Jan.	lJ	1.	Za saldo od prejšnjega računa .	208	15	Jan.	13.	i	Za svoje gotovo plačilo 		300	
”	21 j !		Za saldo na nov račun ....	91	85				\		
				300	—				!	300	-
						Feb.		;	j Za saldo od prej- šnjega računa .		91	85
*) Da si prištedimo prostora, tiskana sta prvi in drugi račun samo na eni strani.
— so-
1889		P. d		gld.	kr.
Januar	7.	1.	Za svuj aliccpt v dan 20. febrnvaija .	600	
»	18.	2.	Za svoje gotovo plačilo		150	-
»	18.	2.	„ svojo rimeso na L. Lavrenčiča v (lan 15. marca		107	25
				857	25
					
4. Debet.	Ä. Jurca
1889		P. d.	II : gld.		kr.
Januar	5.	1.	Za poslano mu rimeso na H. Stajnka .	! 450	
	20.	2.	Za moje gotovo plačilo		600	—
	31.		Saldo na nov račun		528	80
				1578	80
					
1889
Januar
v Ptuji. • ,	Kredit. 4.
* • ------------------ - ■
1889		P. d.		gld.	kr.
					
Januar	1.	1.	Za saldo od prejšnjega računa .	. .	518	60
	2.	1.	„ poslano mi blago		537	20
"	30.	2.	” ” ” ” 		523	-
t		r .	.	•	■	o ..	'	>	..	■1578	80
Febr. H.	1.		Za, .saldo od prejšnjega jažjuna,; . - .	. ,	528	80
					
		v	■	jt V- i.	-	V. A; ‘ i,		
			*,	1„ [	. r4'		
			■p. ■■ -■		6
5. Debet.	A. Medved
1889		P. d.		gld.	kr.
Januar	4.	1.	Za svojo tralo po navedbi F. Gregoriča	400	—
”	25.	2.	Za moje gotov., plačilo		400	-
•	31.		„ saldo na nov račun		5	-
				805	-
					
6. Debet.	P. Novak
'	1889		P. d.		gld.	kr.
Januar	31.	2.	Za prodano mu blago		60	-
Febr.	1.		Za saldo od prejšnjega račuua . .	.	60	-
Ko smo glavlio knjigo sklenili, vemo čisto gotovo, kako stojimo z našimi trgovskimi prijatelji:
1.	S. Perušek v Kostanjevici nam je dolžan . 112‘— gld.
2.	M. Bregarju v Celji dolgujemo mi ...	91-85	„
3.	Pri F. Krajncu ste si svote na straneh za debet in kredit enaki; toraj nima nobeden ničesar terjati.
v Celji.				Kredit.	5.
1889		P. d.		gld.	kr.
Januar	1.	1.	Za saldo od prejšnjega računa . . .	805	-
					
				805	
			Za saldo od prejšnjega računa . . .		
Febr.	1.			5	
tukaj.				Kredit.	6.
1889		P. d.		gld.	kr.
Januar	31.		Za saldo na nov račun . . .	60	7
					
4.	A.	Jurci v Ptuji dolgujemo.................. 528.80	gld.
5.	A.	Medvedu v Celji dolgujemo................... 5,—	;
6.	P.	Novak tukaj nam je dolžan...................60.—	„
Za trgovca je naj bolje, da se vsi stavki iz dnevnika vsaki dan prenašajo v glavno knjigo. Z odlašanjem se le delo vedno množi.
Kazalo h glavni knjigi.
A
B Bregar M. Celji.............fol. 2.
G................
č.....I!]IIIIZZZZZZZZZ[
d
"e..
F..
G..
//
1
J Jurca A. v Ptuji............fol. 4.
K Krajnc F. tukaj.............fol. 3.
L..
M Medved A. v Celji .... fol. 5.
N Novak P. tukaj..............fol. 6.
o.......
P Perušek S. v Kostanjevici .	. fol. 1.
E.......
"s.....
š...........
T...........................•...
'v..........................:::
"v...............................
"z..........zzzzzzzzziz
"Ž..
Razume se, da ima kazalo za vsako pismenko več strani.
5.	Prepisnik.
Prepisnik (pismovni, menični in računski) se sicer navadno ne prišteva h glavnim knjigam, to pa zato, ker nij za knjigovodstvo neobhodno potreben, namreč za knjigovodstvo,
— 35 -
ki nam naj pove, kako stojimo z našimi trgovskimi prijatelji. Ker pa mora imeti vsled člena 28. trgovskega zakona vsak trgovec tako knjigo, navajamo jo mi pri glavnih knjigah.
V to knjigo prepisava trgovec vse poslovne liste, ki jih odpošlje, to so pisma, menice, računi itd., da se še lahko čez več let prepriča, kaj je pisal, za kaj se je zavezal itd.
Knjiga je paginovana. Pri vsakem prepisu zapišemo na levo stran v prvo vrsto kraj, kamor je pismo namenjeno, v sredo ime trgovskega prijatelja, na desno stran pa datum. V drugi vrsti začnemo s prepisom od besede do besede. Konečni poklon izpustimo.
Navadno pa se pisma sedaj ne prepisujejo več, temveč pišemo jih s kemično tinto in napravimo si odtis s pomočjo prepisnega tiskala. *)
Prepisnih ima na konci kazalo, kjer so navedeni vsi trgovci po abecednem redu s pristavljeno stranjo, kjer se nahaja dopis, ravno tako. kakor pri glavni knjigi.
IV. Pomočne knjige jednostavnega knjigovodstva.
Manjšemu trgovcu bodo zadostovale bistvene knjige. Če je pa poslovanje le nekoliko bolj obširno, uvesti si mora trgovec več ali manj pomočnik knjig, kakor to zahteva njegova trgovina. Najvažniše pomočne knjige so:
a) Knjige, katere nam povejo, koliko imamo različnega blaga, menic, vrednostnih papirjev itd. Vse te knjige imenujemo „skontro“. **)
•) Odkar so je uvedlo to prepisno tiskalo, opazuje se, da trgovski pomočniki niso več tako vajeni trgovskemu slogu. Pisma so navadno prepisovali trgovski učenci in se s tem vadili v trgovskem dopisovanji.
**) Italijanska beseda „skontro" pomeni „plačilo pri zavezam mošnji", to je plačilo, ko se kompenzuje dolg s terjatvijo. Dalje pomeni „skontro" dan tako-vega plačila in slednjič knjigo, v katero zapisujemo taka plačila. Ker pa tako plačilo izvira iz tega, da smo blago (ali sploh kako vrednost) za blago dali, pomeni toraj skontro knjige, v katerih imamo različne vrednosti zapisane.
Tako imamo skontro za blago ali blagovnik, skontro za menice ali meničnik, skontro za tezice (potezice) ali tezi črnk, skontro za vrednostne papirje, skontro za peneze (denarje) ali peneznik.
b) Knjige, ki jih vodimo le za to, da se ložje spomnimo tega ali drugega dogodjaja. Tako ve knjige so: dospetnik, kupovnik ali proračunbenik, prodajnik, naročbenik, stroškovnik.
I. Skontro za blago ali blagovnik.
Blagovnik nam pove, koliko smo dobili blaga, koliko smo ga prodali in koliko še imamo zaloge ter ali imamo pri tem blagu dobiček ali zgubo.
Vsako blago dobi svoj konto. Na levo z debet“ označeno stran zapisujemo blago, ki smo ga prejeli, na desno, s
Obrazec št. 10.	Blcl
Debet. (Prihod.)	Skontro
Datum		štev j zaboja	Teža v		kg.	Ime prodajalca	Cena		Znp.spk	
			surova	tara	čista					
1889										
Febr.	1.	15	475	69	406	i Zaloga prejšnjega				
»	1.	17	513	72	441	( meseca. H zaboje l Ceylon, čisto				
„	1.	20	378	55	323	J	1170 kg.	1	75	2047	50
	14.	21	480	65	415	) i				
	14.	22	39G	54	342	1 A. Jurca v Ptuji.				
	14.	23	410	50	360	/ 4 zaboje Portorico				
			425			\ čisto: 1486 kg.				
„	14.	24		56	369		1	60	2377	60
						Dobiček			109	30
					2656				4534	40
1889										
Maro	1.	17	513	72	441	1 Zaloga prejšnega \ mesca: 2 zaboja				
	)}	20	378	55	323	(Ceylon, čisto 7ti4k.	1	75	1317	—
		21	480	65	415	i Zaloga prejšnjega				
	„	23	410	50	360	f mesca: 3 zaboje ( Portorico,čisto				
”	”	24	425	56	369	1	1144 kg.	i	60	1830	40
„kredit“ označeno stran pa blago, ki smo ga prodali. Razdeljen je blagovnik v jako različne stolpce. Najnavadniši so stolpci za datum, za število zaboja, za množino blaga, za trgovca, od katerega smo blago dobili ali kateremu smo ga prodali, za ceno in za ves znesek.
Saldo uteži ali mere pove trgovcu, koliko ima še zaloge. To saldo bi se toraj moralo strinjati z zalogo; strinja se tudi vsikdar pri takem blagu, ki ne postaja lažje, ne težje, kakor p. pri blagu, ki se prodaja na tucat itd. Vse blago pa ni tako nespremenljivo. Kapljevine izhlapevajo ali se jih nekoliko pri pretakanju izlije. Druge stvari se usuše in postanejo tako nekoliko ložje Zopet dinge stvari postanejo vsled vlažnosti težje. Pri nekaterih stvareh računamo taro po odstotkih; vsakemu pa je znano, da se ta izračunjena tara redkokrat
govnik.
za kavo.	Kredit. (Razhod.)
Datum		4	Teža v		kg.	Ime kupca	Cena		Znesek	
		S g	surova	tara j čista						
1889										
Febr.	18.	15	475	69	406	S. Perušek, Kostanjevica	1	90	771	40
»	18.	22	396	54	342	S. Perušek Kostanjevica	1	80	615	60
,,	28.	17	513	72	441	j Zaloga:				
,,	,,	20	378	55	323	) 'J zaboja Ceylon, ) čisto 7'*>l kg.	1	75	1317	—
n	..	21	480	65	415	j Zaloga: ( 3 zaboje Portorico				
	,,	23	410	50	360					
	»	24	425	56	369	^ cisto 1144 kg	1	60	1830	40
					2656				4534	40
										
