IZHAJA vsak ponedeljek ob 4. zlutral. NAROČNINA mesečno 4 Din četrtletno 10 Din. poOetno 20 Din. — V Llubliani. Maribora fn Celju dostavljen na dom mesečno 11Din vel. — Za inozemstvo mesečno 6 Din. UREDNIŠTVO v Ljubljani. Knafljeva ul. 5+ telefon St. 2034. 2072. 2804 UPRAVA v Ljubljani. Prešernovo ul 54+ telefon št. 2036 INSERATNl ODDELEK v Liubljuni Prešernova al. 4. telefon št 24^2 Leto II. Ljubljana. 14 mala 1928 Stev 20 Slovanski književniki v Beogradu Banket mestne občine. — Pomembni nagovori. — Razmerje med tremi jugoslovenskimi literaturami. — Izlet v Topolo. Beograd, 13. maja. Snoči se je vršil v hotelu »Srpski kralj« banket na čast slovenskim književnikom in esejistom, ki so priredili v Beogradu reci-tacijski večer. Banket je bil aran?: -n za ožji krog in so bili nanj povabljeni slovenski književniki ter člani beograjskega Pen kluba s prosvetnim ministrom Grolom kot klubovim predsednikom na čelu. Po desertu je ljubljanske goste prvi pozdravil srbski pesnik Velja Petrovič, ki se ie zahvalil slovenskim tovarišem, ker so se tako drage volje odzvali povabilu beograjskega Pen kluba. Dejal je, da se mora svojim dragim gostom zahvaliti i z več razlogov, predvsem ksr so s svojim posetom izvršili dobro 'fi vsestransko veliko delo. S svojim nahodom so slovenski književniki napravili veliko uslugo srbski knjigi, zlasti pa narodu in domovini. V težavni borbi, v kateri so literarni delavci, je treba, da dobita čimprej kn.iiga in književniško delo oni ugled v javnem življenju in v družbi, ki jima pritiče. Še dolgo bo edi no pravilno merilo za pravično oceno kulturne višine družbe odgovor :ia vprašanje, kako ljubi ta družba knjigo in kako mesto zavzemajo v njeni sr:di pisatelji. Naš narod in naša družba ,ta morda sedai kakor riko'i not^h-n da čim prej vzljubita našo lepo knjigo in svoje sinove, ki se posvečajo ustvarjanju lepe besede. S pisateljevim peresom govori narodova duša, ki je enotna in neumrljiva in ki je izraz bivših in bodočih pokolenj. Prisrčnemu pozdravu srbskega tovariša je odgovoril v zelo iskrenih besedah pesnik Oton Zupančič. Zahvalil se je za nad vse prijateljski sprejem in je primerjal potovanje v prestolnico države, na katerem je videl na vseh straneh, kako klije iz prirode novo bujno pomladansko življenje, z vztrajnostjo duše našega naroda, ki iz svojega velikega zaklada ustvarja lepote in vse življenske vrednote ter na ta način razširja svoje duševno obzorje. Z velikim optimizmom prežeti po-zdrav pesnika Župančiča je bi! sprejet z ži-\ahnim odobravanjem. Nato je v imenu občine pozdravil slovenske goste Rajko Mišic, ki je naglašal potrebo čim tesnejsih dusev-nik stikov med Ljubljano, Beogradom in Zagrebom. Pisatelj župnik Fr. F i n-ž g a r je med drugim povdarjal, da gleda v našem narodu mogočno drevo, ki pogania na treh vejah svoje cvetove. Vsaka veja cvete na poseben način, toda vse tri veje so veje skupnega debla in tako smo Srbi, Hrvati in Slovenci poklicani, da živimo enotno in da se duševno razcvetamo v treh stvareh. Simpatično je bil sprejet tudi nagovor dr. Novačana, ki je izrazil upanje, da bo današnjemu Beogradu sledil kmalu nov Beograd mladine, ki bo zmožen čim večjih duševnih revolucij. Hrvatski pesnik Gustav Krklecje v svojem razigranem in duhovitem govoru očital prisotnim, da ustvarjajo nekak srbsko-slovenski separatizem, kar so prisotni sprejeli z veselostjo in odobravanjem. Nato je končno pesnik Oton Župančič izrazil še željo, da bi beograjski Pen klub čimprej posetil Ljubljano Na povabilo ie odgovoril predsednik beograjskega Pen kluba prosvetni minister Milan G r o 1, ki je ob tej priliki povdarjal potrebo, da bi se književniki čimprej organizirali ter tako zavarovali pred izkoriščanjem knjigotržcev. Danes dopoldne so slovenski književniki v spremstvu pesnika Velje Petroviča in urednika »Srpskega književnega glasnika Bogdanoviča ter večjega števila prijateljev in dam odpotovali v srce Šumadije. Peljali so se do Topole, kjer so se vpisali v dvorno knjigo, nato pa si ogledali cerkev in mavzolej na Oplencu, kjer je pokopan kralj Peter Osvoboditelj. Umetniška zgradba te cerkve je napravila na slovenske književnike globok vtis. Nato so se odpeljali v Milanovac, kjer je župnik Fr. Finžgar obiskal tamošnjega pravoslavnega župnika in je ves popoldan potekel v najprijetnejšem razpoloženju. Proti večeru so se slovenski književniki s spremstvom vrnili v Beograd, kjer so bili zvečer gostje notranjega ministra dr. Korošca. •""uiiimiimiiimntt.. Spremembe v programu za porabo novega inozemskega posojila Celodnevna seja ministrskega sveta — Poročila finančnega ministra iz Londona. Beograd, 13. maja. Danes ie imel ministrski svet dopoldne in popoldne sejo. na k?teri se ie bavil izključno z vprašanjem novega inozemskega posojila. Kakor iz vladnih krogov zatrjujejo, je piejela vlada iz Londona zelo oovoijna poročila o pogajanjih, ki jih vodi za najetje posojila finančni minister dr. Bogdan Markovič. Minister dr. Markovič ie zahteval >d vlade še nekatere podrobnosti o javnih letih, ki se imajo izvršiti s pomočio inozemskega posojila. O tem ie ministrski svet iklepal na svoji današnji seji: ker se za-itopnik finančnega ministra dr. Snaho mudi ' Dubrovniku, je bil nuino pozvan, naj se rrne v Beograd. Današnji seii ministrske-ca sveta so prisostvovali kot eksperti pomočnik prometnega ministra K u z m a n o-f i č, pomočnik ministra za iavna dela Tlija T r i f u n o v i č in načelnik ceneralne direkcije vod M i 1 o s a v I j e v i č. Danes so pregledali načrte investicijskih del. ki se imajo izvršiti v Dodročiih ministrstev za javna dela, za promet in za kmetijstvo. Načrti o investicijskih delih so bili izpre-menjeni v toliko, da se ie vsota 30 milijonov dinarjev prenesla iz ministrstva za promet na ministrstvo za kmetijstvo. Pomočnik ministra za javna dela g. Trifunovič bo prihodnje dni odpotoval v London s podrobnimi načrti o nameravanih investicijskih delih. Na zahtevo ministrstva za kmetijstvo je bil odobren razpis licitacije za izvršitev melijoracijskih del. na področju donavsko-tamiške vodne zadruge v Pančevu. Ta dela so v zvezi z zgradbo oančevskega mostu in z železniško zvezo Beotrrad - Pančcvo. Romunsko kmečko gibanje Angleška vlada je opozorila bivšega romunskega prestolonaslednika Karla, ki je name* raval izrabiti nezadovoljnost romunskih kmetov za svoje politične smotre, da velesile nimajo nikakega interesa na romunskem dinastičnem vprašanju Zdi se, da tudi ro* munski kmetje nikakar ne nameravajo navezati svoje usede na moža, ki je izgubil v (evropskih diplomatskih krogih skoraj vse simpatije. — Slika prikazuje romunske kmete v njihovih narodnih nošah, ki j.f«no kaže konservativnost romunske kmečke mase. Rekonstrukcija vlade? Beograd, 13. maja. V nasprotju z vestmi o bližnjem padcu vlade Velje Vukičeviča se je nocoj lansirala iz vladnih krogov trdi-tevi da stojimo pred rekonstrukcijo vlade, v katero bi vstopili trije novi ministri, med niimi kot zastopnik pašičevcev dr. Milan Stojadinovič ter predsednik zagrebške trgovske zbornice Vladimir Arko. Iz sedanje vlade naj bi izstopili trije njeni člani, da bi jim napravili prostor. Senzacijonalna vpokojitev Beograd, 13 maja. V diplomatskih krogih je izzvala senzaciio nenadna vpokojitev pomočnika zunanjega ministra Steve Pav-loviča. Danes je bil podpisan ukaz, s katerim se vpokojuje. Njegov namestnik še ni določen. Protest Južne Srbije proti davku na poslovni promet Skoptje, 13. maja. Danes dopoldne se je vršilo v kavarni »Balkan« veliko protestno zborovanje privrednikov, na katerem se je v prvi vrsti razpravljalo o davku na poslovni promet, ki je najbolj nepravična davčna oblika v naši državi. Na zborovanju so prisostvovali številni privredniki iz vseh večjih krajev Južne Srbije. Velike poplave v Južni Srbiji Beograd, 13. maja. V skopski Črni Gori so zadnje dni nastale strahovite poplave, ki so zlasti v Beranih in Peči napravile ogromno škodo Narasla voda je izpodkopala temelje mnogim hišam in so se celo podrle nekatere dvonadstropne hiše. Poplave so zahtevale veliko število človeških žrtev. Beograd. 13. maja. Javliaio iz Peči, da je zaradi velikega dolgotrajnega deževja ta-mošnja reka Bistrica silno narasla, prestopila bregove in porušila v štirih ulicah vse zgradbe. Med prebivalstvom vlada velika panika. Ako ne bo prenehalo do iutri deževati, preti nevarnost, da bo voda porušila vse mesto. Zanimivo ie. da 5e na planini Rugovu pri Peči zapadel velik sneg. Lakota v Metohiji Beograd. 13. tnaia. Iz Diakovice poročajo. da je zavladala med prebivalstvom v Metohiii huda lakota. Doslei ie bilo razdeljeno med tamošnie Imdi samo 7 tisoč kg koruze. Predaja našega tobaka ČSR Beograd, 3. maja p. Posebna strokovna komisija naše monopolske uprave je odpotovala v Prago, da sklene z zastopniki čc-škoslovake vlade pogodbo o nrodaii našega tobaka. Češkoslovaški. Letalski dnevi v Karlovcu Karlovac, 13. maja. Tukajšnji odbor aero - kluba >Naša krilat je imel sejo, na kateri je določil program za velike letalske prireditve, ki se bodo vršile v Karlovcu 2. in 3. junija. Konferenca Male antante in Romunija Bukarešta, 13. maja. Vesti o dolgoročni odgo-ditvi konference Male antante se od oficielne strani kategorično dementirado. Titulescu je sporočil svoji vladi, da se je med vladami Male antante sklenilo, da se bo konferenca vršila 18. junija v Bukarešti. (Po praških vesteh bo konferenca 20. junija Ur.) »AdeveruU meni, da je to posebenu uspeh Ti-tulesca, ki je moral pri dr. Benešu premagati gotove ovire, ker je ta hotel v zadnjem času oči vid no vzpostaviti prijateljske odnošaje z Madžarsko. Dr. Beneš se je dolgo časa izogibal žeMi Titalesca, c!a bi se razmere med državami Male antante razpravljale na predkonferenci, sedaj pa se je vendarle vdal. Ta predkonferenca se bo vršila pred konferenco Male antante. Značilno je, da se te izjave krijejo z eno najvažnejših utemeljitev za mirni potek kongresa v Albi Juliji po narodnih zairanistih. Narodni zaranisti namreč izjavljajo, da jim gre predvsem za ohranitev notranjega miru, ker ne samo Madžarska, temveč tudi gotovi praški krogi hočijo pomiriti Madžarsko na škodo Rumunije in ki bi hote!