Sveti Nikolaj Menda ni nobenega svetnika v nebesih, da bi se loliko govorilo o njein, kakor o avetem Nikolaju ali Miklavžu. Ze nad 15 sto let se razlega njegova slava v sv. kaloliški cerkvi. Zlasti olrokom je priljubljeno njegovo ime: pridni se že vefi tednov naprej veselijo njegovega godu; leni in hudobni pa ga s strahom pričaknjejo, ker se boje njegove šibe. Saj je pa tudi res poseben varuh in priprošnik Ijube mladine. Da bosle imeli še večje za-upanje do njega, povedal bom nektere zgodbe iz njegovega svetega življenja, ki nam kažejo, kako plemenito in dobro srce je imel ta svetnik, ko je še bival na zemlji. Menda ravno zavoljo te prisrčne dobrote njegove mu je dal Bog v nebesih to posebno pravico, da Se zdaj po stariših in dobrih ljudeh razveseljuje pridne otročiče vsako lelo ob svojem godu. 1. Sveti Nikolaj je bil veliko premoženja podedoval po svojih dobrih slariših; a vsega je revežem razdelil. V njegovem kraji je živel nek plemenitaš, ki je pa v kralkem popolnem obožal, tako da si ni vef: upal sebe in svoje tri nedolžne hčere pošteno preživiti. Hotel je, da bi si zanaprej po nepošleni in grešni poti prido-bivali, kar treba za življenje. Milo se je storilo blagim devicam, da je že tako daleč prišlo, in britko se zac-nejo jokati. Za to veliko stisko in nevarnost pa izve sveti Nikolaj ter precej sklene pomagali. Veliko svoto denarja vzame doma ter gre v tihi noči skrivaj pred hišo onega revnega očeta; skoz odprto okno vrže denar v spalnico njegovo in zbeži. Ker se sveti Nikolaj prepriča, da je mož denar prav dobro obrnil ter s to doto najslarejšo hčer k dobri hiši pripravil, prinese še drugič in tretjič ravno po toliko denarja in ga zopet skoz okno vrže. Mož se v svoji veliki sreči ne more dovelj načuditi ter sklene čuti, da bi spoznal onega plemenitega dobrotnika, ki mu skrivaj donaša loliko denarja. Ko se sv. Nikolaj Ireljo noč tiho priplazi in urno denar skozi okno vrže lor hilro zbeži, teče za njim in kliče: »Počakaj me!za božjo voljo prosim te, počakaj vsaj en Irenutek!« A sveli Nikolaj še hitreje beži. Slednjič ga veudar doteče in ga prime za plašč, rekoč: »Povej mi vendar, kako ti je ime?« Svetnik odgovori: »Nikolaj mi je ime.< Mož hoče pred njega pokleknili; a Nikolaj mu ubrani ter ga prosi, naj tega nikomur ne pove, dokler živi. Mož mu obljubi, in oba se veselo ločita. V spomin na to prelepo dejanje pa ima sv. Nikolaj na podobi tri zlate krogle ali tri zlata jabelka. Mi pa mu zvečer pred njegovim godom »nastavfjamo«, da bi nam tudi kaj »skrivaj« prinesel. ¦z. l)a je bil sveti Nikolaj škof, to že veste, ker ga večkrat vidite na podobiei v škoibvski obleki. Težko pa, da bi vsi vedeli, kako je prišel do tako velike časti. Ker je Nikolaj zelo sveto živel in veliko dobrega storil, začeli so ga ljudje častiti in slaviti. Tega pa v svoji ponižnosti ni mogel prenaSati, zato se preseli v drugo mesto, ki se rau je reklo Mira, čeS, da bode mogel tu čisto nepoznan inirno in tiho Hogu služiti. Pa Bog je drugače odločil, ker je hotel, da laka luč se mora na sveCnik postaviti, da bo mnogim svetila. V tem mestu namreč slari škof umrje. Bližnji škoije se zbero, da bi