popolnoma strinja s pravo taro. Tako nastanejo netočnosti v knjigah, katerih mi še zakrivili nismo. Saldo se toraj le redko-krat popolnoma strinja z zalogo, navadno je nekoliko večje, le redkokrat nekoliko manjše. Če se pa tudi popolnoma ne strinja, vendar blagovnik trgovcu pove, ali se bliža blago h koncu, ali ga bo treba kmalo naročiti itd.
Ako hočemo vedeti, če imamo pri tem ali drugem blagu dobiček, moramo sklenoti dotični konto. Poiskati moramo naj-preje saldo uteži ali mer. Ako se strinja z zalogo, postavimo to saldo na desno stran kot zalogo. Če je saldo večji kot zaloga, odpišemo „primanjkljaj“ na desni strani, če je pa manjši, pripišemo na levi strani „za dobiček pri utežih ali meri“, ter postavimo zopet popisano zalogo na desno stran. Zalogo postavimo po isti ceni v račun, kakor smo blago kupili. Ko smo tako uteži ali mere obeh strani uravnali, poiščemo si saldo denarja. Ako je svota desne strani večja, kakor leva, dobili smo več za blago, kakor pa izdali za njega; saldo nam pove, koliko imamo dobička. Ako je svota leve strani večja, kakor desne, izdali smo več za blago, kakor smo pa za njega dobili; saldo nam pove, koliko imamo zgube. To saldo postavimo kot dobiček ali zgubo na levo, odnosno na desno stran; skozi stolpce za uteži in denar potegnemo svotne črte, pod nje postavimo svote, ki so sedaj v ntežeh in denarjih enake, pod njimi pa potegnemo sklepne črte. Zalogo prenesemo kot zalogo prejšnjega meseca na levo stran. Predstoječi obrazec naj to razjasni!
2.	Skontro za vrednostne papirje.
Vrednostni papirji so zadolžnice, katere izda država, dežele, občine, trgovske družbe ali zasebniki. Znesek, na katerega se glasi zadolžnica, imenujemo imenovno ali nominalno vrednost. Ako je treba za vrednostni papir plačati toliko, kolikoršna je njegova nominalna vrednost, pravimo, vrednostni papir je „al pari“. Navadno pa je treba za vrednostne papirje več ali manj plačati, kakor je njegova nominalna vrednost. Visokost plačila se ravna po kurzu, to je po vrednosti za en kos državnega papirja ali pa za 100 gld. nominalne
vrednosti. Ako je navedena vrednost za 100 gld. nominalne vrednosti, pravimo, kurz je naveden v odstotkih.
Nekateri vrednostni papirji dajo obresti, mi jih imenujemo obligacije; drugi pa dajo določene dobitke ter se o določenih rokih izžrebujejo, mi jih imenujemo srečke. Tudi nekatere srečke nesö obresti Ako kupimo vrednostni papir, ki nese obresti, plačati moramo kurz ter obresti od zadnjega obrestnega roka do dne, ko kupimo dotični papir. Obresti računamo vsikdar od nominalne vrednosti.
Najvažniši vrednostni papirji so:
1. Obligacije jednotnega državnega dolga.
a)	Papirna renta ,	..	, „ . . v papirji
,, 0 ,	, obresti se plačujejo ,
b)	Srebrna renta i	v srebru.
Eente glase se na 50, 100, 1000 in 10000 gld. in nesejo obresti po 5%. Ker pa je treba od teh obresti plačati do-hodarine 16%, in ker se ta dohodarina pri izplačevanji takoj odračuna, nesejo v gotovini le 4'2%. Kurz je naveden v odstotkih.
Obresti od obligacij v znesku 50 gld. plačujejo se enkrat v letu, od vseh drugih pa dvakrat in sicer:
Od papirne rente dne 1. februarja in dne 1. avgusta ali pa dne 1. maja in dne 1. novembra.
Od srebrne rente dne 1. januarja in 1, julija ali pa dne 1. aprila in 1. oktobra.
Nevzdignene obresti zapadejo čez 6 let in državna blagajna jih ne izplača več.
2.	Državne srečke 1854 1. Te državne zadolžnice glase se na 250 gld. k. v. (100 gld. k. v. = 105 gld. ay. v.). 4% obresti izplačujejo se vsako leto 1. aprila. Ker se pa takoj odračuna 20% dohodarine, dajo prav za prav le 3'2 obresti. Vsaka srečka da 10 gld. k. v. = 10‘50 gld. av. v. obresti; ker se pa 20% ali petina odšteje, dobi se le 8 gld. k. v. = 8'40 gld. av. v. Kurz je naveden za 100 gld. k. v.
Izžrebujejo se meseca januarja in aprila serije, julija in avgusta pa števila.
3.	Državne srečke 1860. 1. Te državne zadolžnice glasč se na 100, 500 in 1000 gld. Na 500 gld. se glaseče srečke
imenujemo navadno cele. 5% obresti plačujejo se vsačega pol leta in sicer L-maj a in 1. novembra. Ker pa se odračuna 20°/0 dohodarine, dajo prav za prav te srečke le 4% obresti.
Kurz naveden je v odstotkih.
Izžrebujejo se meseca februarja in avgusta serije, meseca maja in novembra pa števila.
4.	Držayne srečke 1864. 1. Te državne zadolžnice glase se na 100 in 50 gld.; obresti ne dajo nobenih. Izžrebujejo se meseca marca, junija in decembra.
5.	Avstrijska zlata renta. Te zadolžnice se glase na 200, 1000 in 10.000 gld. 4°/0 obresti plačujejo se 1. aprila in 1. oktobra ter se ne računa nobena dohodarina.
Kurz naveden je v odstotkih.
6.	Avstrijska papirna renta (naj se razločuje od papirne rente jednotnega državnega dolga). Te zadolžnice glase se na 100, 1000 in 10.000 gld. 5% obresti plačujejo se 1. marca in 1. septembra ter se ne računa nobena dohodarina.
Kurz naveden je v odstotkih.
7.	Zemljiške odveznice. Ko so se leta 1848. odpravile dolžnosti podložnikov, dobili so grajščaki zadolžnice glaseče
Obrazec št. II. Knjiga za vrednostne papirje.	SkOIltl'0 pa-
1. Debet. (Prihod.)
Datum prihoda		Ime prodajalca	Obresti od	Nomin. vredn.	Kurz	Znesek		Obresti	
						ghl.	U r. |	gld. | kr.	
188	3								
Fehr.	L.	Štaj. eskomptna banka	novem.	6500	75	4875		68	25
„	15.	Štaj. eskomptna banka	fehr.	8400	76	6048	-	14	70
„	28.	Dobiček na kurzu				415	50		95
”	28.	„	„ obrestih .						19	
				14900		11338	50	102	90
Marc	1.	Zaloga		novem.	500	76-5	382	50	3	50
”	1.	” 		fehr.	8400	76-5	6426	—	29	40
se na 100, 500, 1000, 5000, 10.000 gld. k. v.; take zadolžnice so se za vsako kronovino posebej izdale. 5% obresti plačujejo se 1. maja in 1. novembra, odračuna pa se takoj 10% dohodarine tako, da dajo te odveznice 4'5% čistih obresti.
Kurz naveden je vsikdar za 100 gld. k. v.
Od privatnih družeb in mest navedemo le:
8.	Delnice avstro-ogrske banke, glaseče se na 600 gld. 5% obresti plačujejo se 1. januarja in 1. julija, raz ven tega pa se še plačuje vsako leto dividenda.
Kurz je naveden za jedno delnico.
9.	Ljubljanskega mesta srečke. Glase se na 20 gld. Vsako leto meseca januarja je jedno žrebanje. Obresti ne neso nobenih.
Kurz je naveden za jedno srečko.
Vrednostne papirje vpisujemo ravno tako, kakor drugo blago. Prihod zapisujemo na levi, razhod pa na desni strani. Ako imamo mnogo posla s takimi papirji, otvorimo vsaki vrsti poseben konto, drugače pa leliko tudi vse papirje v blagovni ku zapišemo ter otvorimo vsem skupaj le eden konto.
pirne rente.
Kredit. (Razhod.) 1.
Nomin.	Kurz	Znesek		Ob osti	
vredn.		gld. j kr.		gld. l kr.	
6000 500 8400	75-	5 76-	5 76-5	4530 382 6426	50	70 3 29	50 40
14900		11338	50	102	90
					