« izboljšati odnošaje do Budimpešte. Obisk čsl. parlamentarcev Beograd. 13. maja. 20. t. m. bo dospelo semkaj 18 češkoslovaških parlamentarcev s šestimi češkoslovaškimi uradniki, da se udeleže konference z našimi narodnimi poslanci o kulturnem in gospodarskem zbli-žanju med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Iz Ueograda bodo češkoslovaški parlamentarci odpotovali v Sarajevo, kjer bodo ostali dva dni. Prepotovali bodo Bosno, Črno Goro in Dalmacijo. Kje so internirani Trockij in tovariši Moskva, 13. maja. Sedaj se ie zvedelo, v katerih krajih so internirani posamezni vodilni člani komunistične opozicije. Trockij je v Alma Ata. Radek v Tobolsku. Smilga in Smirnov v Narynu. Jelenski v Orenburgu in Sarkis v Minusinsku. Rothermereova propaganda Pariz 13. maja. Sin lorda Rother-merea Harmsworth ie v letalu prispel v Le Bourget. Odpotoval bo v Budimpešto, kjer ga bodo sprejeli z velikimi častmi. Francoski polet na Kitajsko Pariz. 13. maja. Letalec Peletier d'Oisy je danes dospel v Karati. Pred novim spopadom med radikali? Odmev resolucije radikalskega poslanskega kluba. — Velji Vu-kičeviču ni bila izrečena zaupnica. — Glavni odbor nadaljuje spomenico proti šefu vlade. Beograd, 13. maja. Današnji beograjski listi podčrtavaio. da v resoluciji, ki jo je sprejel radikalni poslanski klub. ni bila izrečena zaupnica g. Velii Vukičeviču. Vaš dopisnik se ie obrnil na več radikalnih poslancev za pojasnilo o tem važnem deistvu. Kakor doznava vaš dopisnik, ie bila resolucija radikalnega kluba izdelana že dan prej, predno ie bila spreieta v klubu. Resolucija je bila izdelana v kabinetu ministra ver Milana Simonoviča ter so ori njeni izdelavi sodelovali Milan Simonovič. dr. Milan Stojadinovič. dr. Laza Markovič in Hi— ja Mihajlovič. Zaupnica Velii Vukičeviču v njei ni bila izrečena, ker so radikali hoteli povdariti, da radikalski poslanski klub ne veže svoje usode z Velio Vukičevičem ter je pripravljen žrtvovati nieeovo osebo, ako bi bila ovira ustvaritvi koncentracijske vlade. V ostalem se v resoluciji med vrstami izraža obžalovanje, ker ni že orej uspela ustvaritev koncentracijske vlade. Kot zanimivost ie tudi omeniti, da vsi radikali brez razlike frakcii zatriujejo. da je sedanja vladna koalicija doigrala svojo vlogo, da so odnošaji v niei postali neznosni posebno z demokrati, in da bi z največjo rsdostjo spreieli izpremembo sedanje koalicije. Vodilni radikali naelašaio in to priznavaj*) tudi celo posamezni člani vlade, da je večjih sprememb treba pričakovati že tekom tega meseca. To se v ostalem vidi tudi iz zadržanja glavnega radikalneza odbora, ki ie snoči nadaijeval svoie delo ori sestavi spomenice, namenjene radikalnemu ooslanskemu klubu. Člani glavnega odbora radikalne stranke izjavljajo, da resoluciia. sprejeta na seji radikalnega poslanskeca kluba, ničesar ne pove in da ne oomeni zaupnice vladi. V njej je bila izražena samo želja, da bi se medsebojni odnošaii v radikalni stranki uredili, vendar Pa ie to samo platonska želja Glavni odbor radikalne stranke bo imel prihodnjo sejo iutri ob 10 dopoldne, na seji bo definitivno odobrena znana spomenica. ki pomenia obtožbo Velie Vukičeviča. Danes se ie tudi opazilo, da .ie imel Aca Stanoievič ponovno dališi sestanek s predsednikom vlade Vclio Vukičevičem. — •lllllttlllllllllllllltlllllM« Velika železniška nesreča? — Budimpešta, 13. maja. Današnji brzovlak iz Arada je prispel v Budimpešto z veliko zamudo. Potniki poročajo, da je bila ta zakasnitev povzročena po veliki železniški nesreči na Erdeljskem. Med postajama Arad in Toeris se je zrušil most v trenotku, ko je bil na njem poln osebni vlak. Pri tej nesreči je bilo ubitih mnogo oseb, mnogo jih je pa ranjenih. Potrditve te vesti še ni. Poljsko - litovski odnošaji Varšava. 13. maja. Uradni poljsko.litov-ski komunike iz Kovna veli. da ie poljsko, litovska komisija za varnost 12. t. m. imela plenarno sejo. Vzela ie na znanje delovanje podkomisije za reparacije. Litovski člani so izročili poljski delegaciji odgovor na poljske načrte glede pakta o nenapada-nju in glede razsodiščne konvencije. Do-Dosecel se ie sporazum, da se bo komisija 25. junija zopet sestala v Kovnu. Danes popoldne je poljska delegacija odpotovala v Varšavo. Zborovanje sodnikov v Novem mestu Novo mesto, 13. maja. Danes dopoldne je bil ob precejšnji udeležbi članstva občni zibor Društva sodnikov za Slovenijo. Otvoril ga ie predsednik društva podpredsednik deželnega sodišča Peter Keršič. ki se ie uvodoma spominjal v minulem letu umrlih članov: višjega državnega pravdnika dr. Krem-žarja. svetnika dr. Celestine. svetnika Stola sedmorice černeta in dve nečlanov, a odličnih pravnikov: predsednika viš. dež. sodišča dr. Babnika in svetnika dr. Mohoriča. Od zadnjega občnega zbora v Ljubljani ni bilo pri društvu večjih izpre-memb. Vse odboro/o delovanje ie bilo osredotočeno okoli novega zakona o sodnikih in centralnega društva sodnikov v Beogradu. Za predsednikom ie podal obširno poročilo o društvenem delovanju tajnik dr. Kravina. Razložil ie. kakšne faze je doživel zakon o sodnikih in se pomudil zlasti pri poglavju o plačah, ki je sedaj najbolj pereče za ves sodniški stan. Navajal ie podrobnosti o zborovanju delegatov zveze sodniških društev, ki se e vršilo 29. in 30. decembra in na katerem se le razpravljalo o ustanovftvi osrednjega sodniškega udruiženja in o sodniškem zakonu. Poudaril je. da so se tudi srbski sodniki resno potrudili, da se odločilni činitelji. posebno pa člani zakonodajnega odbora, zavzamejo za sodniške plače. Iz blagajniškega poročila svetmka dr. Gabra ie bilo posneti, da znaša društveno premoženje 66.125 Din ter da ie naraslo od zadnjega občnega zbora za 20.535 Din. Občni zbor se ie tajniku dr. Kravini in blagajniku dr. Gabru, ki posvečata društvenim interesom ves svoi prosti čas. iskreno zahvalil za niuno nesebično in požrtvovalno delo. Na predlog dr. Gabra je bilo sklenieno. da ositane članarina ista ko doslej. Pri vo-rttvah ie bil izvoljen z vzklikom stari odbor. sestoieč iz predsedroika g. Keršiča, tajnika dr. Kravine. blacainika dr. Gabra in odbornikov: namestnika višjega drž. pravdništva g. Munde. svetnika g. Lajov-ca. svetnika g. Ledcrhasa in avskultanta g. Šmalca. O pravilih posmrtninskega zavarovanja se je vnela zelo živahna debata, ki ie pokazala. da ie nemogoče, da bi se izdelala na občnem zboru definitivna pravila. Zato ie bilo sklenjeno, nai služijo izvajanja debatantov odbornikom kot smernice ter nai ta ukrepa po svoii preudarnosti. Podroben pravilnik nai se izdela do prihodnjega občneea zbora Posmrtnina ie ista ko doslej: 30 Din za sodnike in 15 Din za pripravnike. Posmrtnina okoli 7000 Din. nai se izplača ženi. če pa ne tei. Pa oni osebi, ki jo bo zavarovanec nominiral. Svojci zavarovanca imajo pravico do po-sntrtnine takoj od nrvefca vplačila lava. rovalnih prispevkov. Slovenski novinarji v Laškem V najmlajšem slovenskem mestu se je včeraj vršil redni občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslovenskega novinarskega udruženja. Z veseljem so novinarji iz Maribora in Ljubljane pohiteli v to zgodovinsko in dandanes v tujskoprometnem pogledu važno mestece ob bistri Savinji. Občni zbor, ki se je vršil v tamošnji šoli, je pote-k»el v najlepši stanovski skladnosti in je kakor vsako leto podal udeležencem pregledno sliko delovanja odbora sekcije in centrale za stanovske interese naših novinarjev. Izvoljen je bil zopet dosedanji odbor s predsednikom g. Virantom na čelu.. Nad vse prisrčno je Laško izkazalo slovenskim novinarjem gostoljubje. V hotelu «Savinja», ki se v upravi gc. Tropove razvija v najudobnejšo tuj-skoprometno postojanko, ie mestna občina priredila gostom opulenten banket, na katerem so gg. župan dr. Roš, sreski poglavar Pinkava, ge-rent okrajnega zastopa dr. G o d n i č, podžupan vdetrgovec Elsbacher in ravnatelj kopališča S m e r t n i k izrekli novinarjem najlepšo dobrodošlico ter jim na prisrčen način ustregli z informacijami o znamenitostih svojega kraja. Popoldne so si novinarji v spremstvu odličnih domačinov na povabilo ravnatelja g. Smertni-ka ogledali slovito radiotermalno kopališče, ki se od leta do leta bolj uveljavlja med domačim in inozemskim svetom in ki bo gotovo sčasoma naredilo iz Laškega še mnogo važnejšo tujskopro-metno postojanko kakor je že danes. Kopališka uprava ie priredila gostom zakusko, med katero je v živahnem razgovoru prehitro minil čas do odhoda večernih vlakov. Odkritje nagrobnega spomenika or. Periču Ljubljana. 