[aOpSDffiOaDttlOB
V akciji 69 izdelkov Od 1 0.8. do 22.8.2001
’m Hipermarket V Hipermarket Novo mesto	Brežice
Podbevžkova 4	Tovarniška cesta 10
pon.-sob.: 8.00 - 20.00	pon.-sob.: 8.00 - 20.00
ned.: 8.00- 12.00	ned.: 8.00 - 12.00
Mercator-Oolenjska.d.d.. Livada 8, Novo mesto
Dobrodošli v svetu odličnih nakupov!
Št. 32 (2711), leto Lil • Novo mesto, četrtek, 9. avgusta 2001 • Cena: 240 tolarjev
Meja naj bo življenjska
Metliški župan Dragovan ni zadovoljen z obveščanjem države o dogovorih o južni meji - Državna meja dvakrat prečka cesto
METLIKA - V sredo pretekli teden je državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve dr. Iztok Simoniti poklical na informativni sestanek nekaj več kot 20 županov občin ob slovenski južni meji. Med njimi je bil tudi metliški župan Slavko Dragovan, ki tako kot drugi župani, ki niso poslanci, sploh ni vedel, o kakšnih rešitvah glede meje s Hrvaško se dogovarjajo.
“Nekajkrat sem poskušal o tem dobiti informacije na ministrstvu za zunanje zadeve, a zaman. Novice sem lahko zvedel le iz medijev. Občine v tem primeru torej niso partnerji, ki bi lahko kakor koli vplivale na odločitev o meji,” je bil po sestanku kritičen Dragovan. Prejšnja meja med metliško občino in Hrvaško je bila na nekaterih delih zelo vijugasta, lahko bi rekli celo nazobčana. Po njegovem je nova meja sicer rešila nekaj težav, še vedno pa je pereče vprašanje ceste od Bušinje vasi do Radoviče, ki je prej prečkala državno mejo šestkrat, po novem pa jo še vedno dvakrat. Zupan ne ve, kako bodo ta problem tehnično rešili, čeprav
Obvestilo
Naročnike in bralce obveščamo, da bo zaradi praznika Marijinega vnebovzetja, ki ga bomo praznovali v sredo, naslednji Dolenjski list izšel v petek, 17. avgusta.
je na Brezovici predviden maloobmejni prehod. Dragovan meni, da bi bilo prav, da bi vprašanje ceste, ki naj bi bila mejna črta, dodatno pretehtali in državno mejorpostavi-li tako, da bi domačinom olajšali življenje, ne pa jim ga dodatno otežili.
• V nedeljo so pripravili zbor krajanov tudi v krajevni skupnosti Suhor, ki meji s Hrvaško z najbolj vijugasto mejo. Kot je povedal predsednik KS Slavo Brunskole, je njihova želja, da bi bile meje čim bolj ravne. Vendar pa si z zemljevidi, ki jih je dobil v Ljubljani župan Dragovan, niso mogli veliko pomagati, ker niso vrisane hiše in gospodarska poslopja. Zato je njihov predlog, da pride na sporna območja član komisije za južno mejo ter na kraju samem določi njen potek, da se ne bi zgodilo, da bi meja potekala po sredini kmečkega dvorišča. Sicer pa v KS Suhor niso imeli pripomb, razen glede meje pri Brezovici in na cesti med Bušinjo vasjo in Radovico.
“Korekture meje bodo v skladu s sporazumom o meji sicer mogoče, a le do 50 metrov in če se bodo s tem strinjali vsi člani slovenske in hrvaške komisije. A najbrž sporazum o meji - to je bilo razumeti tudi iz razprav županov - ne rešuje vseh težav in marsikatero odprto vprašanje bo ostalo žal nedorečeno," ni zadovoljen Dragovan.
M. B.-J.
ZABAVA S KANČKOM CIGANSKEGA HUMORJA - Na sobotnem srečanju upokojencev Dolenjske in Bele krajine v Dolenjskih Toplicah na Jasi sta prisotne s svojim nastopom zelo navdušila Brajdimir in Berta, “ciganski "par iz Novega mesta, ki sta poskrbela za polno mero smeha, občinstvo pa sta zabavala tudi s plesom. (Več o srečanju na 2. strani) (Foto: Teja Bezeg)
HOLDING ELEKTRARN V LJUBLJANI
Nezaupanje do mešetarjenja elit
Kaj pomeni (pre)močna zmaga LDS na zadnjih državnozborskih volitvah, nemočno in zapoznelo komentirajo opozicijski politiki, se odraža v številnih potezah Drnovškove vlade, tudi ob nedavnem preglasovanju oz. odločitvi vlade, da bo sedež holdinga slovenskih elektrarn v Ljubljani in ne v Mariboru, kot so si na vse kriplje prizadevali oz. lobirali v severovzhodni Sloveniji. Štajerska prestolnica je dobila, kot neutolažljivo jokajoči otročiček igračko, ki jo modri politiki v beli Ljubljani imenujejo organizacijska enota za projekt hidroelektrarn na spodnji Savi. No, morda bo ta dobila še dve tajnici in tri fikuse... Okoljskemu ministru Janezu Kopaču očitajo brezobzirnost, nekateri pa še niso pozabili, da se je v poslanskih klopeh nekoč krepko zmotil, ko je pritisnil napačno tipko za ugotavljanje prisotnosti v državnem zboru. Bo tokrat bolj previden pri Ravnanju z velikim osnovnim kapitalom (220 milijard tolarjev) holdinga, ki združuje dravske, savske, soške elektrarne, TE Brestanica in TE Šoštanj ter rudnik Velenje?