Datum
razhoda
1889
Fehr.
10.
■28.
28.
Ime kupca
A. Jugovič Zaloga
Obresti
od
fehr.
Ako hočemo vedeti, koliko imamo zaloge, poiščemo si saldo nominalne vrednosti.
Ako hočemo vedeti, ali smo pri trgovini z vrednostnimi papirji dobiček ali zgubo imeli, zapišemo zalogo po dnevnem kurzu na desno stran ter si poiščemo saldo prejetih in izplačanih zneskov. Pri sklepu zapišemo saldo na stran z manjšo svoto. Ako je treba pri sklepu saldo na levi strani pripisati, trgovali smo z dobičkom, drugače pa v zgubo. Sklepamo knjigo ravno tako, kakor blagovnik. Predstoječi obrazec naj to razjasni.
3.	Skontro za menice ali meničnik.
Meničnik nam služi ravno tako za menice, kakor blagovnik za blago. Na levi strani vpišemo vsako menico, ki smo jo prejeli, na desni strani jo pa zopet odpišemo, če smo za menico denar dobili ali pa jo namesto plačila odposlali. V me-ničniku so označene vse menice se zaporedoma idočimi števili; dotično število zapišemo tudi na menico na levi strani zgoraj.
V meničnik zapišemo tudi vse važne, menice se tikajoče podatke. Ti podatki so: 1. remitent ali pošiljatelj, to je oseba, ki nam je menico poslala, katera je toraj za menični znesek naš upnik. 2. Menični znesek. 3. Dospetek, to je dan, katerega mora menica plačana biti. 4. Trasant ali izdajatelj. 5. Iz-datbe mesto, mesec in dan. 6. Trasat, to je oseba, katero
Obrazec št. 12.
Debet. (Prihod.)	Skontro za me
	Datum prihoda		Menično štev.	Remitent ali pošiljatelj	Trasant ali izdatelj	Trasat ali plačnik	Menični znesek	
	Januar	1.	i.	inventar	M. Bregar	M. Robič	365	—
		1.	2.		F. Krajnc	F. Belec	425	50
	..	1.	3.	,,	S. Perušek	H. Stajnko	450	—
	»	7.	4.	lastna potežka	lastna potežka	F. Kranjc	600	—
	”	18.	5.	F. Krajnc	L. Zagorc	L. Lavrenčič	107	25
izdajatelj pozivlje, da naj menico plača. Za vse te podatke napravimo si v meničniku stolpce. Razun teh stolpcev sta še na levi strani stolpca za datum, katerega smo menico prejeli, in za menično število, na desni strani so pa stolpec za datum, katerega smo menico odposlali, za menično število in stolpec, v katerem se pove, zakaj smo menico porabili.
Da nij treba meničnih podatkov dvakrat pisati, to je na levi strani, kadar menico prejmemo in na desni strani, kadar jo izdamo, jemljemo za vsako menico po jedno vrsto. Prazni prostori za datum in za znesek na desni strani nam povedo, da je še menica v naši listnici.
Ako hočemo meničnik sklenoti, zapišemo v stolpec „poraba“, da se nahaja v naši listnici, postavimo v stolpec „znesek“ menično svoto ter seštejemo obe strani. Svoti ste enaki. Pod svote napravimo sklepne črte. Menice v listnici prenesem kot zalogo na levo stran.
4.	Skontro za trate ali potezke (tezice) ali tezičnik.
Kakor je treba trgovcu vedeti, koliko ima menic v listnici, ravno tako važno ali pa še važniše je, da vsikdar ve, koliko je dolžan za potezke. Knjigo, ki mu to pove, imenujemo skontro za trate ali tezičnik. Tezičnik vodimo ravno tako, kakor meničnik. Razlika je le v tem, da zapišemo trato na
niče (meničnik).	Kredit. (Razhod.) t.
1 z d a t b e			Dospetka		Porabe		Poraba	Menični znesek		J .1 S	
mesto	mesec	1	mesec	1	m«,ec	1					
Celje	nov.	5.	jan.	5.	jan.	5.	plačano	365	-	1	
Krško	dec.	15.	marc	15.		15.	prodal 6°/0dis.	425	50	2	
Kostanjevica	„	25.	fehr.	13.	„	5.	poslal A. Jurci	i 450	—	3	
Krško	jan.	7.	V	20.						4	
Št. Jernej	”	10.	marc	15.						5	
Obrazec fit. 13.
J. Debet.
Dospetka
mesec in dan
Jan.
Febr.
1. ;
Skontro za
Po naredbi Plačila Posestnik trate Tezični
mesec in dan
M. Veršeca lastni
Jan. 12.
M. Veršec
znesek
572 40
3.! F. Gregoriča
desni strani, kadar smo jo vsprejeli, to je, kadar smo se zavezali tratino svoto plačati, odpišemo pa jo na levi strani, kadar smo jo plačali.
Namesto trasata in remi ten ta zapišem si y tezičnik osebo, katera naj po izdateljevi volji menični znesek dobi, v menici s „po naredbi“ označeno ter osebo, katerej sem menični znesek plačal, to je posestnika trate. Oseba, po naredbi katere se naj menični znesek plača, lahko namreč svojo pravico prenese na drugo osebo s tem, da zapiše menici na hrbet, „za me po naredbi tega in tega“.
5.	Skontro za denarje ali peneznik.
Če ima trgovec mnogo posla s tujimi in domačimi kovnimi denarji ali penezi, vodi si tudi za to posebno knjigo, peneznik imenovano. Na levi strani zapisuje ves prihod, na desni strani pa odpisuje ves razhod. Vodi se ravno tako, kakor skontro za vrednostne papirje.
6.	Dospetnik.
Velike važnosti je za vsakega trgovca, vedeti na tanko, kedaj dospe dan, ko bo treba trato plačati, ali pa, katerega bo za rimeso denar dobil, to je, znati mora do-spetek rimes in trat. Če nima mnogo posla z menicami, zadostujeta mu v to zgoraj navedena meničnik in tezičnik, ali služi mu lahko v to tudi vsak koledar, kjer si dospetke
trate (tezičnik).	Kredit, t.
Vsprejetja mesec in dan		J S s	Trasant ali izdajatelj	Izdat mesto	b e mesec dan		Jezični znesek		
Nov.	15.	i	A. Jurca	Ptuj	nov.	12.	572	40!	
Dec.	1.	2	T. Po rek ar	Ormož	dec.	1.	506	-	
Jan.	28.	3	A. Medved	Celje	januar	1.	400	-	
označi, n. pr. dospetke rimes z rudečim, dospetke trat z modrim pisalom. Kjer pa je mnogo potezk in trat, nista te knjigi za določitev dospetka dovolj pregledni, to pa zato, ker so menice in potezke v teh knjigah navedene po času, kakor smo jih dobili ali podpisali, za pregledno določitev dospetka pa je potreba, da so menice in potezke navedene po redu, kakor dospejo za plačilo. V to nam služi dospetnik. Dospetnik vodimo folijevano. Na levi strani zapisujemo vse rimese, na desni pa vse trate. Bazun dospetka in meničnega zneska treba je vedeti pri rimesah osebo, katera nam mora rimeso plačati, to je, znan nam mora biti trasat; pri tratah pa je treba vedeti osebo, katerej bo treba denar plačati, kar je v menici označeno z besedama „po naredbi“.
Če smo za rimeso denar dobili ali trato plačali, prečrtamo dotični znesek v dospetniku ali pa lahko to tudi v posebnem stolpci zaznamovamo.
Rimese. Obrazec St. 14.
D o s p
Dospetka dan		i 1	Znesek		T r a s a t		Opomba
Januar							
4- do 15.	i 5. 1	i.	365		M. Bobič	plačano dne 6. januarja	
16. do 31.	1						
Februar							
l. do 15.	13.	3.	450		H. Stajnko	poslal A. Jurci 5. januarja	
16. do 28.	20.	4.	600		F. Krajnc		
Maro							
i. do 15.	15. 15.	2. 5.	425 107	50 25	F. Belec L. Lavrenčič	prodal 60/0 disk. 15. jan.	
16. do 31.							
e t n i k.	T rate.
Dospetka dan		J i	Znesek		Po naredbi	Opomba
1889						
’■ do 15.	12.	i.	572	II 40 j M. Veršeca 1		plačal 12. januarja
16. do 31.						
1889						
L do 15.	1. 2. II		506	-	T. Porekarja	
16. do 28.	28.	3.	400		F. Gregoriča	
1889						
1. do 15.						
16. do 31.	I					
7.	Kupovnik ali proračunbenik.
V	kupovniku zbira trgovec vse fakture (račune) kupljenega blaga ter si tukaj tudi sestavlja navadno proračun, koliko ga stane blago, ko si je vračunal vse stroške.
8.	Prodajnik.
V	prodajniku zbira trgovec vse račune prodanega blaga. Nekateri trgovci zbirajo te račune v prepisniku.
9.	Naročbenik.
V	naročbenik vpisujemo vsa naročila, ki smo jih dobili od naših trgovskih prijateljev. Ko smo izvršili naročilo, prečrtamo je navadno.
10.	Stroškovnik.
Da se blagajna prištedi, napravi si trgovec knjižico, v katero zapisuje vse manjše izdatke, ki jih je imel črez dan, ter vpiše potem celo svoto v blagajno. Takovo knjižico imenujemo stroškovnik.
S tem končujemo teoretično razpravo jednostavnega knjigovodstva. Naša prihodnja naloga bo, uporabiti to razpravo za praktične slučaje.
—■=>>—'«Ev—<-i
V. Praktični primer jednostavnega knjigovodstva iz trgovskega poslovanja.
F. Ledenik v Ljubljani ima trgovino s špecerijskim blagom, preskrbljuje pa tudi nakup vrednostnih papirjev in kovanih novcev. Z novim letom napravi si popis vsega svojega premoženja (glej „inventar sestavljen dne 1. januarja“ in in „popis blaga v prodajalni« št. 1.“). Na podlagi tega popisa omisli si nove trgovske knjige in sicer: 1. inventarno knjigo, 2. blagajno, 3. dnevnik, 4. glavno knjigo, 5. blagovnik, kamor zapisuje tudi vrednostne papirje, kovane denarje, menice in potezke, 6. dospetnik, 7, kupovnik, 8, prodajnik,
Ko smo sestavili inventar, prenesemo stavke v bistvene in pomočne knjige. Vsa aktiva prenesemo na „debet“-stran dotičnili knjig, in sicer: gotovino v blagajno, blago, vrednostne papirje, kovane denarje in menice v blagovni k; terjatve naj preje v dnevnik in potem v glavno knjigo. V glavni knjigi otvo-rimo tudi posebni konti poštni hranilnici in prodajalni«. Ves denar, ki ga vložimo v hranilnico, ali katerega hranilnica za nas prejme; vse blago, ki ga damo prodajalni«, zapišemo „v dolg-1: ves denar pa, ki ga vzdignemo iz hranilnice, ali ki ga hranilnica za nas plača; ves denar, ki ga iztržimo v prodajalni«, zapišemo „na korist'1 dotičnima kontoma.
Pasiva prenesemo na „kredit“-stran dotičnili knjig, in sicer: potezke v težičnik, dolgove najpreje v dnevnik in potem v glavno knjigo, vsak stavek na svoje konto.
Slednjič označimo v dospetniku dospetek menic in potezek.
Za manjše izdatke, kakor za papir, tiskovine, kolke itd. priredimo si poseben stroškovnik; te stroške prenesemo zadnji dan vsacega meseca v blagajno. Za prodajalnico si omislimo posebno knjižico, kamor zapisujemo vsak dan, kar smo iztržili; iz te knjige prenašamo svote po štirikrat na mesec v blagajno, in ker ima prodajalnica v glavni knjigi svoje konto, tudi v dnevnik in glavno knjigo. Namesto posebne knjižice rabi nam lahko v to tudi vsak pripraven koledar.
S tem je storjen začetek knjigovodstvu. Zasledovati hočemo sedaj dogodjaje, kakor bi se leliko pripetili v teku jed-nega meseca. Za vsakim dogodjajem bodemo takoj podali v majhnem tisku pojasnilo, kako treba vknjižiti dotični dogodjaj, in sicer tako, da bodemo najpreje navedli knjigo, za dvopičjem pa način vknjiženja. Trgovski slučaji so ločeni drug od dru-zega s črtami.
Kedor hoče kaj haska imeti, naj si napravi sam knjige, ter naj vknjižuje, kakor povedano, ter naj vedno primerja svoje vknjiževanje s vknjiževanjem, kakor smo je zgotovili v knjigah, na konci navedenih.
1. Za domače potrebe dam 120 gld. Blagajna: Stroški, toraj na stran pod „kredit“.
1. Plačam najemnine za čas od 1. januarja do 31. marca 150 gld.
Blagajna: Kakor v prejšnjem slučaji.
2.	Dam prodajalnici za prodajo na drobno:
150 kg Ceylon-kave ä 17ti gld.
150 „ Portorico-kave ä 165 gld.
400 „ sladkorja v stožcih ä 34 gld.
200 „ sladkorja v kockah a 36 gld.
Dnevnik in glavna knjiga: Prodajalnici „v dolg“, ker dobi blago. Blagovnik: Blago dotičnim kontom „na korist“.
3.	Pošljem A. Jurci v Ptuji rimeso na H. Stajnka v Ptuji za 450 gld. v dan 8. marca proti 6°/0 diskontu ter naročim različnega blaga.
Dnevnik in glavna knjiga: Menično svoto, odštevši diskont, A. Jurci „v dolg“.
Meničnik: Razhod, toraj menično svoto pod „kredit“. Dospetnik: Označim menični razhod.
4.	Naročim poštni hranilnici po čekih št. 44, 45 in 46, da izplača A. Jurci v Ptuji 400 gld., K. Berdajsu v Mariboru 600 gld., L. Dolencu v Trstu 800 gld.
Dnevnik in glavna knjiga: Nakazane svote poštni hranilnici „na korist“.
Dnevnik in glavna knjiga: A. Jurci v Ptuji 400 gld., K. Berdajsu v Mariboru 600 gld., L. Dolencu v Trstu 800 gld. „v dolg“.
5.	N. Smrekar tukaj plača na svoj račun 400 gld. ter vzame na up, plačljivo v treh mescih:
250 kg Ceylon-kave ä 185 gld.
250 „ Portorico-kave ä 175 gld.
350 „ sladkorja v stožcih ä 37 gld.
50 „	„ v kockah k 39 gld.
Blagajna: 400 gld. kot dohodki na stran pod „debet“.
Dnevnik in glavna knjiga: 400 gld. N. Smrekarju „na korist“. Prodajnih: Sestavini račun.
Dnevnik in glavna knjiga: Račun blaga N. Smrekarju „v dolg“. Blagovnih: Blago dotičnim kontom „na korist“.
6.	Poštna hranilnica naznani, da je za - me prejela od J. Lesjaka v Krškem 250 gld., ter pošlje vložni list št. 35, na katerem naroči J. Lesjak kovanega denarja in vrednostnih papirjev.
Dnevnik in glavna knjiga: 250 gld. poštni hranilnici „v dolg“, J. Lesjaku „na korist“.
7.	Prodajalnica je iztržila od 1. do 7. jan. 630‘95 gld.
Blagajna: Dohodki, toraj na stran pod „debet“.
Dnevnik in glavna knjiga: Prodajalni« „na korist“.
8.	A. Jurca v Ptuji pošlje vsled mojega naročila od dne 3. t. m. plačljivo v treh mesecih:
250 stožcev sladkorja čisto 2360 kg ä 30 gld.
150 zabojev „ v kockali, čisto 750 kg k 32 gld.
Zaboje in stroškov računa 5" 16 gld.
Vozarine plačam . .	. 30-46 „
Drugih stroškov imam	. 5‘54 „
Ob enem naroči A. Jurca 600 gld. papirne rente in 500 gld. srebrne rente, to pa vsaj do 24. januarja.
Kupovnik: Prepišem fakturo ter napravim proračun.
Blagovnih: Blago „v dolg“ dotičnima kontoma po proraeunjem ceni.
Dnevnik in glavna knjiga: Fakturin znesek „na korist“ A. Jurci.
Blagajna: Vozarino in druge stroške pod „kredit“. Ker nimam zadosti vrednostih papirjev v zalogi, naročim poštni hranilnici, da kupi za moj račun 1000 gld. papirne in 1000 gld. srebrne rente.
9.	J. Lesjaku v Krškem pošljem vsled njegovega naročila od dne 6. t. m.
10 avstro-ogrskih zlatnikov po 4 gld. ä 4-80 gld.
4 avstro-ogrske zlatnike po 8 gld. k 9-60 gld,
300 gld. papirne rente ä 84'05 gld.
Provizije računam V4%.
Blagovnik: Kovane denarje in papirno rento kod razhod pod ..kredit" na dotičnih kontih.
Dnevnik in glavna knjiga: Znesek s prišteto provizijo ,,v dolg“ J. Lesjaku.
10.	Poštna hranilnica naznani, da je zame prejela od F. Preskarja v Radečah 800 gld. ter pošlje vložni list št. 38, na katerem naroči F. Preskar različnega blaga.
Dnevnik in glavna knjiga: 800 gld. poštni hranilnici „v dolg“, F. Preskarju „na korist“.
11.	Pošljem F. Preskarju naročeno blago:
42 stožcev sladkorja, čisto 418 k<j k 35 gld.
35 zabojev sladkorja v kockah čisto 175 kr/ ä 37 gld. 640 kg Portorico-kave ä 175 gld.
580 „ Ceylon-kave a. 185 gld.
Prodajnih: Sestavim račun.
Dnevnik in glavna knjiga: Bačun blaga F. Preskarju „v dolg“. Blagovnih: Blago dotičnim kontom „na korist“.
12.	H. Stanjko v Ptuji pošlje 250'75 gld. s prošnjo, naj plačam vdan 16. januarja njegovo potezko za 250 gld., ki jo ima A. Jugovič tukaj, ter naj si računam provizije 75 kr.
Blagajna: 250’75 gld. kot dohodki pod „debet“.
Dnevnik in glavna knjiga: Otvorim H. Stanjku račun ter mu zapišem „na korist“ 250.75 gld.
13.	Poštna hranilnica pošlje naročene vrednostne papirje, in sicer:
1000 gld. papirne rente a 83-75 gld. obresti od 1. novembra, 1000 „ srebrne „ ä 84-85 „	„	„ 1. januarja.
Provizije računa V^/o-
Dnevnik in glavna knjiga: Znesek vrednostnih papirjev s prišteto provizijo poštni hranilnici „na korist“.
Blagovnih: Vrednostne papirje kot prihod pod „debet“.
14.	Prodajalnica iztržila od dne 8. jan. do 14. januarja 575-64 gld.
Blagajna: Dohodki toraj pod „debet“.
Dnevnik in glavna knjiga: Prodajalnici na „korist“.
15.	M. Žmavc plača svojo menico v znesku 350 gld.
Blagajna: 350 gld. kot dohodki pod „debet“.
Meničnih: Menico izdam, toraj pod „kredit“.
Dospetnik: Označim, da je menica plačana.
16.	Plačam za H. Stajnka v Ptuji potezko za 250 gld., ki jo ima A. Jugovič tukaj; provizije računam 75 kr.
Blagajna: 250 gld. kot stroški pod „kredit“.
Dnevnik in glavna knjiga: 250 gld. kot plačilo za potezko in 75 kr. kot provizija H. Stajnku „v dolg“.
17.	Vložim v poštno hranilnico 2000 gld.
Blagajna: 2000 gld, kot stroški pod „kredit“.
Dnevnik in glavna knjiga: 2000 gld. poštni hranilnici „v dolg“.
18.	Naročim poštni hranilnici po čeku št. 47, da izplača 560-90 gld. T. Porekarju na Humu za mojo tezico, ki zapade dne 20. t. m.
Dnevnik in glavna knjiga: 560'90 gld. poštni hranilnici „na korist“.
Tezičnik: Prihod tezice pod „debet“.
Dospetnik: Označim, da je tezica plačana.
19.	Prodam proti 6% diskontu eskomptni banki menici: 430 gld. na L. Gaberščka v dan 5. februarja,
750 „	„ R Vaniča	„ „ 20.	„
Blagajna: Svoto menic po odštetem diskontu kot dohodki pod „debet“. Diskont izračunamo, da delimo obrestno število z obrestnim di-vizorjem. Obrestno število dobimo, ako množimo menično svoto z dnevi ter delimo ta produkt se sto. Obrestni divizor pa je za:
Wo	360	3i/a%	108
t V 2°/0	240	33A%	96
2o/o	180	4%	90
2V4°/o	IGO	4>/2°/o	80
2Vü%	144	5%	72
3%	120	6%	60
Ako imamo več menic, in ako sc računajo pri vseli menicah enaki odstotki, dobimo diskont, ako delimo svoto obrestnih števil z obrestnim divizorjem. Toraj:
430 gld. v dan 5. febr. 16 dni, obrestno število . .	72
750 „ v dan 20. febr. 21 dni, „	„	. . 157
1280 gld.	svota obrestnih števil 229
6% diskont........................................... 3*81 gld.
Meničnih: Razhod menic pod „kredit“.
Dosp etnik: Označimo, da smo menici prodali.
20. Pošljem A. Jurci naročene vrednostne papirje, in sicer: 200 gld. papirne rente ä 83-80 gld. obresti od aygusta,
400 „	„	„ ä 83-80 „		„ novembra.
300 „	srebrne „ k 84-90 „	)?	„ oktobra,
200 „	»	„ ä 84-90 „		„ januarja.
Provizije računam V2%.
Dnevnik in glavna knjiga: A. Jurci „v dolg“ znesek vrednostnih papirjev in provizijo.
Blagovnih: Vrednostne papirje kot razhod pod „kredit“.
21.	Prodajalnici dam za prodajo na drobno: 450 kg Portorico-kave k 165 gld.
350 kg Ceylon-kave ä 175 gld.
755 „ sladkorja v stožcih a 31-37 gld. 250 „	„ v kockali ä 33-37 „
Dnevnik in glavna knjiga: Prodajalnici v „dolg“. Blagovnih: Razhod, toraj pod „debet“ dotičnih kont.
22.	Prodajalnica je iztržila od dne 15. do 22. januarja 660-83 gld.
Blagajna: 660-83 gld. kot dohodki pod „debet“.
Dnevnik in glavna knjiga: Prodajalnici „na korist'1.
23.	L. Dolenc v Trstu pošlje, plačljivo v treh mesecih ali pa 2% diskont:
1215 kg Ceylon-kave ä 102-50 gld.
1413 „ Portorico-kave k 92-40 gld.
Zaboje in drugih stroškov računa 15-12 gld.
Colnine plačam 61 gld. za 100 kg.
Vozarili e plačani 17-28 gld.
Stroškov v Ljubljani imam 13-28 gld.
Pačun bodem takoj, to je vsaj v teku osmih dni poravnal.
— 55 —
Kupovnik: Prepišem fakturo ter napravim proračun.
Blagovnik: Blago kot prihod pod „debet“ dotičnih kont po pro-računjeni ceni.
Blagajna: Colnino, vozarino in druge stroške pod „kredit“. Ker bodem fakturni znesek takoj plačal, ni ga treba vpisati v dnevnik in v glavno knjigo.
24.	Nakažem L. Dolencu v Trstu po poštni hranilnici s čekom št. 48 fakturin znesek odštevši 2°/0 diskont.
Dnevnik in glavna knjiga: Fakturin znesek odštevši 2% diskont poštni hranilnici „v korist“. Ker nisem fakturinega zneska L. Dolencu „v korist“ zapisal, ni mi tudi treba nakazane svote L. Dolencu „v dolg“ zapisati.
25.	Prodam A. Juvancu tukaj proti jednomesečnem ak-ceptu:
450 kg Portorico-kave a 165 50 gld.
450 „ sladkorja v stožcih ä 32-50 gld.
250 „	„ v kockah ä 34‘50 „
Prodajnih: Sestavini račun.
Blagovnik: Dotično blago kot razhod pod „kredit“.
Meničnih: Menico kot prihod pod „debet“.
Dospetnik: Označim dospetek in plačnika.
26.	J. Pongračič v Medvodah pošlje:
18 avstro-ogrskih zlatnikov po 4 gld.
Id	))	11	» 8 „
32 cekinov.
Jaz jih vzamem po dnevnem kurzu ter si računam Vz0/o provizije.
Dnevnik in glavna knjiga: Svota kovanega denarja z odšteto i/2% provizijo J. Pongračiču „v korist“.
Blagovnik: Kovane denarje kot prihod pod „debet“.
27.	Potegnem menico za 2000 gld. na F. Preskarja po narediti L. Ddenca v Trstu v dan 11. marca ter pošljem to menico L. Dolencu.
Dnevnik in glavna knjiga: Menično svoto „na korist“ F. Pres-karju in ,,v dolg“ L. Dolencu.
- 56 —
28.	Vložim v poštno hranilnico 500 gld. Blagajna: Stroški, toraj pod „kredit“.
Dnevnik in glavna knjiga: Poštni hranilnici v „dolg“
29.	Plačam danes prezentovano, po pokazu predočitelju plačljivo nakaznico K. Berdajsa v Mariboru za 230-60 gld.
Blagajna: Stroški, toraj nakazano svoto pod „kredit“
Dnevnik in glavna knjiga: Nakazano svoto K. Berdajsu „v dolg“.
30.	N. Smrekar, tukaj da mi rimeso za 1000 gld. na A. Jugoviča v dan 10. marca, izdano po F. Veršiči v Ptuji dne 10. januarja, proti 6% diskontu.
Dnevnik in glavna knjiga: Rimesino svoto, odštevši 6% diskont N. Smrekarju „na korist“.
Meničnik: Rimeso kot prihod pod „debet“.
Dospetnik: Označim dospetek in plačnika.
31.	Prodajalnica je iztržila od dne 23. do 31. januarja 560-70 gld.
Blagajna: Dohodki, toraj pod „kredit“.
Dnevnik in glavna knjiga: Prodajalnici „na korist“.
31. Plačam trgovskim pomočnikom 175 gld.
Blagajna: Stroški, toraj pod „kredit“.
31. Za papir, tiskovine, kolke, poštne znamke itd. 43-15 kr.
Blagajna: Stroški, toraj pod „kredit“.
Sklep.
Mi sklenemo vse knjige, kakor smo povedali pri dotičnih knjigah ter sestavimo zopet inventar. Iz inventura zvemo današnje čisto premoženje. Ako odštejemo od njega čisto premoženje od dne 1. januarja, dobimo čisti dobiček. Čisti dobiček dobimo tudi, ako si poiščemo dobiček pri vseh slučajih ter odštejemo od dobičkove svote svoto vseli plačil, katero plačamo za svoje trgovsko poslovanje. Ta račun je sestavljen na konci inventarne knjige pod imenom „podrobni izkaz zgube in dobička“.