13. maja. Danes popoldne se je vršila na pokopališču pri Sv. Križu lepa svečanost v po-čaščenie spomina pokojnega ljubljanskeca župana dr. Ljudevita Perica. Odbor za postavitev nagrobnega spomenika dr. Periču je odkril na krasno urejenem grobu lep spomenik, čigar osnutek je napravil profesor Plečnik. Spomenik ie res mojstrsko delo in zasluži, da si ga ogleda vsak Ljubljančan. Grt)t> ie trodelen: nad srednio gomilo se vije iz močnega kamnitega podstavka visok, z različnimi okraski olepšan križ. v čigar sredini blesti v pozlačenih črkah ime dr. Ljudevita Perica. Nad imenom je v isti barvi izdelana četverooglata tablica z napisom: «Sin človekov mora biti povišan«. V vznožju križa leži na kamnu velika, pozlačena krogla, v katere izdolbenih okencih svetijo rdeče oljne svetiljke. V najnižjem okrasku ie vdolbcna beseda: »Prijatelji*. Ob 15.. ko je že številna množica pokci-nikovih prijateljev in častilcev v tesnem kro®u obstopila grob. ie pater dr. Gvid'> blagoslovil grob in spomenik, nakar ie v imenu pripravljalnega odbora dr. Stauov-nik v dalj-šem govoru orisal in slavil pokojnikove zasluge za ljubljansko mesto in naše prebivalstvo. Na to sta govorila obč svetnika gg Likar in dr. Jerič, nakar je dr. Stanovnik zaključil prisrčno slovesnost. Ves grob je bil odet v pestro pomladansko cvetje. Vence so položili: »Mestna občina ljubljanska*. »Mestno delavstvo svojemu županu* ter razni klubi v občinskem svetu. Ali ste se že naročili na v »PONEDELJEK«? Pred senzacijonalnimi razkritji o predpotopnem človeku V puščavo Gobi v osrčju Azije bo v kratkem odpatovala znanstvena ekspedidja, da najde pračloveka, starega 2 milijona let. Pred odhodom v notranjo Azijo je objavil dr. Roy Chapman Andrews v angleških listih naslednje podatke o namenu in izgledih svojega na?rta: Kaj pripoveduje voditelj ekspe-dicije Naša ekspedidja se ie odpravila na pot iz Pekinga in bo trajala približno 6 mesecev. Doslej so odpotovale že tri podobne ekspedicije, seve, le v obmejno Mongolsko, ki so vse potrdile teorijo, da je bila notranja azijska planota nekoč centrum predpo-topnega življenja. Danes ni o tem nobenega dvoma več. Našli so ostanke reptilijev in sesalcev. Naša ekspedicija bo skušala najti sledove predpotopnega človeka. Domnevamo, da je pračlovek prebival v teh deželah, kajti prav take pokrajine so bile zelo pripravne za njegovo življenje. Prav malo je verjetno, da je živel v gozdna-tih krajih: tu sij življenski pogoji preveč preprosti. V enem dnevu bi si lahko preskrbe! živeža za ves teden. Toda tam zgoraj na redko z gozdi obrašče-ni visoki planoti z njeno prijetno klimo, tam je moral bojevati zdrav boj za obstanek, ki je bil njegovemu razvoju nad vse koristen. Ti življenski pogoji so bili pred milijoni let v Mongolski. To se nam je posrečilo dokazati. Zato bomo sedaj poizkušali, da najdemo okamenele ostanke človeka. V poslednjih desetletjih se je naše znanje o prazgodovini človeka nenavadno poglobilo. Nova odkritja so potisnila postanek Človeka vedno bolj v preteklost. Nobenega dvoma ni, da je Človeško pleme mnogo, mnogo starejše, kakor smo si to še pred kratkim predstavljali. Še pred nekaj desetletji so paleontologi zanikali, da bi mogli v tako starih predelih. kakor so v Mongolski, najti človeške sledove. Danes vemo, da to kamenje nikakor ni prestaro. Kakor z drobnim glavnikom bomo iskali sledove. Čudežni konj, ki ga hočejo najti Vemo, da ni naše početje povsem zanesljivo, kajti človeški ostanki so mnogo manj odpornejši ko živalske kosti. Tudi sklepamo, da je bil celo človek teh zgodnjih Časov ie dovolj bister, da se je zavaroval pred razpadom v puščavskem pesku ali v močvirjih. Toda mi lahko nekaj najdemo samo, če iščemo. Seveda: če bomo našli sledove človeka — bodo zelo stari, tako stari, da bodo komaj slični današnjim ljudem. Sicer pripadajoči človeškemu plemenu, vendar podobni opicam, razločujoči se od teh po posebno karakterističnih znakih na zobeh. Z našim delom bomo začeli v širokih predelih približno 300 milj severnozapadno od Kalgana na robu puščave Gobi. Puščava S kolesom skozi Ljubljano okrog sveta Včeraj se je v naši redakciji oglasil g. Christian Vermeys, k. je na svojem potu okoli sveta prispel v Ljubljano. Simpatični globetrotter, ki se po svojem nastopu prijetno razlikuje od ostalih potnikov te vrste — na vprašanje, zakaj se je odpravil na pot, je odvrnil, da bi rad spoznal in proučil tuje kraje, kolikor more seveda to združrti s kratkim bivanjem v posameznih mestih — je rodom Francoz, po državljanstvu pa Ho-landec. Na pot je odšel 1. julija lanskega leta iz Pariza ter je z lastnim kolesom prepotoval severno Francijo. Belgijo, Holandsko. Nemčijo, Dansko, Norveško in pol Švedske ter je 6. septembra prispel v Upsalo. Tam se je pogodil s tvornico koles »Fram«, ki mu je dala svoje kolo, s katerim mora v treh letih prepotovati ves svet, za kar dobi premijo. Iz Upsale je prevozil še drugo polovico Švedske, Finsko in Rusijo, kjer so ga pfcd pretvezo vohunstva zaprli, nadalje Estonsko, Letonsko,, Litvo, Pru-sijo. Poljsko, Češkoslovaško, Avstrijo, Švico, Italijo od juga do severa ter je iz Trsta preko Postojne privozil v Ljubljano. Drfivi se odpelje proti Beogradu, nakar namerava posetiti vsa večja naša mesta. Iz Jugoslavije krene v Budimpešto, od tam v Rumnunijo, Tur- Pomlad pod zemljo ' A. Francž Mnogo ljudi hodi mimo črno razkopane grude, ki je plug v njej zareza)! dolge, okorele brazde, da se zde kakor negibna vrsta rjavih valovnih grebenov. Ta in oni mimoidočih motri zemljo z veščim očesom. In porajalo se mu v daljo blodeče misli, ki slednjič obtfče na lastni grudi: gotovo je več ali mani bollša od te. Potem je mogoče kdo. ki se mu gola zemlja vidi otožna, tn si Dravi, da bi v njej sni-val zgolj plevel, če bi se le marljiva človeška roka vedno in vedno ne usmillala. Največ ljudi vobče ne razmišlja o tem. Zemlja pod njihovimi nosrami oa o vsem ničesar ne ve. Zerrfja pa slavi v zimi že davno ono pomlad, ki moralo ljudje nanto čakati še dol-re tedne. Zakaj ona živi svoie lastno življenje, ki Je pestro in mnogotero in malone veličastno v svoji molčeči leooti. Najpreprostejša bitijca so to, ki se izživliaio v nepretrganem krogotoku. Za naše oko seveda bi bik) njihovo bivališče slepa noč bre* zvezd, obupno v mrzli, vlažni samotnosti. Ona pa slutijo sotoce, zakaj ce!6 malone tretjino metra pod rolo so med nfirni bitla, ki se vesele nedosežn. čuda rastlin, listnega zelenite, in žive ob njem zgolj od vode in zraka. Maotffc med dflnri ®o oa razboinffike čudi in le kMMri» no vrtu. Vse oožro, kar se jfcn mre. M vnl svoff majcecosti se Gobi je neizmerna peščena planjava, kjer komaj živi kako bitje. Niti za ovce ali kote ni tam dovolj hrane. Ce so bile tam živali, so bile kvečjemu _ kakor v afriški visoki planoti — divje živali. Pozneje bomo potovali proti zapadu in v velikem loku, okoli 1500 milj*, nazaj proti Kalganu. Natančna pot bo odvisna čisto od vsakokratnih okolnosti. Puščavo Gobi poraiamo tako dobro, da bomo lahko milje daleč pred seboj presodil? kakovost tal. Tudi vemo, na kakšen način so nastale posamezne plasti kamenja. Zanimiva žival, ki jo hočemo tudi najti, je konj, ki ima še vseh pet prstov izobliSe-nih kot kopita — prednik našega konja. Upali so že, da ga bodo našli pri prejšnjih ekspedicijah — a zastonj! Človek" starejši od »pekingšte-ga človeka« Ogromno pozornost vzbujajoče odkritje je dalo naši ekspediciji odločilen zalet: leta 1926. so našli v neki kleti, nedaleč od Pekinga, dva človeška zoba, očitno zelo stara, in sicer bržkone od osemletnega otroka. Najdec je bil Šved dr. Anderson, ravnatelj kitajskega geološkega instituta. Drug Človeški zob so našli minulo poletje. Njegov lastnik je tako star kakor Clovek-opica z Jave, najstarejša znana človeška najdba. Ta pekingški človek je gotovo milijon let star. Sedaj gremo iskat človeka, starega 2 milijona let. če ga bomo našli, se bo razvila o njem učena diskusija, kakrgne svet še ni doživel. Je-li opica, človek ali samostojna vmesna stopnja — za to bo šlo. Pračloveka bo pomagal iskati roparski poglavar Ekspedicije se bo udeležilo 86 ljudi: 10 inozemcev, ostali so Mongoli in Kitajci. Poleg mene zoologa bodo šli z menoj,: 2 raziskovalca starodavnih dob, 1 strokovnjak za rudoznanstvo, 1 raziskovalec nekdanjih šeg, 1 filmski operater, 2 strokovnjaka za transport, 1 geograf in 1 zdravnik. S seboj bomo vzeli 125 kamel. Neki veliki opasnosti v teh neobljudenih krajih smo se izognili na zelo zabaven način. Pokrajino ogražajo namreč mongolske roparske tolpe, ki napadajo neoborožene karavane. Povabil sem k sebi nekega roparskega poglavarja in sem mu predlagal naslednje : Pred odhodom lahko preiščete našo karavano. Razen več za vas brezpomembnih aparatov in najnujnejših živil nimamo ničesar. Ce hočete, vam plačam določeno svoto, če nas boste s svojo tolpo ves oas našega potovanja spremljali in čuvali. Po kratkem pogajanju je roparski poglavar pristal na predlog in tako upam, da bomo z njegovo pomočjo našli pračloveka. čijo, Mezopotamijo, Indijo, Kitajsko, Japonsko, čez Pacifik v Severno in Južno Ameriko ter preko Anglije in Španije v Pariz, od tam pa zopet po isti poti kakor v začetku v Upsalo. G. Vermeys je dozdaj v osmih mesecih premeril 24.000 km. Povedal je, da je najlepše potoval po Švedskem, nič manj pa ni bil zadovoljen z vožnjo po naših krajih. Dejal je, da so naše ceste neprimerno prijetnejše od laških, ne iz-vzemši onih v severni Italiji. Hvalil je tudi naše prebivalstvo, ki mu je povsod izkazovalo toliko gostoljubnosti, da ga v tem pogledu lahko primerja le z visoko kulturnimi Švedi. Na vprašanje, kako se je počutil med Italijani, je odgovoril, da se sicer ne more pritoževati nad fašisti, da pa je vesel, da mu ni treba več po trikrat na dan otepati makarone. Nevedni tujec Letoviščar vpraša grobarja v Solit u: »Ali ljudje tukaj pogostoma utniraio?« — »Eh ne, gospodine,« se odreže grobokop, »vsakdo samo enkrat«. Samojedka »Ce berem, pozabim na ied in Dijačo.< — »Ni videti, da bi botrve koliko čitali, gospodična!