mu izvolili vrednega naslednika. Več časa se posvelujejo, koga bi povzdignili na skoibvski sedež. Zdaj pa vstane med njimi t-ast.it.ljiv starček, moder mož in pravi: »Nikar se ne prenaglite v lej prevažni zadevi; postimo se in molimo, da nas sveti Duh razsvetli, pollej bode volilev srečna«. V naslednji noči sliši ta modri mož glas iz nebes: »Fojdi zjutraj na vse zgodaj pred eerkvena vrata, in mož, ki ga boš prvega tam zagledal — imenuje se Nikolaj — bodi vaš škof!« To razodene še dnigim školbm in vsi spoznajo v tem na-znanilo volje božje. Po svoji navadi sveti Nikolaj tudi tisto jutro zgodaj vstane in gre v cerkev, da bi tako, kakor ž,e večkrat, pred vratmi molil, predno se cerkev odpre. Oni sveti mož, ki ga je po nebeškem naročilu že č-akal, pristopi k njemu in ga vprafta: »Kako ti je irae?« Ponižno od-govori: »l."bog grešnik sem, Nikolaj mi je ime<. Nato 15 pristopijo Se drugi ier mu povejo, da je on novoizvoljeni skof. Nikolaj se brani in joka, a slednjič se vda v voljo božjo in posvetijo ga za višjega pastirja, ki je potem čudovito modro skrbel za svoje ovčice. 3. Večkrat se vidi sveti Nikolaj na podobi s tremi otročiči, ki stoje v posodi z vodo napolnjeni, on pa jih blagoslovlja. Kaj to pomeni, razvidile iz te-le dogodbe. Neki imeniten mož imel je tri sinove, ki jih je poslal v više šole v Atene. Pot. je bila dolga in težavna, zato naroči bogati oče, ki je bil zelo pobožen, sinovom, naj se spotom oglasijo v Miri pri Skoiu Nikolaju ter ga prosijo, naj jih blagoslovi. — Trije dečki pridejo že pozno zvečer v mesto Miro in gredo v neko krčmo prenočit, da bi drugi dan škofa obiskali. Krčmar pa, pri kterem so ostali, je bil brezbožen mož. l'o nofii se priplazi v spalnico, umori dečke, jih razseka in ponieče v posodo, kjer se je že drugo meso v slani vodi namakalo. To grozovito zločinslvo je bilo sv. Nikolaju čudežno v spanji naznanjeno. Pretej, ko se dan naredi, gre Nikolaj k onemu krčmarju ter mu kar naravnost očita grozovito dejanje. Krčmar poklekne pred svetnika, spozna svojo hudobijo in prosi usmiljenja. Sveti škof pa pravi: >Brž prinesi posodo!« Krčmar prinese, škof pa pade na kolena, zdihuje in prosi Boga, naj bi vendar tem trem umorjeiiim dečkom zopet življenje dal. In glej! razsekani udje se začnejo zbirali in sklepati in zdajci stojč trije zdravi, čvrsli in veseli dečki pred njim v posodi. Poleni pokleknejo iired skofa in se mu zahvaljujejo z gorkimi solzami ter mu spoštljivo po-ljubljajo posvečene škofovske roke. Nikolaj pa jih opo-minja, naj se Bogu zahvalijo ne njemu in podeli jim škofovski blagoslov, zarad kterega so bili prav za prav prišli v Miro, kakor jim je bil dobri oče pri odhodu naročil. Zato je sv. Nikolaj posebno še pomočnik otrokom; le priporočujte se mu, naj vas blagoslovlja in varuje v dušnih in telesnih nevarnostih! ^" " Sveli Nikolaj so tudi easli kol varuh in zavetnik mornarjev. Zakaj ? Nekikrat se je sveti Nikolaj peljal po morji. Ko v barko slopi, je bilo še prav Iepo mirno vreme. Vendar pa opomni mornarje, da bodo imeli hndo nevihto. Mornarji se mn smejajo. Toda v kralkem času nastane tako gro-xovil. vihar, da so vsi raenili, barka se mora potopili. V tej sliski pokleknejo pred svetega škofa in ga prosijo, naj on moli in sprosi rešenje. Svetnik moli, nevihta poneha, črni oblaki se razdele, zopet sije ljubo solnce in mirno plava barka dalje. 