Inventarna knjiga.
I-	Inventar, sestavljen
iž					
		gld.	kr.	gld.	kr.
N®	Aktiva:				
1.	Gotovino				1415	29
2.	Vrednostnih papirjev:				
	500 gld. papirne rente a 83 65	418-25				
	obresti od meseca avgusta . .	8-75	427	—		
	300 gld. srebrne rente & 84-75	254 25				
	obresti od meseča oktobra . .	3-15	257	40		
	5 državnih srečk 1854 1. k 13175	1646 85				
	obresti od meseca aprila . .	31-50	1678	35	2362	75
3.	Kovanega denarja:				
	25 avstro-ogr. zlatnikov po 4 gld. ä 4-73	118	25		
	10	»	„	„ 8 „ k 0-46	94	60		
	10 zlatnikov po 20 frankov	ä 9.46	94	60		
	20	„	„ 20 mark	ä 11-71	234	20	541	65
4.	Menic:				
	Na M. Žmavca tukaj v dan 15. januarja	350			
	n L. Gaberšeka v Celji v dan 5. febr.	430			
	n E- Vaniea v Mariboru v dan 20. febr.	750			
	„ H. Stanjka v P tuji v dan 8. marca	450	—	1980	—
5.	Vlog v poštni hranilnici .	. .			8519	45
6.	Blaga v skladišči:				
	a) sladkorja:				
	v stožcih 78 stožcev čisto 815 kg k 34	277	10		
	v kockah, 50 zabojev po o kg ä 36 .	90	_		
	b) kave:				
	Portorieo, 5 vreč, čisto 1672 kg k 165	2758	80		
	Ceylon, 4 vreče, čisto 1319 kg a 175	2308	25		
	e) vrednost različnih zabojev ....	48	90	5483	05
	Odnos . . .			20302	19
dne I. januarja
					