« Še eno Prvotna glasovna skupina s o r se je v slovenščini olajšala v s r . n. or. svraka je zdaj sraka: svrab = srab. srbeti itd. O tem se preveriš, ako čuieš preprostega človeka na Bledu, ko izreka »sratišče« za dijaško počitniško »svratište«. gibljejo nečuveno spretno. Neštevilne. pre-čudno fine vodne žilice med drobci prsti so jih polne, prepolne. Večnost slutiš v njih. ki ie že za njihovo sedaniostto. zakaj njih pojava je zgolj odsev niihoveea bivališča. Tako so se mnoge vrste kremenčevih alg preobrazile v kristalne ladiice in drče neizrečeno ročno po tesnih prekopčkih. se izogibajo, hite druga mimo druge in se umno-osvobajajo robatih objemov žilavih kosmi-čev zemlje Druge nalikuieio samovoljno navitemu vijaku z motoriem šibaiočega biča za pogon in hkrati kot vohalni organ. Neskončno male so vse. daleč od zaznavnosti našega očesa, tako male. da premore kubični milimeter zemlje vesolistvo sto ti-sočev teh bitij. Ena samcata celica ie vse njih telesce in na njem ni zaznavne razlike med živaljo in rastlino. Zakai one, ki jih znanost naziva živali, tudi niso nič drugega kakor prozorna kapljica sluzi, na videz brezoblične, toda nenehoma oblikujejo iz sebe nova stvorenia. One so glava in noga obenem, roka in trup. Viieio se. plazijo, tipajo, vale se, plavajo, drse. Ene oretvaraio svoje po dveh broieče individualno življenje kot gol nestvor 7. nenehoma se obnav-UajoČo delitvijo v dvoje, druge, v neprestanem stTahu, da iih suhe grude ne bi izsušile fn zdrozgale, so se naučile graditi si majcene hišice iz »lepljivih peščenih zrnc. in apnenčevih in kremenčevih ploščic — kakor si znajo polži iz svoje kože ustvariti domovanje. Imenujejo se korenonožci, ker se plazijo naprej tabo. da iztezalo del svojega telesca v podobi veličastBi nitk. Zborovanje železniških uradnikov Ljubljana, 3. maja. Društvo jugoslov. železniških uradnikov je imelo dopoldne ob 10. svoj redni občni zbor v steklenem salonu restavracije na glavnem kolodvoru. Udeležba je bila nepričakovano dobra. Po prisrčnem pozdravu na navzoče tovariše je predsednik g. G o m i 1 š e k navajal, da društvo v prošlem letu ni doseglo velikih uspehov zaradi nepri-lik, ki danes žal še obstojajo. Tajnik g. Gruden je podal zelo izčrpno poročilo o sedanjem društvenem delovanju; poročilo so prisotni vzeli na znanje z iskrenim odobravanjem. Omenil je med drugim, da je prihod češkoslovaških tovarišev v Slovenijo pred kratkim zelo osvežil smisel za uradniško organizacijo in dobrodej-no vplival na spopolnitev solidarnosti in stanovske zavesti našega uradništva. Blagajnik g. Deisinger je podal poročilo o finančnem stanju društva. Ugotovil je, da se je članstvo v splošnem zavedalo svojih dolžnosti napram organizaciji. Obe poročili je zbor odobril in odstopajočemu odboru dal abso-lutorij s pohvalo. Pri volitvah novega odbora so bili izvoljeni za predsendnika g. V. Černi-goj, za podpredsednika gg. D. Kušec (Zagreb) in F. Zemlja (Ljubljana), za odbornike Z. Varežic, J. Horn, I. Čeple (vsi trije Zagreb), M. Vedernjak (Ptuj), A. Weber (Jesenice), A. Baša (Zidani most). B. Parma, M. Deisinger, D. La-pajne, A. Vergelj, M. Gruden in I. Ran. zinger (vsi v Ljubijani). Novi predsednik je nato v daljšem pozdravnem govoru prevzel predsedstvo, povdarjajoč, da je sedaj bolj kakor kdaj prej potrebno, da se železniško uradništvo, zlasti ono II. kategorije, končno zave svojega stanu, položaja in važnosti, ki jo zavzema v javnosti. Strniti je treba Čimprej vrste v krepkem uradniškem udruženju. Človekoljubno delovanje ljubljanskih prostovoljnih gasilcev Ljubljana, 13. maja. V Mestnem domu se je vršil ob 10. dopoldne občni zbor Prstovoljnega gasilnega in reševalnega društva. Načelnik g. Josip Turk je kljub bolehnosti prišel na zborovanje in otvoril občni zbor. Po prisrčnem pozdravu je povdarjal, da je najglavnejša naloga društva, da si nabavi motorno brizgalno, za katero nabavo je dosegel pri merodajnih činite-Ijih zadostna jamstva. Spominjal se je umrlih članov, zlasti pa požrtvovalnega tovariša Kvasa. Tajnik je nato prečital poročilo o poslovanju društva, ki je imelo poleg raznih vežb mnogo humanih akcij: interveniralo je tekom leta v 11 malih in srednjih požarih. Člani Prostovoljnega gasilnega društva so se udejstvovali na vseh poljih gasilstva. Društvo šteje 71 članov, od teh je rednih gasilcev 58. Blagajnika Ivan Breskvar in France Blatnik sta poročal o blagajniškem stanju društva. Na predlog revizorja Antona Zajca se je odobrilo blagajniško poročilo, nakar se je razvila kratka debata o nabavi motorne brizgalne. Načelnik g. Josip Turk je pogrobno poro- čal o vseh težavah in je tudi izjavil, da bo mestna občina dala gotova iamstva. da se ta nabava izvrši. Vršile so se nato volitve. Soglasno je bil zopet izvoljen za načelnika g. Josip Turk, kateremu so vsi člani manifestirali največjo zahvalo in priznanje z ovacijo. Nato so bil izvoljeni z veČino glasov za poveljnika Karel Štrukelj, za nam st-nika Franc Mežek, za 1. blagajnika Ivan Breskvar, za II. blagajnika France Blatnik, za odbornike Tomaž Kavčič. Štefan LupušČak in Milko Hojan, a za tajnika Herman Zupan. Za pobočnika je bil imenovan soglasno na predlog načelnika g. Turka g. Anton Kadunc, a za namestnike so bili izvoljeni gg. Zaje, Hočevar in Hariš. Načelniku g. Josipu Turku je občni zbor izrekel za njegovo prizadevanje najiskrenejšo zahvalo ter ga naprosil, da še nadalje vztraja na svojem mestu kot izkušen gasilec. Za revizorje so bili izvoljeni gg. Jamnik, Vrabec in Cepin. Pri raznoterostih je načelnik g. Josip Turk izrekel največje priznanje za požrtvovalno delo staremu in izkušenemu gasilcu Lapajnarju, kateremu so tudi ostali člani priznali največje zasluge za gasilstvo in izrazili željo, da ostane še nadalje v isti šarži kot častni Član društva. Kratko se je razmotrivalo tudi vprašanje udeležbe na mednarodnem gasilskem kongresu, ki se bo vršil meseca julija v Pragi. Poroka z oirličeoi Iz strahotnih dni sveto vt«.e vojne Bil je zaročen z nekim dekletom in so ga ujeli v Rusiji, takrat, ko sta bila smrt in glad bogova v Evropi. V Sibiriii interniran, je pooblastil v začetku leta 1920. še vedno zaman sanjajoč o povratku. tovariša na Dunaju, da popelje kot namestnik njegovo nevesto k oltarju. Vsaj niena bodočnost naj bi bila nekoliko zavarovana, če ie bila njegova temna in negotova: in tako se je poročilo dekle 19. septembra 1920. s svoiim ženinom popolnoma v skladu s pravili. Posebna odredba iz vojnega časa ie to omogočila; take vojne poroke v odsotnosti ženina niso bile redke. Toda Margareta je poročila mrliča, postala je žena truda, ki je počivalo v ruski zemlji: kaiti 19. septembra ni nadporočnik Franc Hierath nič več živel. Umrl je v norišnici v Tomsku. »veliki čas« je uničil njegove živce in ga pogubil. Vse to se glasi kot mračna balada, kot strašna legenda; toda sedaj je posegla vmes s paragrafi in uradnimi odloki oficiielno potrjena, po aktih dokazana resničnost. Žena, ki je poročila mrtveca in ie pet let čakala na njegov povratek ie vloži-la prošnjo za vdovsko pokojnino; voino ministrstvo je odklonila izplačevanje pokoinine. zanikalo veljavnost zakona. Pričel se ie proces, tekom katerega je predložila gospa Margareta razglednico svojega moža z dne 5. okt. 1920.. pismo z dne 3. oktobra in nismo z dne 1. oktobra, da bi dokazala, da je Franc Hierath ob času poroke še živel. Sodišče pa se je postavilo na stališče, da so podatki napačni in ie proglasilo zakon za neveljaven; poleg tega je državno pravdništvo obtožHo gospo zaradi ponarejanja dokumentov, nakar ie bila te dni obsoiena na tri mesece ječe... Kajti država je oedantsko natančna, kadar gre za mal denarni zaslužek, kakor je bila brezvestno razsipna, ko je šlo za življenje »podanikov«. Stara država je preprečila, da bi Margareta poročila živega moža.; ker je postala žena mrtveca, se je nova država branila, da bi Driznala to ne-čuvenost in ko ie ona. ki ie bila za veliko ogoljufana, izvršila malo coliufiio. io ie sodišče zaprlo. Red mora biti!___ Darujte za spomenik VraHa Petra Osvo^^^a! Francoski institut v Ljubljani je priredil prošli teden Štiri predavanja. Pr* vo je opravil prof. de Guer iz Lilla, govoreč o industriji v severni Franciji, da bi opozoril našt dijaštvo na počitniške tečaje v ko« pališkem mestu Bovuogne sur Mer. Druge tri govore je prevzel prof. Redslob iz Stras« bourga, namreč o idejni podlagi, ki jo je ustvarila francoska revolucija za današnje Društvo narodov, potem o bodočnosti te ženevske institucije, ki se bo obnesla, če bodo vsi prizadeti činitelji resno sodelovali. Zaključni večer je bil kakor tudi prvi zdru« žen s skioptičnimi projekcijami. Predavatelj je jedrnato predočil pestro zgodovino Alza« cije, brezuspešne poskuse Nemcev, da bi deželo pogermanili, živo popisal radostne prizore ob osvoboditvi ter naznačil vir sedanjemu neugodju. Cela vrsta slik je pona« zorila pojme o mestih in selu, ravnini in hribih, verah in vražah. Predavatelj je jako ustregel s svojim nastopom vsemu poslušal« stvu. Francoska revolucija in mednarodno pravo Tako se je glasil naslov drugemu preda* vanju iz napovedane serije. Predstavljen po prof. Martelu, je nastopil Alzačan R. Reds-lob na ijubljanski univerzi. Prikupijivi pro« iesor strasburškega vseučilišča, ki je pred vojno pisal tehtovita dela o mednarodnem pravu v nemščini ter jih sedaj nadaljuje v francoščini, predseduje kot izrazit prijatelj trojedine kraljevine društvu «Franco*yougo« slave® v alzaški prvostolnici. Na svojem potu po Dalmaciji, Črni gori in južni Srbiji se je ustavil zaradi predavanj v Skoplju, Beogradu in Zagrebu. Zlasti prijetno se ga jc dojmila slikovita Ljubljana in Slovenija, koder je hodil že pred leti, spominjajoča v marsičem njegove ožje domačije. Poudarjal je posebno tesne vezi, ki spajajo francoske univerze z našimi — v kultu resnice, torej prijateljstvu, ki ne pozna razočaranj. Govoreč o velikih možeh francoske pre« kucije, se je g. Redslob izkazal mojstra do« vršene dikcije in obravnavane tvarine. Ve« rujoč v neke večne principe, v neminljive imperative, so voditelji velikega prevrata zasnovali družabni red, ki so ga hoteli v svojem človekoljubju uveljaviti ne samo doma, temveč za ves svet. Evo teh osnov« nih načel: politična in socijalna enakost vseh državljanov; spoštovanje svojine; vr« hovno vladarstvo naroda; dostopnost v jav« ne službe za vse občane; obveznost za vsa« kega državljana, da se pokori zakonu; či« sianje vseh naziranj in verovanj, celo ver« skih; svoboda besede Ln tiska; pravična razdelitev davkov, prostovoljno odobrenih po ljudskih zastopnikih. Zanimivo geslo je nadalje to, da imej vsak posameznik pra* vico do sreče. Ti nazori so imeli svoje pred* hodnike v Ameriki, n. pr. v angleški ko« loniji Virginiji, ki si je l. 1776. dala samostojno konstitucijo. Vendar francoska re* volucija si je stekla to zaslugo, da je pra« vice poedinca raztegnila na državo. Ta bo« di prosta, nezavisno naj si voli vero in po« stave, brez pritiskov in groženj od zunaj naj' si da konstitucijo, ki jo sme braniti z orožjem. Samo obrambena vojna je dopustna. Predavalec je spretno očrtal pronicanje na» vedenih idej preko domačih meia: kako so se po načelu narodnosti osamosvojile razne državice izpod tujega gospostva Načelo samoodločbe se često zadeva na zapreke: korist večjih skupin, potreba prirodnih gra« nic, zahteva po nujnih pogojih za obstanek pri posameznih državah. Iz doktrin francoske revolucije poteka stremljenje po vza« jemnosti med narodi. Ta solidarnost se iz* raža v raznih internacijonalnih