0 drugi priliki se je peljalo veliko ljudi na barki. Tii nastane grozovito silen vihar. V tej smrtni nevarnosti kličejo mornarji in popofniki: »Sveti Nikolaj, slišali smo, da Bog dela veliko čudežev na tvoje prošnje; če je res tako, pomagaj nain v tej sili in nevarnosti.« Pri tej priti sloji neki mož med njimi in pravi: »Tisti, ki ste g« klieali, je že tu, zaupajle na Boga!« Urno prime za krmilo in varno vodi barko med silovitimi valovi. Ne-vihta poneha in mož spet zgine. Ko pridejo ljtidje na suho, se gredo v cerkev Hogt zahvalit za čudežno rešenje. Tu zagledajo moža, ki i koru psalme prepeva, in spoznajo, da ravno ta jim jfl bil rešitelj. Od vseh strani ga obsujejo in kleež pripo-vedujejo vpričo zbrane množice, kako jih je na morj smrti rešil. Nikolaj sramožljivo zarudi in pravi: »Otrod moji! Bogu dajajte čast, jaz sem ubog grešnik in ne-vreden hlapec« Na to jih odvede na stran in jim razo-dene, da je tak vihar nad-nje prišel zarad njih grehov. klere jim zdaj jarae naštevati, kakor bi jih bil sam videl ko so grešili. Očetovsko jih posvari in vsi skesani se" poslove s trdnim sldepom pravega poboljšanja. V tistem mestu, v kterem je bil sv. Nikolaj škof, nastala je neko leto huda lakota. Daleč na okrog ni bilo mogoče dobiii živeža za drage denarje. I)a bi v lej sliski obupajočemu ljudslvu pomagal, se odpravi višji ji^KffiSKr se pelje dalefi cffi^^^MI deželo, kjer je bila dobra letina in se je bilo pridelalol veliko žita. Tam dobi peka, ki je kmh prodajal. " I *Dobri mož! ga nagovori svetnik, ali imate pri vas foliko žita, da bi se barka ž njim napolnila?« »Imamo ga, imamo, odgovofi dobrosrčni mož, še več ga imamo.t jVngcJjč-ek III. ' ________g ______ »0 prosim vas, nadaljuje sv. Nikolaj, bodite ustni-ljeni in iz Ijubezni do .leznsa Kristusa napolnite barko 7. žitorn in pošljite jo v moje mesto, du lakote ne po-mrjemo!« Ta proSnja iz ust svetnikovih dobrega peka tako gine, da radovoljno obljubi škofu spolniti željo in zvršiti, kar mu je naročeno. »Vendar, pristavi še sveti Nikolaj, predolgo bi bilo čakati. predno se velika barka napolni in k nam pripelje; odrasli in priletni si bodo že kako pomagali in še potrpeli. — otroci pa ne inorejo tako dolgo takati! 0 dajte mi brž, kar imate peče-n e g a, d a u r n o h i t i m d o m u i n p o n e s e m n a S i m malim, ki so tako zelo lačni!« Pek mu da na to dva koša polna kolačkov, hleb-čekov in kar je imel še druge peke. S tem hiti milo-J darni škof kar more hitro domov. 0 da bi bili vi videliJ kako genljiv prizor je bil lo, ko stopi sy. škof ined lačne" otroke; s kolikim veseljem so sprejemali dobri krubek; kako so poljubovali sv. Nikolaju dobrotno rokp! Rad bi bil videl njihove vesele obraze, rad bi pa tudi virlel vaSe razveseljeno lice takrat, ko boste radostno zagledali, kar vam je letos »Miklavž« prinesel. To veste, da ga botn jaz še posebej poprosil, naj vatn prav veliko l>rinese najlepšega pa najboljšega!