¥.		gld.	kr.	gld.	kr.
52					
	Prenos .	.	.			20302	19
7.	Blaga v prodajalni«:				
	vrednost po posebnem popisu št. 1	.	.			1838	01
8.	Terjatev:				
	Pri N. Smrekarju tukaj		407	18		
	„ J. Lesjaku v Krškem		319	65		
	„ F. Preskariu v itadečah		516	—		
	„ J. Pongračiču v Medvodah ....	315	69	1558	52
	Svota imenja . .	.			23698	72
	Pasiva:				
1.	Trat:				
	Po naredbi Ti Purekarjn na Humu v dan				
	20. jan		560	90		
	Po naredbi II. Simoniča v Celji v dan				
	25. marca 		380	75	941	65
2.	Dolgov v knjigah:				
	A. Jurci v Ptuji		700	—		
	K. Berdajsu v Mariboru		830	60		
	L. Dolencu v Trstu		916	80	2447	40
	Svota dolgov . . .			3389	05
	Pregled:				
	Aktiva				23698	72
	Pasiva				3389	05
	Čisto premoženje				20309	67
	V Ljubljani, dne 1. januarja 1889.				
	F. Ledenik 1. r.				
Popis št. I blaga v prodajalnici,
3.	sestavljen dne 1. januarja 1889.
iti					
o • e-S N **		gld.	kr.	gld.	kr.
l.	Blaga:				
	250 kg sladkorja v stožcih ä 34 . . .	85	-		
	15 zabojev po 5 kg sladkorja v kockali čisto 75 kg ä 36		27	—		
	16 kg žoltega sladkorja (kandis) ä 38	6	08		
	215 „ Ceylon-kave ä 175		376	25		
	198 „ Portoricö-kave ä 165	....	326	70		
	50 „ grozdjiča ä 44		22	—		
	75 „ cibeh ä 48		36	—		
	63 „ rozin ä 52		32	76		
	115 „ riža ä 22		25	30		
	24 „ mandeljnov ä 116		27	84		
	15 „ popra ä 152			32	80		
	36 steklenic ruma ii 120		43	20		
	59 zabojev čaja ä 65		38	35		
	35 kg sode ä 10			3	50		
	45 steklenic črne tinte ä 8 kr. . . .	3	60		
	30	„	rudeöe tinte k 8 kr. . .	2	40		
	48 butar zobotrebk ä 0'5		—	24		
	78 zabojev sveč ä 38		29	64		
	60 kg mila ä 20		12	—		
	15 tucatov glicerin, mila ä 65	...	9	75	1140	41
2.	Dolgov kupcev na knjige				317	60
3.	Premičnin v prodajalnici				380	—
				1838 01	
	V Ljubljani, dne 1. januarja 1889.				
	F. Ledenik.				
— 61 —
Popis št. 2 blaga v prodajal niči,
sestavljen dne 31. januarja 1889.	4.
’S®					
U		gl d.	kr.	gl d.	kr.
					
i.	Blaga:				
	580 kg sladkorja v stožcih ;i. 31'37	. .	181	94		
	20 zabojev po 5 kg sladkorja v kockali				
	ii 33-37			33	37		
	8 kg žoltega sladkorja (kandis) ii 33 .	3	04		
	415 kg Ceylon-kave k 175		726	25		
	350 „ Portorico-kave ä 165	....	577	50		
	15 „ grozdjiča ä 44		6	60		
	20 „ cibeb ä 48		9	60		
	25 „ rozin ä 52		13	—		
	35	riža ä 22		7	70		
	10	mandeljnov ä 114			11	60		
	5 .. popra ä 152		7	60		
	12 steklenic ruma ä 120		14	40		
	25 zabojev čaja ä 65		16	25		
	10 kg sode ä 10			1	—		
	30 steklenic črne tinte ä 8 kr. ...	2	40		
	12	„	rodeče tinte k 8 kr. . .	—	96		
	18 butar zobotrebk ä 0-5		—	09		
	24 zabojev sveč ä 38			9	12		
	15 kg mila ä 20		3	—		
	5 tucatov glicerin, mila ä 65 . . . .	3 25		1628	67
2.	Dolgov kupcev na knjige ......			354	14
3.	Premičnin v prodajalnici		380	—		
	odbitka za obrabo 1% .......	3	80	376	20
				2359	01
	V Ljubljani, dne 31. januarja 1889.				
		F. Ledenik 1. r,			
5-	Inventar, sestavljen
1š ti		gld.	kr.	gld.	kr.
					
	Aktiva:				
1.	Gotovine				881	96
2.	Vrednostnih papirjev:				
	600 gld. papirne rente a 83 80	502'80				
	obresti od meseca novembra .	6"30	509	10		
	800 gld. srebrne rente a 84-90	679-20				
	obresti od meseca januarja .	.	2 80	682	—		
	5 državnih srečk 1854 1. nom.				
	vrednost 1250 k. v. ä J30"96	1637-—				
	obresti od meseca aprila . .	35" —	1672	—	2863	10
3.	Kovanega denarja:				
	33 zlatnikov po 4 gld. ä 4'78 . . .	157	74		
	19	„	„	8 „ ä 9-56 . . .	181	64		
	10	,,	„ 20 frank, ä 9'56 . . .	95	60		
	20	„	„ 20 mark all'83 . . .	236	60		
	32 cekinov ä 5'69		182! 08		853	66
4.	Menic:				
	Na A. Juvanca tukaj v dan 25. februarja	978	75		
	„ A. Jugoviča tukaj v dan 10. marca .	1000	-	1978	75
5.	Vlog v poštni hranilnici				5493	51
6.	Blaga v skladišči:				
	a) sladkorja:				
	v stožcih, 76 stožcev, čisto 692 kg a 31’37	217	08		
	v kockah, 15 zabojev, čisto 75 kg ä 33’37	25	02		
	b) kave:				
	Portorico, 3 vreče, čisto 1139 kg ä 155'14	1767	04		
	Ceylon, 3 vreče, čisto 1200 kg ä 165-24	1982	88		
	c) vrednost različnih zabojev ....	46| 70		4038	72
	Odnos . . .			16109	70
dne 31. januarja 1889.
Zapored, tek. št.		gld.	kr.	gld.	kr.
	Prenos .	. .			16109	70
7.	Blaga v prodaj alnici:				
	vrednost po posebnem popisu št. 2	. .			2359	01
8.	Terjatev:				
	Pri N. Smrekarju, tukaj		64	26		
	„ J. Lesjaku v Krškem		415	48		
	„ F. Preskarju v Radečah		122	40		
	„ A. Jurci v Ptuji		168	97		
	,, L. Dolencu v Tistu		1883	20	2654	31
	Svota imenja				21123	02
	Pasiva:				
1.	Trata po naredbi H. Simoniča v Celji v dan 25. marca				380	75
2.	Dolg v knjigah:				
	J. Pongračiču v Medvodah				74	75
	Svota dolgov . . .			455	50
	Pregled:				
	Aktiva				21123	02
	Pasiva				455	50
	Današnje čisto premoženje				20667	52
	Čisto premoženje dne 1. januarja . . .			20309	67
	Čisti dobiček meseca januarja ....			357	85
	V Ljubljani, dne 31. januarja 1889.				
		F. Ledenik 1. r.			
<i CO 'd'* iO	CO	O-' GO 02	-H CN CO	id X? t> GO
A. Dobiček.				
Za provizijo:				
pri J. Lesjaku dne 9. januarja ....	1	72		
,. H. Stanj ki „16.	„	....	—	75		
,, A. Jurci	„ ‘20.	„	....	4! 69			
„ J. Pongračiču dne 26. januarja . .	1	96	9	12
Za diskont pri blagu L. Dolenca dne 4. jan.			51	32
„	..	menici N. Smrekarja 30. jan.			6	83
dobiček v prodajalnici meseca januarja			555	86
,,	„	pri blagu v skladišči meseca jan.:				
a) pri kavi		185	84		
b) pri sladkorju		39	72	225	56
Za dobiček pri vrednostnih papirjih:				
(i) pri papirni in srebrni renti na kurzu in				
obrestih		7	70		
b) pri državnih srečkah na obrestih .	.	3	50	11	20
„ dobiček pri kovanih denarjih na kurzu .			6	01
n	„	„ zabojih *)				2 90	
„	,,	„ proračunjeni ceni blaga L. Do-				
lenca dne 23. januarja				—	04
Skupaj . . .			868 84	
B. Zguba.				
Za domače potrebe dne 1. jan				120	—
,, najemnino dne 1. jan				150	—
,, diskont pri menicah :				
n) pri menici dne 3. jan. A. Jurci poslani	4	87		
b) ,, menicah, dnč 19. jan. eskomptni				
banki prodanih 		3	81	8	—
Za provizijo poštni hranilnici dnč 31. jan. .			4	24
„ plačilo trgovinskim pomočnikom 31. jan.			175	—
„ papir, tiskovine itd. dne 31. jan. .	.	.			43	15
,, zgubo pri državnih srečkah na kurzu .			9	85
„	„	„ proračunjeni ceni blaga Ant.				
Jurce dne 8.jan				—	07
Skupaj . . .			510| 99	
Ako odštejemo od dobička v znesku . .			868	84
zgubo v znesku					510' 99	
ostane čistega dobička za mesec januar			357	85
*) Vrednost zabojev dne 31. januarja po inventarji .... 46'70 Za zaboje smo računali:
N. Smrekarju................1'25
T. Preskarju...............2 36
A. Juvancu..................1~5Q	510
51 80
Vrednost zabojev dn6 1. januarja................... 48,90
Toraj dobiček pri zabojih.............................. . 2-iiU
Blagaj na.
l. Debet (dohodki.)
1889			gld.	kr.	gld.	kr.
Januar	1.	Gotovine, kakor izkazuje inventar .			1415	| 29
n	6.	M. Smrekar tukaj plača na svoj račun			400	
„	7.	Prodajalnica iztržila od 1. do 7. jan.			630' 95	
»	12.	H. Stanjko v Ptuji za svoje gotovo plačilo				250 75	
„	14.	Prodajalnica iztržila od 8. do 14. jan.			575	64
„	15.	M. Žmavc za svojo potezko . . .			350	
„	19.	Za eskomptni banki prodani menici:				
		na L. Gabrška v dan 5. februarja	430	—		
		„ E. Vaniča	„ 20.	„	750	—		
		*	1180	—		
		odštevši 6% diskont		3	81	1176	19
„	22.	Prodajalnica iztržila od 15. do 22. jan.			660	83
	31.	„	n n 23. „ 31. „			560	70
		x				
					6020 35	
Pebr.	1.	Saldo od prejšnjega računa .	.	.			881	96
Kredit (Stroški). I.
1889			gld.	kr.	gld.	kr.
Januar	1.	Za domače potrebe				120	—
»	1.	„ najemnino od 1. jan. do 31. marca			150	—
	8.	„ poslano blago A. Jurce v Ptuji:				
		vozarina		30	46		
		stroški v Ljubljani		0	54	36	—
”	16.	„ potezko H. Stanjka pri A. Jugoviču			250	—
	17.	„ vlogo v poštno hranilnico .	.			2000	—
»	23.	„ poslano blago L. Dolenca v Trstu:				
		colnina za 2628 kg kave ä 61 gld.	1603	08		
		vozarina		17	28		
		stroški v Ljubljani		13	28	1633	64
M	28.	„ vlogo v poštno hranilnico . . .			500	—
»	29.	n nakaznico K. Berdajsa v Mariboru			230	60
»	31.	Plačam trgovskim pomočnikom . .			175	—
”	31.	Za tiskovine, papir, koleke, poštne znamke itd. po posebnem stroškovniku 				43	15
”	31.	Saldo na nov račun				881	96
			I		6020	35
						