sindikatih, organizaciji dela, tranzita, trgovine, zdrav« stvenih uredb, prosvetljevanju zaostalih ple* men, zaščiti narodnih manjšin. Govornik je pokazal, koliko točk je Društvo narodov prevzelo iz revolucijske ideologije, dokaz, da so bili takratni zamisleki sposobni življenja. Ker je za soboto dopoldne določena poseb« na ura za delovanje Društva narodov, je g. prof. zaključil z željo, naj bi bilo 20. stoletje vek pravice. K- N. Otvoritev kolektivne razstave Ivane Kobilce Včeraj opoldne ie bila slavnostno otovorjena posmrtna kolektivna razstava slik Ivane Kobilce v Jakopičevem paviljonu, ki jo je priredila Narodna galerija kot svojo 14. razstavo. Razstavo ie otvoril predsednik Narodne galerije g. Ivan Z o r m a n. ki je ina kratko orisal umetniško življenje velike slovenske žene Ivane Kobilce, ki ima celo v zgodovini svetovne umetnosti le malo enakovrednih tovarišic. Na to je predsednica damskega pokroviteljskega odbora razstave ga. Franja Tavčarjeva poudarila pomen Ivane Kobilce za slovensko ženstvo. Svečani otvoritvi so prisostvovali zastopniki naše javnosti in zlasti mnogoštevilne zastopnice slovenskega narodnega ženstva. Katalog, ki ga ie uredil dr. f-ran-ce Mesesnel. vsebuje 196 del pokojne umetnice od početka nienega umetniškega delovanja do smrti. Mnogo slik Ivane Kobilce iz dobe bivanja v Parizu. Berlinu in drugod Da ni razstavljenih. Vendar pa ze razstavljena dela pričajo o izredni pridnosti in rednem umetniškem hoteniu Ivane Kobilce. Razstava bo odprta do 1. junija. Legijonarjevi zapiski V newyorški bankarski smotri je ameriški ekonom šegavo posnel svojo pot po Ev* ropi kot član ameriške legije. Obiskal dr« /,av: 7. Posetil mest 16. Slišal ameriško him« no: 74krat. Število odloženih kron: 9. Dobrodošlice: 53. Odgovori nanje: 41. Hodil po rdečih preprogah dolgih 1762 m. Število umetno nabranih zaves od rdečega žameta, pod katerimi sem šel skozi: 23. število špa* liriev in palmovcev meni na čast: 19. Golo* glav stal 26 ur. Potoval 31 dni Srečal kra* Ijev in kraljic: 5. Pomenek s papežem: 1. Obiskal palač: 32 Vojakov snovalo v redu mimo mene: 18.900. Cul vojaških godb: 118. Deževnih ali dolgočasnih dni: 0 Darov nakupil: 26. Število napitnic: 111. Srečal na* čelnikov ali županov: 22. generalov: 52. Ge* neralov opazil: 216 Svetinj in odlikovanj videl 428 Pojedine s piščancem: 53. Obedi, ker bi se bilo moglo prinesti pišče na mi* to 62. Kosila s kavo: 88. z dobro kavo: 1. Število danih napitnin 310. Vrnivši se v svojo poslovalnico vpričo pošte zaklical hu» ri: 0. Pa recite, da ni statistika zgovorna! «Ne! Tete ne poljubim na noben način. Papa je prejel za to krepko zaušnico!« Ali ž niimi krog podzemskih bitij še ni sklenjen. Prozorni črvi s ščetinastimi glavicami se hitro motajo in viieio naDrej. Na-lik svileno belim ali riavočrnim nrejam se zemeljske glive bohotno razvijajo v zamotano iino predevino. Tam. kier se vodne žile širijo ali kier se steka brzo oresihajoče jezero se pode kolobarci. iasne brezbarvne aH rožnate nakaze, često sršeče od ostrih bodakov, ki z negibnimi rubinastimi očmi pregledajo svetlobo in temo svoiega sveta. Roparji so. ki se jih vse boii. ki pogoltnejo vse, kar jim neprestano vrtinčeče se kolesje tira v golt. In vse to že slavi pomlad, ko mrzlo januarsko solnce šele iedva zaznatno narašča od večera do večera. Ko se oa premrla zemlja iame ogrevati, se tam spodaj začenja buditi skrivnostno tisočero življenje. Sleherni topli dan se mrgolenie pod rušo razmnožuje za milijone. Nenehoma se dele eni. nenehoma lezejo iz iaičec drugi. In prav tako nenehoma prinaša pomladni vc-trič bitja, ki imajo na videz mrtva mesece in leta potovati na krilih vetrov, dokler se naposled zopet ne ustalilo na rodovitnih tleh. In potem se brzo izmotajo iz zabub in razžive vnovič, kakor da ni njihovo žiti© nikdar prenehalo. Toda naj izvirajo kter koli. med seboj žive v neskočno zapletenem, orečudnem razmerju. Ne samo. da veliki žro male. močnejši in urnejši slabotne in neokretnei-še — njih vpliv se javlja daleko nad temi surovo izraženimi odnošaii. Toda v vsem drugem si ustvarjajo življenske pogoje, eden za vse, vsi za enega. Od trjfh tevfraJo kemič- ne izpremembe v zemlji, ki iim deloma celo šele omogočajo življenje. Preriiejo vse, ognoje sleherno grudico in ustvarjajo vedno znova zraka in Drostora za one, ki pridejo za niimi. In šele vsi skupaj dado zemlji ono rodovitnost. ki je človeka naredila iz gospodarja njenega sužnja. In tod ie tista točka, kjer na videz v sebi docela sklenjeni krogotok podzemskega mogočno sega v n:r:ogo večjega, v krog vseh rastlin in živali in naposled tudi. Ihidi. Brez te zmožnosti. ki je lastna samo njim: pretvarjati in zajemati dušik iz zraka in i r. gniiočih trupe! — brez te zmožnosti bi večie rastline, ki tega ne umcio. vebče ne mogle živeti. Čc bi ne bilo »v tleh živečih bitii« _ cdafo-no-v (tako ic njih naiditeli krstil ta mikro-kosmos) —. bi se žitna stebla np šihila pod težo klasov, bi nam drevesa ne poklanjala zorečega sadia in živina bi na paši zaman stikala za snopki trave. Zakai ta najmanjša bitja so v vsej svoji neznatnosti in čeprav jih ljudje šele malo časa ooznaio. pravi piedhodniki živlienia na našem planetu in na njih delovanju je pred vsem zgrajeno vse. kar imenujemo naravo. Ali ona o tem nc vedo ničesar. V molčeči t min i grude se odviia brezkončna veriga njih generacii. prastarih, a vendar večno novih in večnrt plodnih. V hrurnu in gibanju se izživlia žitie živali in ljudi, v vonjavi in nemem prioose-stvovanju rast zelinja Za obema oa stona kakor neviden bog v neskončnosti v nerazrušnem ritmu življenje onih maicenih. iz katerih i vse nastaja ln bo vedno znova nastajalo. Prva lahkoatletska prireditev v Ljubljani ASK Primorje si osvoji Schwabov pokal. metne tekme. Včeraj dopoldne se je vršila prva letoš* nja lahkoatletska prireditev« majska štafeta za prehodno darilo, ki ga je daroval ugledni ljubljanski trgovec g. Drago Schwab. Ne bomo na tem mestu razpravljali o potrebi, da se mora zlasti za lahkoatletiko, gotovo eno najlepših panog soorta, med našim ob* činstvom delati še prav intenzivna propa* ganda. Gotovo je, da je g. Schwab v ta na= men tudi poklonil svoje darilo. Vendar mo« ra vsak priznati, da privatna inicijatiVa ne zadostuje. Merodajni faktorji, v tem prime* ru LLAP, so pač dolžni, da skrbijo za po* trebno reklamo za take prireditve. Ta pa je izostala. No, vendar se je na startu, kjer je bil obenem cilj, ter ob progi zbralo precej občinstva, ki je z velikim zanimanjem sle« dilo boju dveh štafet, Ilirije in Primerja. Drugi nedostatek, ki se mora grajati, je pomanjkanje prave in zadostne rediteljske službe. Breizdvomno je, da je ta služba pri tekmovanjih na obljudenih cestah zelo tež* ko izvedljiva. Toda nikakor se ne sme zgoditi, da celo določeni reditelji ovirajo tekače, kakor se je to zgodilo ilirijanskemu tekaču Habiču. V kratkem se vrši stafetni tek za «Jutrovo» darilo. Apelirati moramo na LLAP, da organizira dobro rediteljsko službo in da postavi take reditelje, ki bodo tudi v težkih situacijah kos svoji nalogi. Stafetni tek zahteva od petorice teka« čev vsake štafete izredno vztrajnost, ker mora vsak tekač teči štirikrat po 130 m po cestnem četverokotniku Gledališke, Gajeve, Dunajske in Aleksandrove ceste. Dolžina celokupne proge znaša 2600 m. Boj med obema moštvoma je bil jako oster ter se je slika vodstva menjavala. Na predaji na Aleksandrovi cesti je v prvem kolu vodila Ilirija. Na drugi predaji vodi Primorje, to* da v Gajevi ulici je zopet Ilirija na čelu in vodi do tretjega kola. Vsled indisponi« ranosti Ilirijana Stepišnika prevladuje v zadnjem kolu Primorje, čigar štafeta pride v času 6 min. 14 sek kot prva na cilj. S to zmago si je Primorje že tretjič za« poredoma osvojilo Schwabov pokal. Po raz« pisu za to tekmovanje preide pokal v traj« no posest onega kluba, ki zmaga štirikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih. Štafeti sta nastopili v naslednji postavi: Primorje: Omladič, Perovič, Korče, Žor« ga. Purlan. Ilirija: Stepišnik. Režek I, Kalčič Outrata, Habič. — Včerajšnje nogo- Nogomet letine in spomladanske, plašče v veliki izbiri, najnovejši modeli, kupite najugodneje P. MAGDIČ, LJUBLJANA. Oglejte si izložbe. Nogometno prvenstvo II. razreda v Ljubljani SK Krakovo : SK Svoboda 1:1 (0:0) Včeraj se je odigrala v Ljub liani edina prven stvena tekma med gornjima kluboma. Izid je ne^ koliko razočaral, ker se je v splošnem pričakovala zmaga Svobode, ki je sicer večji del do-miniraia, toda njena napadalna vrsta ni »na!a izkoristiti sigurnih šans. Krakovčani so bili defenzivno dobri. Odlikovala sta se zlasti vratar in desni branilec Šibka je krilska vrsta in napad. Svoboda je dosegla svoj gol iz enajstmetrovke. Prvo enajstmetrovko proti Krakovu je obranil vratar. Sodil je dobro g. Cimperman, vendar je bila prva enajstmetrovka preostra kazen. S. K. Maribor : Strassenbahner (Gradec) 3:2 (1:0) Namestil prvotno določene tekme med prvakom mariborskega in ljubljanskega okrožja se je včeraj vršila tekma med SK Mariborom in graškim moštvom Strassenbahner SK. Zmagal je po hudi borbi Maribor, čeprav Je nastopil z dvema rezervama. Mariborska obramba v splošnem sigurna, Kovačič v goto zadovoljiv, dasi gre drugi gol na njegov rovaš. Dobra sta bila Prevolniik in Hreščak I. Pri gostih le bila najboljša obramba in srednji krilec Kastrun, v napadu je najbolj ugajal Stanek II. na levem krilu. Gole so zabili: v 25. minuti Hreščak II., v 2. minuti II. polčasa Kahr (Str.), v 16. min. Bertonceti (M.), v 17. min. Almer (Str.) in v 35. min. Hreščak. SK Maribor (rez.) : Železničarji (rez.) 5:1 (1:0). S. D. Rapid : Austrla (Celovec) 4:1 (0:1). — Rapid je gostoval v Celovcu prod tamošnjemu klubu Austria in je zasluženo zmagal. Ostale nogometne tekme Zagreb: Gradjanski : Nuselski 1:0 (0:0). Beograd: BSK : Sokol 3:2. Berlin: Tennis Borussia : Jugoslavija (Beograd) 4:3 (2:1). Praga: Teplitzer FC : Viktorija Žižkov — Vr-šovice komb. 3:1 (2:1). Slavija : DFC 2:0 (1:0). Dunaj: Blackburn Rovers : Austria 3:2 (1:1). Splošno