Predvsem za vpliv gre, odločitve bodo padale v Ljubljani, nekatere bodo lahko močno prizadele predvsem Posavje, kjer imajo ljudje že po malem dosti nenehnega prelaganja gradnje spodnje-savske verige elektrarn. Nekoliko več upanja, da bo do tega le prišlo, vliva tudi prvi mož na sedežu holdinga Drago Fabjan, ki prihaja iz teh krajev, saj je vodil brestaniško elektrarno. Če se bo končno pričela gradnja HE Boštanj, bo odstranjen precejšen kamen spotike in nezaupanja do mešetarjenja v ljubljanskih in drugih političnih elitah. Posledice velikih posegov v okolje bodo čutili predvsem domorodci, ki bodo živeli v teh krajih. Kdaj bo kdo njih vprašal, kaj želijo, se spomnil, da gre predvsem zanje in ne le za neke višje državne interese? Morda spet tik pred volitvami...
PAVEL PERC

ZDAJ PA ŽE SAM KLIČE PO PRENOVI - V pasji vročini pride kopalcem prav tudi zunanji bazen pri zdravilišču v Dolenjskih Toplicah, ki v teh dneh še čaka na obnovo in posodobitev. Za današnje razmere je premajhen, predvsem pa zastarel in neprivlačen z bližnjo okolico vred. Proti koncu tedna, ko so se temperature dvignile visoko nad 30 stopinj, vse to številnih kopalcev ni motilo. Če pa bo vse po sreči, bodo v Toplicah jeseni začeli graditi sedanjemu času primerne zunanje bazene. (Foto: B. D. G.)
Igrali so poker in za zdaj dobili
Topliški svetniki so potrdili predlog župana Vovka in vodstva Krke o prodaji zemljišča -35 odst. kupnine v proračun, ostalo nazaj za naložbo - Zdaj le še korak do novih bazenov?
DOLENJSKE TOPLICE - Tik pred četrtkovo sejo občinskega sveta v Dolenjskih Toplicah je tamkajšnji župan z generalnim direktorjem tovarne zdravil Krka Milošem Kovačičem in z direktorjem njene družbe Krka Zdravilišča Vladimirjem Petrovičem uskladil predlog o ureditvi lastništva za zemljišče, na katerem stoji sedanji in naj bi stal tudi bodoči bazenski kompleks v Dolenjskih Toplicah. Vsi trije so usklajeni predlog tudi podpisali, zadnjo besedo pa so imeli topliški svetniki, ki so po dolgi in burni razpravi končno dali soglasje k odtujitvi občinskega premoženja po dogovorjenih pogojih.
Krka Zdravilišča naj bi že konec avgusta začela posodabljati zunanje bazene, vendar se bo začetek del zaradi zapletov z zemljišči, ki so formalno še v lasti občine, zavlekel vsaj za mesec dni, kot je bilo slišati na seji. Svetniki so pred tremi tedni ob razpravi o tej temi prekinili sejo, da bi razmislili in da bi župan pripravil s Krko usklajen predlog za rešitev problema. Vmes so se uradno in neuradno sestajali, skupina 6 svetnikov pa je celo zahtevala izredno sejo, da ne bi morda zamudili te velike, 12 milijonov mark vredne naložbe.
Župan Franc Vovk se je odločil za nadaljevanje redne seje, na kateri je bilo še slišati pomisleke o tem, zakaj bi kupnino sploh vračali Krki. Svetniki so bili nezaupljivi do županovega predloga, saj so ga dobili na mizo in se o njem niso
Prusovo vino tudi v Bruslju
KRMAČINA - Rumeni muškat-naravno posebno vino letnika 1999, ki sta ga Anica in Jože Prus s Krma-čine pri Metliki pridelala iz grozdja, sušenega na slami, so ob praznovanju 10. obletnice slovenske samostojnosti pili tudi na slovenskem veleposlaništvu v Bruslju. Prusova sta prepričana, da si je njuno vino prislužilo to čast zaradi visokih priznanj, saj je bilo letos kar dvakrat šampion in sicer na mednarodni razstavi vin Vino vita v Zagrebu in na ocenjevanju Vino Ljubljana.
g%W3BCQB
Za konec tedna vremenoslovci napovedujejo prehodne ohladitve in spremenljivo vreme.
mogli posvetovati, župan pa je vztrajal, saj je prepričan, da kaj več od pogovorov s Krko ni mogoče iztržiti. Eden izmed svetnikov je ob tem pripomnil, da je župan igral poker. Imel naj bi srečo, ker je Miloš Kovačič, generalni direktor Krke, očitno vstal na pravo nogo, saj je znano, da Zdraviliščem in naložbam v to dejavnost že lep čas ni naklonjen.