b*
Dnevni k.
70 —
ff -Ti	1	!	gld. 1	kr.;1 gld.		kr.
1.	1.	N. Smrekar tukaj	debet (prejel)			!	
		za saldo prejšnjega računa .	.	.			407	18
1.	1.1	L. Lesjak v Krškem	debet				
		za saldo prejšnjega računa .	.	.			319	65
2.	1.	F. Preskar v Radečah	debet				
		za saldo prejšnjega računa . . . 1			516	
2.	1.1	J. Pongračič v Medvodah	debet j				
		za saldo prejšnjega računa .	. .			315	69
3.	-1;	Poštna hranilnica	debet				
		za saldo prejšnjega računa . .	.			8519	45 j
3.	l.	Prodajalni ca	debet				
		za vrednost po posebnem popisu	!		1838	01
4.	l.	A. Jurca v Ptnji	kredit (dal)				
		za saldo prejšnjega računa .	.	.			700	- |
4.	i.	K. Berdajs v Mariboru	kredit				
		za saldo prejšnjega računa . . .			8301 60 i 1	
1 5.	l.	L. Dolenc v Trstu	kredit				
		za saldo prejšnjega računa .	.	.			916	80
I 3.	2.	Prodajaluica	debet	!			
		za sledeče blago:		50		
		150 kg Ceylon-kave h 175	. . .	262			
		!	150 ,, Portorico-kave a 165 . .	.	247	50		
		400 ,, sladkorja v stožcih ä 34	136			
		1	200 „ sladkorja v kockah, v zabojih				
		po 5 kg k 36 		72		718	-
4.	3.	j A. Jurca v Ptnji	debet	V			
		za poslano rimeso na H. Staujka v				
		j dan 8. marca		450			
		odštevši 6% diskont za 65 dni . .	4	87	445 |	13
3,	4.	Poštna hranilnica	kredit				
		za nakazanih:				
		A. Jurci po čeku št. 44		400	—		
		K. Berdajsu po čeku št. 45	...	1 600	—		
		1 L. Dolencu „	„ št. 46 . . .	.	1 800	—	1801	-
			II			
— 71 —
	1			gld.	kr.	gld.	kr.
	p						
4.	4.	; A. Jurca v Ptuji	debet		|		
		za po čeku št. 44 nakazanih				400	—
4.	4.	K. Berdajs v Mariboru	debet				
		po čeku št. 46 nakazanih .				600	—
5.	4.	i L. Dolenc v Trstu	debet				
		za po čeku št. 46 nakazanih				800	—
1.	5.	N. Smrekar tukaj	kredit				
		za svoje gotovo plačilo . .				400	—
1.	5.	N. Smrekar tukaj	debet				
		za različno blago ....				1050	25
3.	6.	Poštna hranilnica	debet				
		za J. Lesjakovo plačilo .	.				250	—
1.	6.	J. Lesjak v Krškem	kredit				
		za plačilo poštni hranilnici z vložnim					
		listkom st. 3o					250	
3.	7.	Prodajalnica	kredit				
		za prodano blago od 1. do 7. jan. .				630	95
4.	8. j	A. Jurca v Ptuji	kredit				
		za različno blago ....				920	16
j.	9.	L. Lesjak v Krškem	debet				
		za poslanih mu:					
	1	10 avstro-ogrskili zlatnikov po 4 gld.					
		k 4'80			48	—		
		4 avstro - ogrske zlatnike po	8 gld.				
		h 9-60			38	40		
		300 gld. srebrne rente k 84'05 25216					
		obresti od mesca avgusta	5-56	257	71		
	: |	‘/2% provizije			1	72	345	83
3.	1".	Poštna hranilnica	debet				
		za F. Preskarjevo plačilo				800	—
2.	10.	F. Pleskar v Radečah	kredit				
		za plačilo poštni hranilnici z vložnim					
		listkom št. 38					800	—
2.	H. j	F. Preskar v Radečah	debet				
		za različno blago ....				2406	40
72 —
	Dan			gld. kr.
5.	12.	H. Stanjko v P tuji za gotovo plačilo ....	kredit	
3.	13.;	Poštna hranilnica	kredit za poslanih: 1000 gld. papirne rente a83-75 837-50 obresti od meseca novembra 8*51		846 01
		1000 gld. srebrne rente ä 84 85 848-5Ö obresti od meseca januarja	1-5] Vr°/o provizije			850; 01 4 24
3.	14.	Prodajalni ca za prodano blago od 8. do	kredit 4. jan.	
10.	16.	H. Stajnko v P tuji za potezko pri A. Jugoviču „ provizijo		debet	250: -—	75
3.	17.	Poštna hranilnica za gotovo vlogo z vložnim št. 45		debet listkom	
I 3.	18.	Poštna hranilnica	kredit za A. Porekarju s čekom št. 47 nakazanih 			
| 4.	20.	A. Jurca v Ptnji	debet za poslane vrednostne papirje: 200 gld. papirne rente a 83-80 167'60 obresti od mesca avgusta .	3'96		171 56
		i00 gld. papirne rente a 63"80 obresti od meseca novembra .	335-20 3-73	338 93
		300 gld. srebrne rente ä 31-90 obresti od meseca oktobra .	254-70 3 85	258 55
j		200 gld. srebrne rente a 8 i'9i) obresti od meseca januarja .	169-0 0-47	170 27
		V*% provizije			4 69
3. 21. Prodaj alnica	debet
za sledeče blago:
450	kg	Portorico-kave ä 165'	- . .	742	50
350	„	Ceylon-kave	a 175'—	...	012;	50
755	„	sladkorja v	stožcih a	31-37	236|	8-1
|!	250	„	„ v	kockah ä	3V37	83;	42
gld. kr.
250 75'
1700| 26 575 64
250! 75
voooj -
560; 90
944
1675 26
— 73 —
		Januar 1889 1.				4.
						
	a		gld.	kr.	gld.	kr.
	p					
3.	22.	Prodajalnica	kredit				
		za prodano blago od dne 15. do 21. jan.			660	83
3.	.4.1	Poštna hranilnica	kredit	.	I			
		za L. Dolencu s čekom št. 48 nakazan				
		fakturin znesek od dne 22. jan. .	.	2366	101		
		odštevši 2% diskont		51	32!	2514	78 |
2.	26. ^	J. Pongračič v Medvodah	kredit				
		za poslane kovane denarje:				
		18 avstro-ogrskih zlatnikov po 4 gld.				
		a 4-78		86	04		
		13 avstro-ogrskih zlatnikov po 8 gld.				
		ä 9’56		124	28		
		32 cesarskih cekinov ä 5'69 .	.	.	182	08		
			392 40			
		odštevši 1/2% provizije		1	96	390	44
: 2.	27.	F. Preskar v lladecah	kredit				
		za mojo potezko po naredhi L. Dolenca			2000	
! 5.	27. ; L. Dolenc v Trstu	debet					
		za poslano mu rimeso na F. Preskarja			2000	
: 3.	28.	Poštna hranilnica	debet				
		za gotovo vlogo z vložnim listkom				
		št. 46				500	
4.	29.	K. Berdajs v Mariboru	debet				
		za nakaznico, po pokazu plačljivo .			230	60
1.	30.	; N. Smrekar tukaj	kredit				
		za rimeso na A. Jugoviča dne 10. marca	1000			
j		odštevši 6% diskont za 43 dni .	.	6	83	993	17
3.	31.	Prodajalnica	kredit				
		za prodano blago od 23. do 31. jan.			560 70	
f
Glavna knjiga.
18 8 9
Januar
Za saldo od prejšnjega računa .	.
različno blago . .
1050 '25 :
Za saldo prejšnjega računa
J. Lesjak
1889 |J			gld.	kr.
Januar	1. 1.	Za saldo od prejšnjega računa		319	65
”	9.	2.	„ poslane kovane denarje, vrednostne papirje in provizijo		345 83	
			605 48	
Febr.	L.	Za saldo od prejšnjega računa		! i 15 (18 1	
				
1889		SJ		gld.	kr.
Januar	5.	2.	Za svoje gotovo plačilo		400	_
”	30.	4.	„ rimeso na A. Jugoviča v dan 10. marca	993	17
"	31.		„ saldo na nov račun		64	26
				1457) 43 |	
			■		
		!!			
v Krškem.
1889		it		gld.	kr.
		-=			
				—	
.1 anuar	6.	2.	Za plačilo poštni hranilnici z vložnim list-		
			kom št. 35		250	—
					
	31.		„ saldo na nov račun		415	48
				665	48
i					
1889
I
Januar 1. L Za saldo od prejšnjega računa 11.	2. ;j „ različno blago
Febr.
gld. ; kr.
29221 40
1.
Za saldo od prejšnjega računa .
122 40
J. Fongračič
Januar 1. !i 1.
1889
m? *8 ®

26.
31.
gld.
Za saldo od prejšnjega računa................. 315' 69
„ poslane kovane denarje odštevši provizijo 390, 44 ,, saldo na nov račun........................ 74 73
780 88
Opomba: Tukaj smo pokazali, kako je treba napačno vpisan stavek popraviti. (Glej teoretično razpravo!)
:i. =
1889 ||	gld. kr.
	—u—1 1			
Januar	10. 2.	Za plačilo poštni hranilnici z vložnim listkom		
		št. 38		800	
	27. lj 4.	„ mojo potezko po naredbi L. Dolenca	2000	
		II		
"	31.	„ saldo na nov račun		122	40
2922 40 ;
II
v Medvodah.
1889
Januar
Storno: za poslane kovane denarje itd. .	.
390 44
Za poslane kovane denarje odštevši provizijo
390 44
780
Za saldo prejšnjega računa . .
1889		|=1		1 gld.	kr.
Januar	1.	1.	Za saldo od prejšnjega računa		8519	45
”	6.	2.	„ J. Lesjakovo plačilo		250	-
”	10.	2.	„ F. Preskarjevo plačilo		800	—
”	17.	3.	„ gotovo vlogo z vložnim listkom št. 45 .	2000	—
	28.	4.	jt	»	n	46 •	500	
					
	1.			120691 45	
Febr.			Za saldo prejšnjega računa		5493 51	
					
Proda
1889		kf		gld.	kr.
Januar	1.	l.	Za vrednost po posebnem popisu št. 1	.	.	1838	01
”	2.	l.	„ različno blago . 			718	-
”	21.	4.	” ” ”		1675	26
„	31.		„ dobiček meseca januarja		555	86
			^			
				4787	13
Febr.	1.		Za vrednost po posebnem popisu št. 2 . .	2359	01
1889		'•'•it' i j dnevn ji		gld.	i kr.
Januar	4.	: 2.	Za A. Jurci, K. Berdajsu in L. Dolencu s čeki št 44, 45 in 46 nakazanih		1800	
»	13.	3.	„ poslane vrednostne papirje in provizijo .	1700	26
--	18.	3.	,, T. Porekarju s čekom št. 47 nakazanih .	560	90
"	23.	4.	„ L. Dolencu	„	„ 48	„	2514' 78	
I	31.		„ saldo na nov račun ....	5493	51
				12069	45 j
				M	
jalnica.
1889		S s		gld.	kr.
		*			
Januar	7.	2.	Za prodano blago od 1. do 7. jan. . . .	630	95
"	14.	3.	11	>1	11	11	>1 14. ,,	...	575	64
”	22.	4.	d	ti	ti	ii.l»i 22.	...	660 83	
”	31.	5.	n	n	n i> 23. n 31. j} ...	560 70 i	
”	31.		„ vrednost po posebnem popisu št. 2	.	2359	01
				4787j 13	
					
1889		1 Pag. dnevn.		gld.	kr.
Januar	3.	i.	Za poslano rimeso na H. Stajnko v dan 3. marca odštevši G% diskont za GG dni .	. .	445	13
»	4.	2.	„ po čeku št. 44 nakazanih		400	
”	20.	3.	„ vrednostne papirje in provizijo .	. .	944	
				1789	13
Febr.	1.		Za saldo od prejšnjega računa		168	
K. Berdajs
1889		|E		gld.	kr.
Januar	4.	2.	Za po čeku št. 45 nakazanih		600	
”	29.	5.	nakaznico po pokazu plačljivo ....	230	60
				830 60	
					
		II			
1889		'.Ai		gld.	kr.
Januar	1.	i.	Za saldo od prejšnjega računa		700	
”	8.	2.	„ različno blago		920	16
11	31.		„ saldo na nov račun		168	97
							
				1789 13	
					
y Mariboru.
1889
Januar
Za saldo od prejšnjega računa . . .
830 GO
5. Debet.	L. Dolenc
1889		' ti ^ =1		gl d.	kr.
					