se je pričakovalo, da bodo Angleži zmagali naravnost z lahkoto. Na splošno presenečenje pa je Austria nudila izredno lepo igro ter so bili Angležem skoraj vedno ravnopravni. Sodili je g. Retschury. Pariz: Češkoslovaška : Francija 2:0 (1:0). Sobotišče: Hakoah : Sabaria 1:1 (1:0). Berlin: Berlin : London 2:1 (2:1). Kdln: K5ln : Stockholm 2:2. MODEL OLIMPIJE v berlinskem športnem muzeju. Ali znajo ptice šteti? Pogosto se kdo loti vprašanja, znajo li ptiči šteti. Ako vzameš valeči samici v njeni odsotnosti jajce iz gnezda ali če priložiš novo. postanejo zlasti ptice pevke eesto-krat nemirne. Dogodi se celo, da se »sku-jajo< in se poslej, ne zmenijo več za svoje leglo. Neredko kaže samica, ki vodi godne tzpeljančke, s svojim vedenjem, da je opazila izgubo, ako si ji skrivaj ugrabil enega ali več mladičev. Učenjaka Katz in Revesz sta delala poskuse s perutnino. V vrsti sta na enake razdalje razpostavila zrna, od katerih je bilo vsako drugo prilepljeno na tla. Po nekoliko poskusih niso živali več kavsale po pritrjenih zrnih, dasi kleja ni bilo videti. Pobirale so redoma zgolj prosta zrna. Sedaj se je naloga otežkočila: pričvrstila sta vedno po dve zrni, tako da je bilo mogoče samo vsako tretje pozobati. Tudi tu so se kure po kratkem izkustvu hitro spoznale, kljuvajoč edino po neprilepljenem semenu. Mnogo več časa je poteklo, preden so se navadile pravilno izbirati, če je bilo v isti vrsti samo vsako tretje zrnce trdno. Revesz je pozneje priredil še bolj zamotane poskuse s kokošmi. Posamezna zrna so bila položena v neenakih razdaljah, ali pa vrsta ni ležala poprek pred živaljo, marveč je tekla premo proti njej, ali pa se je začelo zobanje pri posameznih poskusih »daj od desne, potlej pa v sredi. Navzlic vsem tem oviram so se kokodajce vendar naučile, da so po 15 do 30 poskusih svojo nalogo brezhibno opravljale, lo se pravi, nikdar zaman zamahnite s kljunom. Vselej pa so odrekle njih sposobnosti, če je bilo treba zadeti vsako četrto riževo zrno med tremi nepremičnimi. Iz tega ne kaže sklepati, da zna perjad se do dve šteti. Verjetnejša je domneva, da smatrajo dve prilepljeni zrni ie kot enoto, pIV d sestvinah Pa jim fo več ne posreči. Pač pa morejo te živali dokaj točno razbrati razloček v velikosti ali množini. Postavljene pred dva neenakomerna kupa piče, se obrnejo vsekdar proti večjemu. Omenjeni znanstvenik je ugotovil, da dajejo prednost kupom treh zrn pred 2, štirih pred 3, petih pred 4, šestih pred 5 in na-tadnie desetih pred 7. Da ne !?re za številje-ije, se razvidi iz nagle odločitve. Perotnina ma izredno bister vid. Zrnce z t /10 mili- metra v premeru vam pobere prav zanesljivo z enim zamahom. Tudi obliko predmetov umejo točno razbrati, tako ločijo trokot od četverokota ali kroga. Kako je torej s tem, kar smo uvodoma navedli? Ptice pevke spoznajo spremembo v gnezdu ali med go-denčiči ne morda po številu, temveč po splošni sliki. Ako izgine kak del in se tako celotna podoba predrugači, nastopi večje ali manjše vznemirjenje, kakor se to rado dogaja, če se običajna okolica te ali one živali nenadoma preobrazi, čudno pa je za človeško pojmovanje, da nekatere, nam zelo vidne pretvorbe prav nič ne vplivajo na neke ptice. Tako je Watson bela hudour-nikova jajca počrnil oziroma kričeče pisano pobročil, ne da bi se bila dala starka količkaj, motiti v svoji vablni pravici. Nasprotno pa se je pripetilo Swynnertonu, ki jc v gnezdih tropičnih ptic po eno jajce zamenjal z drugače barvanim, da so babice v 80 odstotkih vseh primerov pometale tuje vložke na zemljo. Slično so ravnale nemške ptice pevke v Renschevih poskusih. Veda je torej pokazala, da naši nižji bratje zaznavajo vse spremembe zgolj po celokupnem vtisu in dojmu, šteti pa ne umejo miti ptiči ali četveronožci niti človeške opice, pri katerih se vendar že pojavljajo znaki razumnosti. Srečna vas P° vesteh iz Pariza so te dni odkrili v bližini JohanesbuTga vas. v kateri so živeli prebivalci že več sto let popolnoma izolirani od ostaleza sveta. Nobena pot, zelezmca. pošta ali kai druzesa ni vezalo vasi z družim svetom. Prebivalci, okoli 500 po številu, so živeli z lovom in poljedelstvom Niso oreiemali časopisov, niso vedeli za avtomobile, aviione in tudi ne za svetovno vojno. Večina Prebivalcev ni znala ne brati ne pisati. Imeli so svoj »muzej«. ki je obstaia! iz nekai številk angleških listov iz 19. stoletia. ki so iih hranili kot spomin na svoie oradede. Živeli so zelo primitivno in vrlo srečno do danes. Vprašanje ie. kako se bodo sedai počutili. Pomagajte Bolgarom!, Prva lepa majska nedelja O vremenu in izletnikih. — Prireditve. — Pričetek kopalne sezone. — Prepovedan vhod. LiuMian.i, 13. maja. Da bo nedelja lepa. sta obetaia že petek in sobota in so io obljubljale zvezde na nočnem nebu in še barometer do vrhu. Ljudstva ie mrgolelo na ulicah že na vse zigodaj. Nekateri so odhajali na kolodvor, nekateri so hiteli p?š v bližnjo okolico. Ulico so ncp/.mna z;;vojevale vnete prodajalke cvetlic, ki so nabirale dinarje v korist najrevnejšim materam. Omeniti ie hvalevredno dejstvo, da občinstvo pri tej dobrodelni akciji m ostalo hladno. Aglbii so bili tudi člani DruStva nižjih poštnih nameščencev, prodajajoči po zlav-rfih ulicah srečke za Dopoldne se vršeSo tombolo na Kongresnem trgu. V drami je priredilo driištvo »Skrb za mladino* ob 15. mladinsko akademijo, čisti dobiček prireditve Je bil namenjen za zgradbo Mladinskega doma v Aleksandrovem na otoku Krku. Prireditev pa žal v gtmotnem pogledu ni uspela. Pač oa ie potekla akademija v znamenju moralnega triumla. Vsi navzoči so tekom oragrama živeli z našimi malčki in ob deklamacijah. petju in prednašanju malih muzikov ni ostalo suho nobeno oko. Na Gradu so pridno jurjevali že tekom dopoldneva. Tokrat db naJkrasneiSem vremenu. Šentjakobska in šentpeterska podružnica sta se že veselili kar največjega uspeha, ki za ie pa nekoliko okrnil popoldanski naliv. Izgledalo Je že. da se bo morala prireditev občutno skrčiti. vendaT ie po pretelcu dobre pol ure zopet prisijalo solnce. Kmalu so se oblaki popolnoma raz. gnali in velikanske množice ljudstva so se veselile in rajale pozno v večer. Danes se ie pričela deloma prva kopalna sezona. Na Savi le bilo opaižatl že več znanih plavalcev, ki so se dopoldne kakor martinčki solnčili na prodih, a iih je pozneje. popoldne, kratka ploha razgnala. — Kot kronisti moramo beležiti, da bodo letos zaradi regulacije Gradaščice popolnoma onemogočene idile na Pasjem brodu. Tombola poštnih uslužbencev Za tombolo nižjih uslužbencev ie vladalo veliko zammanie. Razprodane so bile vse srečke. 2e okoli 14. so se začele zbirati v Zvezdi goste gruče. Lahko cenimo, da je bilo na Koiurresnem trzu in v Zvezdi zbranih okoli 4000 ljudi. Vsak se ie boril za primerno mesto, da bi točno in vestno sledil objavi izžrebanih številk. Bilo je če- trtink 100 dobitkov, petink 86, a tombol 10. Kopičili so se že okoli 14. črni oblaki, kar ie množico, zbrano na Kongresnem trgu, nekoliko vznemirilo, a ie kljub temu vztrajala na mestu Nekateri veseli dobitniki so bili razposajeni, ker so zadeli v prvih dobitkih dežnike in so z njimi kljubovali veliki plohi, ki ie nastala proti koncu tombole. V imenu društva poštnih nižjih uslužbencev ie z. Penko pozdravil vse navzoče ter Želel vsakemu najboljšo srečo. Izrekel Je tudi kratko obžalovanje, da ie mnogo navzočih, a žaliboz malo število izvoljenih. Želel Da ie vsakemu da zadene najboljši dobitek. Velika nervoznost je nastala. ko se je pojavila prva tombola« kompletna stanovanjska oprava. To ie zadel Alojzii Handler. vajenec iz Trnovske ulice št. 25. Pri drugi tomboli je nastala še večja napetost ko ie zadela učenka Sava Vašta iz Slomškove ulice U- primerno stanovanjsko opremo kot drugo tombolo. Šivalni stroj ie zadela soproga čevljarskega moistra Ivana Turkoviča. istota-ko iz Slomškove ulice. Žensko kolo kot četrto tombolo je zadela Anica Meterc. dijakinja iz Dalmatinove ulice. Med velikanskim vzklikanjem ie zadel kot peto tombolo prašička ki tehta 186 kz. poštni uslužbenec Matija Kiler. a šesto, voziček z jedili. Antonija Trtnik. učenka osnovne šole iz Most. Sladkor kot sedmi dobitek ie naklonila dobra sreča Josipu Zobcu iz Kot-nikove ulice, a osmoza. moško obleko. Štefki Žulja. poštni uradnici. Drobno jaz-nie je kot deveti dobitek dobila Slavka Gaberšek. hčerka krojaškega mojstra iz Vevč: deseti dobitek, salonsko omaro, pa Niko Kotar iz Ilirske ulice, tudi majhen šolarček. • Kmetsko-delavska republikanska stranka ali tkzv. dekalisti so nameravali dopoldne prirediti v Mesitnem domu protestni shod. ki za ie sklical urednik D. Hlebec z dnevnim prozramom »Socijalna politična reakcija v državi in razmere na magistratu.