Januar	4.	2.	Za po čeku .st. A G nakazanih .	.	... 800	-
”	27.	5.	„ poslano rimeso na F. Preskarja i	. . . 2000	
				2800	—
Febr.	1.		Za saldo prejšnjega računa . . .	. . .	1883	| 20:
					
H. Stajnko
1889		*!		gld.	kr.
Januar	16.	3.	Za potezko pri A. Jugoviču in provizijo	250	75
S 8 8 9		. d 5		gld.	kr.
					
Januar	1.			916	80
			„	„ na nov račun 		1883	20
				2800	
			«		
					
					
v Ptuji.
I	II c
1889 j'Fz
Januar
II
n. ! 3.
II
Za gotovo plačilo
gld.
kr.
t===,
250' 75
Kazalo h glavni knjigi.
A
B Berdajs K v Mariboru .	.	. fol. 4
C
Č
D Dolenc L. v Trstu............fol. 5
E
F...
G...
H I..
J Jurca A. v Ptuji.............fol. 4
K
L Lesjak J. v Krškem .... fol 1 M.....................................
"n....................................
O.....................................
P Preskar F. v Radečah . .	.	fol.	2
Potigračič F. v Medvodah .	.	fol.	2
Poštna hranilnica........fol.	3
Prodajalnica.............fol.	3
R
S Smrekar N. tukaj..........fol.	1
Stanj ko H. v Ptuji......fol.	5
Š
T.....................................
u...
V..
z
Ž..

Blagovnik.
Datum 18 8 9		Ime kupca	Porturico Ceylon Čista teža v kg.		Cena za 100 kg.		Znesek	
1 jJanuai	L	Zaloga, 5 vreč		1672		165		2758'80	
»	1.	» ^ » 			1319	175' -		2308	25
--	23.	L. Dolenc v Trstu 4 vreče .	1413		155 14		2192	12 |
	‘23.	»	j,	3	„	.		1215	16524		2007	66
		Dobiček . .					185	84
			3085	2534			94521 67	
Pebr.	1.	Zaloga, 3 vreče		1139		155	14	1767	04
”	1.	»	3 				1200	16524		1982	88
Sladkpr.
Datum		Ime prodajalca	v stožcih	t kockah	Cena	za	—7	
18 8 9			Čista teža v kg.		100 kg			
Januar	1.	Zaloga: 78 stožcev . . .	815		34	-	277	10
»	1.	„	50 zabojev ä 5 kg		250	36	_	90	
	8.	A. Jurca: 250 stožcev . .	2250		31 37		705	82
'!>	8.	„	150 zabojev , .		750	33 37		250	27
		Dobiček . .					39	72
								
			3065	1000			1362	91
Pebr.	1.	Zaloga: 76 stožcev . . .	692		31	37	217	08
”	1.	„	15 zabojev . . .		75	33 37		25	02
Datum 18 8 9		Ime prodajalca	Portorieo , Ceylon Čisl a t eža v kg		Cena za 100 kg.		Znesek	
•Januar	2.	Prodajalnica		150*		165		247	50
	2.			150	175	—	262	50
”	5.	N. Smrekar tukaj ....	250'		175	-	437	50 1
„	5.			250	185	—	462	50
	11.	F. Prcskar v Radečah . .	640;		175	—	1120	—
,	11.		!	580	185	—	1073	—
	21.	Prodajalnica		450:		165	—	742	50
”	21.	„ 		450	350	175	—	612	50
”	25.	A. Juvane tukaj				165	50	744	75
	31.	Zaloga ,3 vreče		1139		155	14	1767	04
:>	31.	n	3	„			1200	165	24	1982	88
		Primanjkljaj		6	4				
			3085!	2534			9452	67
1			j					
Sladkor.
Datum		Ime kupca	v stožcih	v kockali	Cena za 100 kg.		Znesek	
18 89			Čista teža v kg.					
Januar	2.	Prodajalnica: 44 stožcev	400		34		136	
„	■2.	„	40 zabojev		200	36		72	—
„	5.	N Smrekar: 38 stožcev .	.	350		37		129	50
	5.	„	10 zabojev .	.		50	39		19	50
„	11.	F. Preska)1: 45 stožcev .	.	418		35		146	30
„	11.	,,	35 zabojev . .		17!)	37	-	64	75
„	21.	Prodajalnica: 80 stožev .	.	755		31 37		236	84
„	21.	„	50 zabojev	‘	250	33 37		83	42
„	25.	A. Juvane: 45 stožcev . .	450		32 50		146	25
„	25.	„	50 zabojev .	.		250	34 50		86 25	
,,	31.	Zaloga: 76 stožcev . . .	692		31 37		217	08
	31.	„	15 zabojev . .	.		75	33 37 i		25	02
			3065	1000			1362 91	
								
Datum		Ime prodajalca	Zlatniki po				! Cekini !	Kurz		Znesek	
1889			4 gld	18 gld. 20 frk.^Omrk							
Januar	l.	Zaloga		25					1	73	118	25
M	l.			10				9	46	94	60
»	l.	n					10			9	46	94 60	
J)	l.	„ 					20		11	71	234|20	
>.	26.	J. Pongračič . . .	18					•i	78	86	04
M	26.	5?	...		13				9	56	124	28:
1,	26.	„ ...					32	5	69	182	08 j
		Dobiček na kurzu .								6	01
			43	23	10	20	32			940106i	
Febr.	1.	Zaloga		33					4	78	157	74
>>	1.			19				9,56		181	64 j
»	1.	j)					10			9 56		95	60,
n	1.							20		1183		236	60
	1.							32	5	69	182		8
Papirna in srebrna renta
Datum		Ime prodajalca	Papirna srebrna Nominalna vrednost		Kurz		Znesek		Obresti		
1889									za čas od	Znesek	
j Jan.	1.	Zaloga ....	500		83 65		418	25	avg.	8	75
1 „	1.	„ ....		300	84 75		254	25	okt.	3	15
n	13.	Poštna hranilnica.	1000		83 75		837	50	nov.	8	51
»	13.	JJ	JJ		1000	tl 85		848	50	januar	1	51
		Dobiček na kurzu						95			
		„	„ obrestih								4	75
			1500	1300			2361 45			26 67	
Feb.	1.	Zaloga ....	600		83	80	502	80	nov.	6	30
	1.			800	84	90	679	20	januar	2	80
Zlatniki po
4 gid. j S gld. jzO frk.j’Omrk
Datum
Znesek
Ime kupca
1889
J. Lesjak
J annar
Zaloga
Papirna in srebrna renta
Datum		Ime kupca	Papirna	srebrna	Kurz				Obresti		
1889			Nominalna vrednost						za čas od	Znesek	
Jan.	9.	J. Lesjak . . .	300		84	0,5	252	15	avg.	5	56
.»	20.	A. Jurca ....	200		83	80	167 60		„	3	96
	20.	„ ....	400		83	80	335,20		nov.	3	73
	20.			300	84	90	254 70		oktob.	3	85
a	20.					200	84 90		169 80		jan.	—	47;
	31.	Zaloga ....	600		83 80		502 80		nov.	6	30i
O	31.	n	•	•	•	•		800	84	90	679*20		jan.		80
			1500	1300			2361145			26	67 i
											
3. Debet.
Državne
Datum
188 9
Ime prodajalca
Jan. i V.
j Feb. j 1.
Zaloga: 5 srečk . Dobiček na obrestih
Zaloga 5 srečk
tol 1. | 1860 1. Nornin. vredn. k v. i a v.
1250'
Kurz
131
130 96 1637
znesek
164685
1646 85
Obresti
za čas ml
aprila
aprila
Znesek
31 50
i
3 50
351—
Menič
Prihoda dan		Menič.	Menični znesek	Trasant ali izdajatelj	Trasat ali plačnik	Remitent ali pošiljatelj	Opomba
Jan.	i.	i.	350 —	N. Simon	M. Žmavc	inventar	plačano
..	i.	2.	430 L	lastna pot..	L. Gabršek		J . , ,
n	i.	3.	750 -	K. Berdajs	11/ Yanič	„	. eskomptni
”	i.	4.	450 —	lastim pot.	H. Stanjko		1 banki
”	25.	5.	978 75	n	A. Juvane	lastna pot.	posl. A. Jurci
”	30.	6.	1000 - i	F. Veršeč	A. Jugovič	N. Smrekar	
9
T e z i č
Plačila dan	1 §6 e.r	Tezični znesek	Tezični posestnik	Trasant ali izdajatelj	Po naredbi	Opomba
Jan. ,18.	1.	J. 560 90	T. l'orekar	T. Porekar A. Jurca	T. Porekar 14. Simonič	plačal s čekom št. 47
Datum		Ime kupca	1854 1.	| 1860 1.	Kurz		Znesek		Obresti		
1889			Nonun. vredn.						zn čas od	Zncsrk	
			k v.	a v.							
Jan.	31.	Zaloga! 5 srečk .	1250,		130	96	1637	—	aprila	35	-
		Zguba na kurzu .					9	85			
			1250				164685			35	-
											
n i k
1 z d a t b e			Dospetka dan		Razhoda dan		'i i 3~	Menični znesek	
mesto	dan								
Ljubljana	november	15.	januar	15.	januar	15.	1.	350	
„	december	5.	februar	5.	„	19.	2.	" 430	
Maribor	„	20.	„	20.		19.	3.	750	
Ljubljana	„	28.	marc	8.	»	3.	4.	450	
„	januar	25.	februar	25.					
Ptuj	”	10.	marc	10.			•		
n i k
Izda	t b e								Tezični	
mesto	dan		utiii		vspi KJtHja Učili		P	znesek	
Hum	december	20.	januar	20.	december	24.	1.	560	90
Ptuj		25.	marc	25.		30.	2.	380	75
Kazalo k blagovniku.
A
B....................
c.............
D Državne srečke.............fol. 3
E...
F.............
G...
H..........
1
J
K Kava.........................fol.	1
Kovani denarji.............fol.	2
L....................
Meničnik .... ....... '.	' !fol. 3
"N...................................
o...
P Papirna renta................fol.	2
R..........
S Sladkor......................fol.	1
Srebrna renta..............fol.	2
T Tezienik.....................fol.	3
"u...........................
Z...
Ž...
<> v 1
Dospetnik.
Rimese.
er
Jsl!
*vü 1 n. <
o 7
S		Trasat		jti	s		Trasat	
1	Znesek	ali	Opomba	||	s	Zuesck	ali	Opomba
1		plačnik		s	1		plačnik	
J anuar 1.1889
l. do 5.							16, do j 20.						
6.							21.						
do							do						
10.							25.						
11.	15.	1.	350		M. Žmavc	plač.	26.						
do	-					15./1							
15.													
					Februar		1. 1889.						
1.	5.	2.	430		L. Gabršek	prodal	16.	20.	3.	750		R Vanič	prodal
do						19./1.	do						19./1.
5-							20.						
6.							21.	25.	5.	976	75	A.Juvane	
do							do						
10.							25.						
11.							26.						
do							do						
15.							28.						
Marc 1. 1889.													
l.							16.						
do							do						
5.							20.						
6.	8.	4.	450	—	H. Stanjko	poslal A. Jurci	21.						
do						4. jan.	do						
10.	10.	6.	1000	—	A. Jugovič		25.						
11.							26.						
do							do						
15.							31.						
— 97 -
Trate.
Dospetka dan		s 1	Znesek	Po naredbi	Opomba.	Dospetka dan		i !	Znesek		Po naredbi	Opomba
Januar L 1889.												
i. do 5.						16. do 20.	20.	1.	560	90	T. Podrekarja	plačal 18 VI.
6. do 10.						21. do 25.						
11. do 15.						26. do 31.						
Februar 1. 1889.												
l. do 5.						16. do 20.						
6. do 10.						21. do 25.						
11. do 15.						26. do 28.						
Marc 1.1889.												
i. do 5.						16. do 20.						
G. do 10.						21. do 25.	25.	2.	380 75		H. Simoniča	
11. do 15.						26. do 31.						