* Sklicatelj pa ie dobil obvestilo oollciiske. za ravnateljstva, da ie shod prepovedan z ozirom na čl. 6. zborovalnega zakona iz leta 1867. Dekalisti so razširili v predmestjih rdeče letake, ki so pozivali delavce na shod. Prišlo iih je pred Mestni dom približno okoli ?00. a so se potem mirno razšli. Zanimiva razodetja pokvarjene mladenke Mladenka z ljubljanskega dna in njene avanture. — Razkritje zloglasnega brloga na Vodovodni cesti. Ljubljana, 13. maja. Policija je pričela z energično akcijo zatiranja in razganjanja skrivnih brlogov po mestu, kjer se zbirajo razna propadla dekleta v družbi sumljivih elementov, ki so splošno nevarni človeški družbi. Da pride na sled takemu početju, posluži kriminalnim organom včasih zgolj naključja. Snoči se je pojavila na vrtu splošne bolnice mlada damica, oblečena v modro obleko in lep siv pomladanski plašč. Hodila je gori in doli, očividno hotec priti v stik z neko bolnico. Nenadoma pa ie mlado ie-vojko zagledala neka usmiljenka, ki je prepoznala v sprehajalki 16-letno Marijo K., ki je pred par dnevi pobegnila iz dermatološ-kega oddelka. Sestra ie o navzočnosti Micke hitro obvestila vratarja, ki je pozval stražnika. Mlada elegantna damica je bila kmalu pod stražnikovem varstvom ter se je morala na poziv podati v njegovem spremstvu na stražnico in končno na policijsko direkcijo. Takoj za njo je sledila ovadba, da je Micka pred svojim pobegom iz bolnice napravila še drugo nerodnost. V ugodnem tre^ nutku je namreč splezala po lestvi skozi okno v kopalnico, kjer si je izbrala tam opravljeno obleko neke svoje tovarišice, se preoblekla in izginila v mesto. Zunaj na prostem je dekle, dasiravno ne popolnoma zdravo nadaljevalo življenje lahke potepinke. Prenočevala je včasi v gostilniških prenočiščih v Florijanski ulici in na Sv. Petra cesti ter v Kolodvorski ulici. Po navadi pa si je našla kavalirja, ki jo je vodil s seboj, na dom. Potepala se je po mestu brez brige, dasiravno je imela na vesti tatvino ter je bila že pred meseci izgnana iz Ljubljane za dobo dveh let. Bila je celo tako drzna, da je prišla, oblečena v ukrade- Mariborsko pismo , Ponedeljku" Maribor, 13. maja. Predpoldanski Maribor se je zbudil okrog 10. ure ter se je za danes dopoldne končen* triral na Trgu Svobode, kjer je železničar« ska godba proizvajala več dobro uspelih komadov. Največja atrakcija dneva je bil menda Materinski dan v Narodnem gledališču, pri. reditev Ženskega društva s sodelovanjem učiteljstva v Mariboru. Prireditev sama, pod pokroviteljstvom kraljioe Marije, je da* la mnogo truda in skibi, ki jih je glavna re* žiserka gdč. Levstikova premagala samo z njej lastno energijo. Na programu so bile zelo posrečene deklamacije, pevske točke, govor in igrokaz. Pesem ^Hrepenenje po pomladi® je deklamirala gojenka meščanske šole, Leopolda Turšlča globoko zamiSIieno »Moja mati» je deklamirala Alma Rudeže« va, slavnostni govor pa je imel prof. dr. Sušnik. Toneta Gasparija «Maj» je deklami* ral zelo dobro Konrad Leben, nakar je sle* dila Stiridejanska igra palčkov «Mamico iščeta®. Sedemletna Alica Schonfeldova je precizno izvajala plesne točke »Metuljček*, •Kačji ples* in cVilinji ples». Prireditev Materinskega dne, ki jo je vo* dila žena generala Maistra, je zelo dobro uspela, vendar bi bilo želeti, da bi se tako važne prireditve kakor je Materinski dan, izvajale v čim večjem stilu. Druga prireditev, ki je koncentrirala po* poldne vse imetnike tombolskih kart, je bila tombola Rešilnega oddelka ▼ Mariboru. Iz* med mnogoštevilnih pričakovalcev sreče so bili izbrani naslednji: prve Štiri tombole so dobili Lizika Prah, delavka pri tvrdki Do* ktor & Drug (opremo s perilom), Terezika Polanec, služkinja (zlato moško uro), Miro* slav Todorovič, narednik (kolo) in Matija Lah, pek (žensko zlato uro). no obleko, naravnost v bolnico, kjer je obleko ukradla. »Kaj, da bom morala zopet v arest?« se je zrepenčila sinofi pred policijskim uradnikom, potem, ko so io preoblekli in nataknili lastno obleko: Križast plašč in sivo bluzo ter enako obleko. >Žal mi je, da nisem ukradene obleke še bol j za mazala !< je vzkliknila slednjič vsa iezna, ker ji ni šlo v glavo, da mora slediti kazen, navzlic temu. da bo okraden-ka dobila obleko vrnjeno. Pri 16. letih neverjetno pokvarjeno dekle, ki ima o poštenosti prav svojevrstne nazore! Bila je pred leti prijeten, niti ne navihan otrok, ko je še brezskrbno tekala v okrilju staršev po travnikih in livadah v Z z. Kašlju ... Tekom zasliševanja se je mlada Micka nekoliko unesla in jela pripovedovati v svojo obrambo neverjetne zgodbe o pokvarjenosti drugih svojih tovariiic. »Pomislite«, je govorila, sedaj se zbiramo tudi že daije časa v tej in tej hiši na Vodovodni cesti. Šestnajst nas je navadno tamkaj. Veliko deklet z dežele. Je tam Vla-sta, Tončka, Malka, Julka, Micka, Marička, Minka, Mara, Milka, Jerica in —< »Oha, torej vse, ki iih že zasledujemo mesece in mesece!« io ie prekinil uradnik, zapisujoč si imena naštetih ©rooalih deklet, ki že nekaj časa delajo ooliclii toliko preglavic. So to vlačuze. pa tudi tatice, sle-parke, izvidnice stanovanjskih podgan, zDemi-vierges< (Pol-devic). Marcel Prčvost me je sprejel v rav-nateljski sobi »Revue de France«. »Vedeti želite«, začne, >kako sodim o novem francoskem ženskem tipu. O razvoju, ki ga je francoska žena dožSvela po vojni. O francoski ženi, v katero so se naša dekleta razvila po »Poldevicah«? Odkar so izšle »Poldevice«, se je mnogo izpremenilo. Saj je pa tudi že blizu pet in dvajset let, kar sem napisal ta roman, in od tedaj se je francoski dekliški tip precej razvil. Kakšen je že bil francoski dekliški tip leta 1892, ko sem izdal »Poldevicec in »Pisma Francoisi«? Kako je bilo takrat z družabnim položajem francoskega dekleta? Imeli so jih zaprte doma, skoro kakor mohame-danske deklice v haremih. Moji roditelji so bivali v Gaskonji, v malem provincijalnem mestu, in prav dobro se še spominjam, kako grenko življenje je imela moja sestra zaradi konvencionalnosti takratne družbe. Niti o belem dnevu ni smela sama na cesto. Zato je razumljivo, da so vsa francoska dekleta takrat imela edino željo: željo po svobodi. Hotele so poslati samostojne. Hotele so se otresti neudobnega in sramotečega jarma, hotele so se iznebiti nezmiselnih tra-dici. Mlado dekle se takrat ni brnelo pojaviti na ulici brez služkinje tudi če ji je bilo preko 20 let. Proti koncu minulega stoletja menda ni bilo dežele, kjer bi bili ženske bolj pritiskali, kakor pri nas. Kot najvišja stopnja svob >de je veljala »demi-vier-ge«, »pol - devica«. Potem pa je prišla vojna in predsodki so mahoma padli. Vojaki iz vseh delov sveta, najrazličnejših plemen io jezikov so razrvali duha francoske rodbine. Žena je postala 6vobodna, jenjepisci so močno zamerili plemeniti ženi njeno razmerje do pesnika, s katerim se n: hotela združiti pred svetom v postavni zakonski zvezi. In vendar zasluži njeno preziranje splošno veljavne morale priznanje. Iz dosedaij povedanega se jasno vidi, kako težka je bita za pesnika ločitev o-d ljubljene prijateljice. Pesnik ni mogel več prenesti teh muk. Zato je njegova mati pisala EMzi, naj pride v Magdeburg, kjer jo je pesnik sprejel v največji sreči. Tudi njegovi domači so jo sprejeli z veliko radostjo, ker so videli v njenem prihodu vtešujočo silo za pesnikovo srčno bol. Immermann je užival v polni meri osrečujoče prisotnost svoje prijateljice. Muza je sicer počivala, todo svojega uradnega dela ni zanemarjal. Položil je v tem času z odličnim uspehom izpit za sodnika. V tem času se je rodil v njegovi duši tudi načrt za njegovo najpomembnejše delo »Tragedija na Tirolskem*, ki jo je spisal z obnovljeno iistvariteljsko silo. Kmalu nato je bil Immermann imenovan za de-želnosodnega svetnika v Diisseldorfu. Težko se je ločila mati od svojega sina, toda tolažila Špecijalni artistični atelje za črko> slikarstvo PRISTOU & BRICEU LJUFLJANA, Resi jeva cesta št. 4 — Sv. Petra cesta št. 39. — Telefon 2908. L Mikuš MESTNI TRG ŠTEV. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic Vsakdo hvali z navdušenjem mo> numentalni velefilm ČRNI PIRATI V glavni vlogi nedosegljivi Douglas Fairbanks Ta izvrstni spored ne smete ni« kakor zamuditi! Danes ob 4., pol 8. in 9. uri. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. in sovraštva jo je zavest, da bo njen sin pod skrbnim vodstvom Elize, ki je odpotovala v Dusseldcrt še!e v maju. V Dusseldorfu sta vzela v najem majhno hišo v bližini mesta, katero je Eliza opremila z vso ljubeznijo. Tu je preživel Immermann najlepši in najrodovitnejši čas svojega življenja. Pesniku in njegovi Egeriji so tekla leta v sreči in zadovoljstvu, dokler ni prišlo nekaj, kar je na mah napravilo konec njegovi sreči. Bilo je v jeseni 1838, ko je stopil Immermann v hišo prijateljice svoje metrese, gospe Sybel. Potoval je namreč v Magdeburg, da ustreže žeiji svojega brata, ki ga je prosil, naj bo boter njegovemu otroku. V hiši je srečal prvo bitje mlado dekle Marijano Niemein, hčer pokojnega bratovega prijatelja. To srečanje z jedva dozorelim dekletom, ki niti ni bilo lepo, je postalo usodepolno za pesnika. Immermann sam piše: Že drugi dan sem vedel, da ljubim Marijano in da more prenoviti moje življenje samo zveza s takim dekletom. In v svoje popotne zapiske je zabeležil: Kaiko je vendar mogoče? Ali nimam že 42 let? In odvrnil sem si: Tako je moralo priti! Dozoreli mož, ki je bil navajen gledati v Elizi sliko popolnosti in ki se je podredil vsem njenim željam, ki pa kljub temu ni mogel doseči ž njo zakonske zveze, je bil poražen po naivni mladosti magdeburške Marijane. (Nadaljevanje v prihodnjem »Ponedeljku«.) Sovjetski šah Ker so bile prejšnje šahovske figure preveč caristične, je Sovietiia spremenila sumljive like takole: črni krali in kraljica sta se umaknila delavcu in delavki, belega kralja in kraljico Da sta nadomestila boljar in njegova žena. Kladivo bo stalo poslej na mestu črnega stolna, cerkvica s križem pa na mestu bele trdniave. Posle črnega tekača je prevzel častnik rdeče armije, beli tekač pa se ie zamenjal z oficirjem carske voiske. Sladke oči sedmih gracij LISEJE VSEH VRST, ČRTNE IN AVTO-TI PIJE, IZDELUJE PO PRED* LOŽENIH RISBAH, PEROPISIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK ALI ZA FINEJŠO IZVEDBO V ENI ALI VEČ BARVAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH JUGOGRAFIKA, Ljubljana TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA S O. Z. SV. PETRA NAS. M „iPonedeljkov" listek Čudna zgodba Ivan Dobravec I. Sedel sem v restavraciji. Ako se ne motim, so me baš mučile misli, kako se more človek, ki ima poleg pameti tudi še kos srčne mišice, sploh baviti s politiko, ko sem zaslišal ženski smeh, ki me je spomnil na mlado gospo, katere nisem videl že več let. Ozrl sem se po dvorani. V tistem trenutku se je približal moji mizi gospod s črno brado. Po-kimal sem in primaknil čašo bliže k sebi. Toda gospod ni prisedel. Stopil je predme in dejal: — Samo par besed. — Izvolite, gospod! — Tu ne. Bodite tako prijazni in pri-sedite k meni. — Dobro. Sedla sva k mizi za stekleno pre-grajo. Tujec s črno brado je pogledal na vse strani in rekel: — Tu naju ne vidi nihče. Snel je naočnike in — brado. Začuden sem skoraj vzkliknil. — Tiho, prosim te! Bil sem vznemirjen in velika rado-znalost se me je polastila. Ko je bil zopet neznanec s črno brado in s črno obrobljenimi naočniki, je pričel: — Človek dostikrat ne ve, ali igra tragično ali komedijantsko vlogo, življenje je najbolj smešno v trenutkih, ko mislimo, da je resnost edina rešitev iz težkega položaja ... Poslušal sem napeto njegove besede, vendar nisem preslišal ženskega smeha, ki me je spominjal znane gospe. — Slišiš ta smeh? — je prekinil svoj temen uvod. — Tako znan se mi zdi. — In kako znan! — Julij? — Tako je! — Nemogoče! — In kako mogoče! — Ne morem verjeti. — Tudi jaz ne in vendar je resnica Nisem mogel najti prave besede in težko mi je bilo v duši. Razumel sem, vendar ml je bilo vse nejasno. — Zdi se, da odhajata. — Spoznala me bo. — Podpri glavo! Bilo je prepozno. Gospa me je opazila. Videl sem. kako je 'zašepetala svojemu spremljevalcu, visokemu plavolasemu mladeniču, ki je stopil par korakov naprej, in se ustavila. Nisem hotel igrati vloge bedaka. Oprostil sem se pri Juliju in sem stopil k njej. Kaj sem rekel, ne vem. — Večkrat sem mislila na va;;. Tudi danes. Ali sle prosti? — Ne popolnoma. Videl sem, kako je pogledova'a gospoda s črno brado. — Niste sami? — Slučajno ne. Povedala je, da je prišla na obisk, da gredo v kavarno, od tam pa v Orfeum. — Pridite za nami! Rada bi govorila z vami. — Imate večjo družbo? — Štirje smo. Pogledal sem na mladeniča, ki jc nekako v zadregi stopal pred vrati. Gospa se je nasmehnila in rekla: — Hilda ga k poslala z menoj, ker ne zaupa svojemu možu. Sama p i nisem hotela k večerji. Za seboj pri mizi, kjer sva sedela z Julijem, sem slišal neko govorjenj in premikanje. Gospa je bila obrnjena tja, jaz pa se nisem hotel ozreti. — Ce le mogoče, pridem — Pričakovala vas bom. Sicer pa lahko greste tako. Mislila sem, da ste v družbi. — Slučajno sem se sestal s tem gospodom. — Saj je že odšel! Obrnil sem se. Miza je bi'a prazna. — Čuden človek! Gotovo se bo še vrnil! — Torej na svidenje! — Skoraj gotovo. Preje sem mislil, da murnom kljub vsej nejasnosti, sedaj pa rni je bilo nejasno in nerazumlivo vse. Ker ni bilo Julija od nikoder sem odšel. Naravnost v Orfeum. Hotel sem biti tam pred njrmi. Te dni so se odpeljale i/. Pariza v Gal se potegujejo za prvo na V pariškem hotelu «Commodore» je bil pred dnevi sijajen banket. Za mizo je sedelo sedmero dam in med njimi je bil samo en moški . . . Srečni moški med sadmerimi srracijami. ki predstavljajo Francijo, Anglijo. Ilalijo, Nemčijo, Španijo. Belffiio in Luksemburg. je bil Mavririj de \Valeffe. predstavnik ameriškega odbora, ki bo sodil lepotice med 2. in 5 junijem v Galvestonu. Plavolaske in brinetke. Vsaka izmed imenovanih držav je poslala v Ameriko damo, ki bo najdostojneje re-prezentirala njeno raso v Ameriki. Tako je v vsaki lepotici poosebljen značaj dežele in rodu, ki živi v njej. Tri lepotice so blon-dinke; miss Anglija, miss Nemčija in miss Belgija; dve sta črnolaski: miss Italija in miss Španija, kostanjeve lase pa imata miss Francija in miss Luksemburg. Na lepe oči so »noški nori... Evropske lepotice pa niso samo lepe po postavi in licu ter po laseh. Najdražestnejše na njih so oči. Miss Italija ima velike plave oči, v katere se lahko potopiš kakor v morie; krasne oči ima tudi miss Belgija — prelivajo je kakor dva opala: zelo interesantna je miss Luksemburg. Njene oči so sinje in spominjajo na nebesa. Nemka združuje tudi v očeh svojstvenost germanskega plemena; miss Španija ima Črne oči — o njej bi lahko pela tudi naša narodna pesem. Katera je najlepša? To vprašanje je izredno težko in pravilno je, da ga ne bodo reševali Evropci, ampak Američani. Znana Mistinguett, ki se vendar razume na lepoto, je zadivljena motrila obličja krasnih tekmovalk in se ni mogla veston najlepše evropske lepotice, ki srado v lepoti na svetu odločiti ne za to. ne za ono. ISilo bi treba poklicati hapurtalskega maharadžo, -ia bi povedal, kako in kaj. Ta maharadža ima okus, saj so nedavno pisali o njem, da se je ločil od svoje prve žene in se je poročil s španjolko, ki ga razvnema v nasladi in strasti. V Parizu so postavili iepotice v ravno vrsto in so ugotovili še to- največja je miss Francija, najmanjša je miss Španija; predstavnice Anglije, Italije. Nemčije, Belgije in Luksemburga so med obema. Pred jury v kopalni oblekij V Galvestonu se bo vršila preizkušnja tako-Je: Lepotice si bodo morale nadeti kopalni kostum in priti v njem pred komisijo. Zdaj je videti na lepoticah samo obraz, oči, lase, roke in noge — do meč, v Ameriki bo komisija zahtevala nekoliko več dekolleja _ pregledala bo tudi hrble in bedra. Pari-žani mnogo govore o tem. kakšna je idealen zakonolorc Dr. Hemrich Dclur.vi. s.n oesnika, se ukvarja s »proučavanjem zakona« in zahteva idealen zakon, sloneč na medsebojnem zaupanju. Zakonca Barthlova. ki sta bila nesrečna v zakonu, a nista imela nobenega pravnega vzroka za ločitev, sta se obrnila v svojih stiskah na raziskovalca zakona za nasvet in pomoč. Dr. Dahmel iima je dal nasvet, za katerega prav za orav n; trebalo nobenega raziskovalca zakona: mož naj bi se ženi izneveril in tako ustvaril podlago za sodno ločitev. Tako se je tudi zgodilo. Toda dobrosrčna žena ie možu odpustila niecov greh in tožba je bila odkloniena. Sedai ie skušal dr. Dehmel nesrečni zakon ozdraviti in oba zakonca spopriiazniti. Imel na ni nobenega uspeha in nekai časa nato — bil ie božični večer — je prišla gospa Barthova zopet k njemu in zahtevala nasveta, da hi ločitev vendarle dosegla. Dr. Dehmel se ie samega sebe žrtvoval. Stopil je z g. Barthovo v intimne vezi in obvestil o tem njenega moža. Ločitveni vzrok je bil sedai podan in gospo Barthovo so proglasili za krivo. Do tu je bilo vse dobro. Toda mož. ki mu je žena poprej tako velikodušno odpustila, je sedaj tožil ženo in raziskovalca zakona zaTadi zakonolomstva. Pri obravnavi, ki se je vršila v Berlinu, ie dr. Dehmel priznal, da ie grešil proti zakonu. Notranie pa more zagovarjati svoje dejanie. kaiti z gospo ga ni združilo čisto telesno koornenic. temveč duša in ljubezen. Sodišče ie obsodilo dr. Dehmala na tri dni zapora, gospo na en dan, in sicer oba pogojno, ker nista ravnala iz kaznivega nagnenia. temveč iz idealizma Dva moška za eno žensko Taka bo slika čez dvanajst let. pravi nemška statistika Poročeni možje, ki so danes stari 25 let. imajo živeti še 44.9 leta. torej bodo dosegli povprečno starost 70 let. dočim smejo poročene ženske pričakovati le 67 let življenja. Neporočeni možje morejo računati na starost kakih 60 let. neporočene ženske pa na 64'/* leta. Po statističnih podatkih ie ženin navadno štiri leta starejši ko nevesta, povprečna ženinova starost ie v Nemčiji 28 do 32 let. nevesta oa 24 do 28 let. V letih 1939 do 1946 za zakon zreli moški kandidati bodo oni. ki so bili rodeni v letih 1911 do 1914. torej v miru. ženske kandidatke pa bodo one. ki so bile rojene v vojnih letih 1915 —1919. Ker je pa bilo v tistih letih rojenih v Nemčiji na 1000 prebivalcev 14 dečkov in 8 deklic, sledi, da bo v letih 1939 do 1946 prišla ena ženska na dva moška. Deklicam, ki sf danes ne morejo najti moža. se torej ->be i- lepša bidoinost: v dvanajstih letih bo vsaka od niih imeia lahko kar po dva! čitajte ..Ponedeljek"! Kaj pa starost tekmovalk? Boljše bi bilo. če bi vprašali: Kaj pa mladost konkurentk? Primerna je. ne prenizka, ne previsoka. Najmlajša med njimi je miss Francija — njej je dobrih 16 let. najstarejša ima 22 let, in o n.iej ne povedo, katero deželo zastopa. Na 'ekmi v Galvestonu bo torej vsega dovolj, v izobilju in na izbero: lepih las, zapeljivih oči, bujnih prsi. pravilnih hrbtov in suhih beder. In če res odločuje lepota v stvareh, ki so sedaj Ameriki pri srcu, bodo morali omamljeni Am^ ričani vzljubili Evropo nad vse ler ji odpisati vsaj — njene dolgove . . PISATELJ V PEKLU 48. redni občni zbor Kmetska posojilnice ljubljanske okolice reg. zadr. z neom. zavezo v Ljubljani se je vršil dne 26. m. Iz poročila ravnateljstva posnemamo sledeče: Upravno premoženje tega najstarejšega slovenskega zavoda v Ljubljani je doseglo dne 31 decembra 1927 Din 158,920.680.73 Stalno naraščajoče hranilne vloge izkazujejo Dim 151,990 336 36. Prirastek v leta 1927 znaša Dn 25,154.714.05 Dasi je ostala obrestna mera hranilnih vlog v preteklem letu neizpremenjena, je zavod v zaščito domačega trga in v svrho ublažitve vladajoče gospodarske krize izdatno znižal obrestno mero posojil, kar je tem lažje storil, ker ,'e po uspešnem poslovanju malo ne petih desetletji dovolj krepko fundiran in v vseb postavkah popolnoma krit. Zaradi tega se je dvignilo stanje posojil v zadnjih letnih mesecih, zlasti s podeljevanjem kratkoročnih kreditov, za Dira 22,739.597.40 ter naraslo na Din 124,147.437.29. Rezervni zakladi so se zvišali po pripisu dotacij re novega čistega dobička io po delni valorizaciji zavodovih nepremičnin na skupno Din 6.650.997.77. Portfelj vrednostnih listin znižan in previdno odpisan na 6.502.119.—, vsebuje izključno domače solidne papirje, vsi avstrijski in ogrski efekti so že pred leti izbrisani. Ob trajnem, znatnem zniževanju obrestne mere pri kreditih, ob visoki vsoti vedno razpoložljivega denarja in po strogo izvršenih odpisih, znaša čisti dobiček Din 408.337.33, od katerega se je ponovno določilo Din 70.000.— za razne obče koristne narodne namene, katerim so se že med upravnim letom na račun uradnih stroškov naklanjale znatne vsote. Občni zbor je izven tega določil iz tekočih sredstev Din 100.000.— v svrho pospešenia ustanovitve .Akademije znanosti in umetnosti< v Ljubljani. ZADRUZNA HRANILNICA reg. pos> in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19 Podeljuje vsakovrtne kredite, eskomtira menice, Inka- Sprejema hranilne vloge na knjižice ali v tekočem Kot pooblaščeni prodajalec srecu Državne razredne loteriji sira fakture ter Izvršuje razen deviznih ln valutnih vse računu ter ?lb obrestuje po dogovoru najugodneie. vodi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega prodaja =— v bančno stroko spadatofe posle srečke Ratne «tete na obroke pod zelo ugodnimi oopo i Izdaja za ko|KWroij »Jutra* Adolf Rib ni k ar, urejuje Ivan Podržaj, tiska »Narodna tiskarna d d.», njen predstavnik Fran Jezeršek, vsi v Ljubljani