Kupovnik in proraeunbenik.
100 —
1	1 Folij blag. ali str dnv.			Cena za 100 kg		Znesek	
		A. Jurca v Ptuji pošlje blago se sledečo fakturo:					
8.	D. 2.	250 stožcev sladkorja, čisto 2250 kg .		30	—	675	—
		150 zabojev	„	v kockali 750 kg 		čisto	32	—	240	—
		Zaboj in drugi stroški . . .				5	16
		Znesek v dan 8. aprila 1889 .				920	16
		Proračun:					
		Stroški A. Jurce		5-16				
		Vozarina		30-46				
		Stroški v Ljubljani ....	5-54				
		Skupni stroški za 3000 kg . .	41-16				
		Stroški za 100		1.37				
		Toraj: Sladkor v stožcih: cena v Ptuji	30--				
		skupni stroški za 100 kg	1-37	31	37		
		sladkor v kockali: cena v Ptuji	32--				
		skupni stroški za 100 kg	1-37	33	37		
		Primerjanje:					
		1. Fakturin znesek ....	920-16				
		Vozarina 		30-46				
		Stroški v Ljubljani .	. .	5-54				
			956-16				
		2. Znesek po proračunjeni ceni					
		2250 kg sladkorja ä 31.37	705-82				
		750	„	ä 33-37	250-27				
		956-09					
		Proračun je toraj v zgubo za	0-07				
							
— 101 —
L. Dolencu v Trstu pošlje blago se sle-	
dečo fakturo:	
1215 kg Ceylon-kave . .	.	
1413 „ Portori co-kave . .	
Zaboj in drugi stroški .	.	.	
Znesek v dan 23. aprila ali 2% disk.	
Proračun:	
Stroški L. Dolenca . . . .	15T2
Vozarina		17-28
Stroški v Ljubljani . . .	13-28
Skupni stroški za 2628 kg	45-68
„ „ „ 100 ,, .	1-74
Toraj:	
Ceylon-kava: cena v Trstu	102-50
skupni stroški za 100 kg .	.	1-74
colnina za 100 kg ....	61 • —
Portorico-kava: cena v Trstu	92-40
skupni stroški za 100 kg .	.	1-74
colnina za 100 kg ....	61-—
Primerjanje:	
1. Fakturin znesek	2566-10
Vozarina in stroški v Ljubljani	30-56
colnina za 2628 kg ä 6V— .	1603-08
2. Znesek po proraeimjeni cen	4199.74
1215 kg Ceylon-kave & 165*24	2007-66
1413 „ Portorieo-kaveä 155-14	2192.12
Proračun toraj v dobiček za	4199-78 0-04
| « : o
23.
|1
§1
*1
D. 2.
Cena
za 100 kg
102
165
155
Znesek
1245
1305
15
2566










Prodajni
- 104 —
1	Fol. blag. | aii str. dnv.;		Cena za 100 kg		Znesek	
5.	D. 2.	N. Preskar tukaj prejel:				
		Zaboj				1	25
		250 kg Ceylon-kave		185	—	462	60
		250 „ Portorico-kave		175	-	437	50
		350 „ sladkorja v stožcih ....	37	-	129	50 :
		50 „	„	v kockah, v zabojih po 5 kg 		39		19	50
					1050	25
		Svota zapade dne 5. aprila.				
n.	D. 3.	F. Preskar v Radečah prejel:				
		Zaboj				2	35
		45 stožcev sladkorja čisto 418 kg .	35	-	146	30
		3» zabojev sladkorja v kockah čisto 175 kg 		37	—	64	75
		640 kg Portorico-kave		175	—	1120	—
		580 „ Ceylon-kave		185	—	1073	
					2406 40	
		Svota zapade dne 11. aprila.				
j 25.		A. Juvane tukaj prejel:				
		Zaboj 					1	50 1
		450 kg Portorico-kave		165	50	744	75 |
		460 „ sladkorja v stožcih . . .	32	50	146	25
		250 „	„	v kockah . . .	34	50	86	: 25
		Svoto poravna z akceptom v dan 25. febr.			978| 75	
				Id		1
U.
Popravki.
15. stran, 4. vrsta oil spodaj beri 17354-30 mesto 17804-30.
15.
17.
26.
28.
3.
3.
16.
8.
zgoraj
1823-50 vedno 13. feb. stavke
1373-50.
edno.
15. feb. stavek, „teža“.-
36. in 37. stran naj se bere povsod „težina“
64. stran. 18. vrsta od spodaj beri 8'68 mesto 8.
72.	„	4. folij gl. knjige „	5.	„	10.
80.	„ Prodajalnica pod 21. januarjem, pag. dnev. beri 3 mesto 4.
^1-	n	j)	»	31.	„	„	»	„	4	„	5.
82.	„	Berdajs	„	29.	„	„	„	„	4	„	5.
84.	„	Dolenc	„	27.	„	„	„	„	4	„	5.
88. in 89. stran naj se bere povsod „težina“ mesto „teža“.
Manjše pogreške naj dobrohotni čitatelj sam popravi.


12>2>«a
Knjižnica M.Jarca Novo ra. Studijski oddelek
657.1(075.3)
73388
ROMIH, Tomaž
Temeljni nauk o knjigovod

osnovalnega odbora delniškega druživa I. Narodni dom v Rudolfovem za leto 1888.
Leta 1884 se je to delniško družtvo osnovalo v ta namen, da se prvi Narodni dom dovrši in za narodna družtva ohrani.
Komur so tedajne razmere znane, mora se čuditi, da se je sploh še kdo zanimal za rešitev poslopja, katero je prizadelo že toliko skerbi, truda in žrtev, a krepka narodna ideja premagala je tudi te težave.
Že prvo leto se je nabralo izdatno število delničarjev, ki so s početka precej redno svoje doneske vplačevali. Vkljub raznim oviram, katere so se temu podvzetju stavljale od raznih strani, osnovalni odbor vendar ni opešal, ter ystrajno nabiral delničarje ter zbiral doneske in danes se lahko ponosno trdi, da je podjetje približalo se svoji smeri, kajti po izkazu, tiskanem v jeseni 1888, je štelo družtvo 148 podpisanih delnic z zapisano svoto gl. 7400'— 9 delnic se je podpisalo še do konca leta z .	.	.	450'—
157 delnic znaša po 50 gld...............................gl. 7850'—
Na te delnice se je vplačalo od leta 1884 do
konca leta 1888	...................................gl. 6156-10
Nevplačana ä podpisana svota znaša toraj .... gl. 1693'90 Ker pa je med tem časom nekoliko delničarjev umrlo in drugih odpalo, bode treba 20 neiztirljivih
delnic izbrisati z zaostankom............................gl. 1000'—
Iztirljivi ostanek znaša toraj ................gl. 693-90
gl. 615610
Ako se od vplačane svote
-odračunajo stroški za koleke	....	gl. 33-75
„	„ pristojbino .	.	.	„ 31-25
„	„ tiskovine	.	.	.	„ 76-15
„	„ služabnike .	.	.	n 78-—
„	„ poštnine in druge	
male potrebščine	„ 57-28
potrošene od prvega početka do konca
leta 1888 skupaj .... gl. 276~43 ostane svota.............................................gl. 5879-67
K tej svoti je prišteti:
Od družtva Čitalnica za 1.1885 vplačane obresti „	85-—
in pa 5% obresti od 5300 gl. zal. 1886, 1887 in 1888	714'—
Skupno premoženje je toraj .	. gl. 6678-67
Od teh je vknjiženih na poslopje „Narodni dom pod ul. štev. 333, 334 in 335 kat. obč. Rudolfovo
vsled dolžn.	pisma 30.	maja 1885	.	.	gl.	2910"—
77	7?	„	31.	dec. 1885	.	.	„	990"—
77	77	„	6. jan. 1887	.	.	.		„	1180"—
V	>1	„	24.	dec. 1887	„	220'—
		Skupaj .	.	gl-	5300-—
V hranilnici je vloženih				
na knjiž. št.	155.605	.	.	. gl. 70- —		
77	77	77	165.688	.	.	. r 100-—		
77	77	7*	166.933	.	.	. „	70" —		
77	77	77	168.613	.	. . „	44--		
77	77	77	172.828	.	.	. „	85‘-		
77	77	V	173.813	. . . „ 220--		
		Skupaj .	.	gl.	589'—
Pri omenjenem družtvu		na obrestih .	.	77	714-—
Gotovina v	blagaj niči		77	75-67
Skupaj	zgoraj	navedena	svota . .	gl.	6678-67
Ako se od dohodkov na	obrestih	....	„	799-—
odbijejo stroški............................................. 276'43
ostaja koncem leta 1888	čistega	prebitka	....	gl.	522-57
Od tega se mora po § 24 pravil 10% odločiti za
rezervni fond..........................................„	52~26
Ostane za razdelitev med one delničarje, ki so delnice popolnoma vplačali...................................gl.	470-31
Do konca leta 1888 je bilo 121 delnic popolnoma vplačanih , in ko bi bili vsi delničarji ob istem času plačali, bi prišlo na vsako delnico 3 gl. 96 kr. toraj blizo 8%.
Ker so pa nekteri delničarji že leta 1884, drugi v poznejših letih delnice vplačali in so zdaj le za 1885 vplačane obresti 85 gl. na razpolaganje, od katerih odpada primerni del stroškov in 10% deleža za rezervni fond, in ker pred konstituiranjem družtva po členu 217 trgov, zakona občni zbor ne more določiti niti bilance niti dividende, se kuponi za leto 1888 niso izplačali, kar pa delničarjem ni na zgubo, ker bodo po konštituiranji toliko več dobili.
Konštituirati se pa ne more, dokler ni vseh 200 delnic vplačanih. Zatoraj se vsem delničarjem priporoča, da pridobe še novih delničarjev in da vsi vplačajo podpisane delnice. Sicer pa nasvetuje osnovalni odbor, da se onim delničarjem, ki so delnice že leta 1884 vplačali, na račun dividende, ki se bode še le po konštituiranji odločila, 10% dobitnega deleža, toraj 39-5 kr. za kupon 18 decembra 1888 izplača
Rudolfovo 31. januarja 1889.
Dr. Albin Poznik 1. r.
J. Krajec 1. r.	Adolf Pauser 1. r.
P. t. gospodi delničarji, ki svojih delnic še niso vplačali, se uljudno prosijo, da iste vplačajo o določenih obrokih. 'Uti
Tiskal J Krajec v Rudolfovem.
r