Tako so se Topličani znašli v precepu. Na eni strani se vsi zavedajo, da sodobne bazene nujno po-
trebujejo, če želijo razvoj graditi na turizmu, po drugi pa niso videli razloga niti pravne osnove, da bi zemljo kapitalski družbi kar podarili, pa čeprav je ves čas veljala za njeno. Na koncu so županov predlog potrdili. Krka naj bi plačala zemljišče po 30 mark za kvadratni meter, pri čemer bo občina zadržala 35 odst. kupnine, ostalo pa vrnila Krki za razvoj turistične infrastrukture. V sklep so vgradili tudi varovalko, da bi do naložbe v resnici prišlo. Svetniki so tudi vztrajali, da kupnino, skupno 66 milijonov tolarjev, Krka vplača v proračun za leto 2002. Ta, na prvi pogled nelogičen sklep, je nastal zato, ker svetniki ne zaupajo svojemu županu in želijo o razporeditvi tega denarja odločati ob novem proračunu.
B. DUŠIC GORNIK
K UPON
za nakup
vstopnice s popustom - cena 500 SIT
51. GORENJSKI SEJEM v KRANJU od 10. do 19. avgusta
DOLENJSKA PAPRIKA
119 SIT/kg*
(v vseh trgovinah)
Končne: POP TV tudi na Dolenjskem!
Trdinov vrh. kanal 29. vertikalna polarizacija.
KZ KRKA z.o.o. Novo mesto, Rozmanova 10
YEZA PONUDBA
10. in 11. avgusta vam pri nakupu nad 10.000 SIT v Diskontu Graben in Samopostrežbi Straža podarimo vrečo paprike.
Velja pri plačilu z gotovino!
(v vseh trgovinah)
j^VurovTffflenjske narave!
- ISfcL_jtu
KZ Krka Z.O. O. Novo mesto
•Cena velja v trgovinah KZ Krka do 19. 8. 2001 oz. do prodaje zalog.
Berite danes
stran 2:
•	Plača ali zgolj socialna podpora?
stran 3:
•	Turbokapitalizem po šmarješko
stran 11:
•	Za pijačo da, za cerebralno paralizo ne
Komisija brez odgovora
Dodatna strokovna mnenja o smrti dojenčka
NOVO MESTO - Že pretekli teden smo poročali o smrti novorojenčka v novomeški porodnišnici, pri kateri prizadeti starši sumijo, da dežurni zdravnik porodničar ni vestno opravil svojega dela.
Porodnico, 40-letno mati iz Bele krajine, ki je pričakovala četrtega otroka, so 22. julija v novomeško bolnišnico sprejeli pozno ponoči, zjutraj nekaj pred tretjo pa zdravnik na ultrazvoku ni zaznal otrokove aktivnosti. Matije zjutraj, malo pred sedmo uro, rodila mrtvo deklico. Prizadeti starši so na novomeški policiji podali ovadbo za sum storitve kaznivega dejanja malomarnosti zdravniške pomoči, saj mislijo, da ni potekalo vse tako, kot bi moralo.
V Splošni bolnišnici Novo mesto so po besedah njenega strokovnega vodje dr. Jožeta Smodeja takoj imenovali posebno strokovno komisijo,'ki pa na vprašanja o strokovni napaki in utemeljenem sumu ni mogla odgovoriti. Sumov staršev tako ni ne ovrgla ne potrdila. Dr. Smodej je, da bi dobil dodatna strokovna mnenja, zdaj dokumentacijo poslal na Zdravniško zbornico Slovenije, razširjenemu strokovnemu kolegiju za ginekologijo in porodničarstvo in Ministrstvu za zdravje. Ti naj bi svoje mnenje o primeru podali do konca meseca.
Prizadeti starši že od vsega začetka vztrajajo pri ponovni obdukciji mrtvorojenke na Inštitutu za sodno medicino, kar je novomeška preiskovalna sodnica tudi odredila. Toda rezultati za zdaj še niso znani.
L. M.
;sgs
l>0 O o
1 rar OO CO
Os O
, uu nn
c*\ —. \
ISSN 0416-2242
770416
224000

Se deloholiki se hladijo!
Verjetno je ni teme na svetu, o kateri bi toliko modrovali kot ravno o vremenu. Nenavadno nizke temperature, neurja, pozebe ali pa neznosna vročina in suša so kar naprej na tapeti, strokovnjaki pa so večinoma zadržani in nič kaj radi ne potrjujejo laičnih domnev o velikih vremenskih spremembah. Ker nas je v preteklem tednu zajela vročina, kije ponekod do konca zaostrila sušo in upočasnila življenjski ritem ljudi, smo tudi mi iskali bolj lahkotno temo za našo anketo in smo mimoidoče povprašali, kje v vročih dneh poiščejo osvežitev. Kar koli je že res o vremenskih spremembah, lahko samo pritrdimo našemu najbolj poznanemu vremenarju inž. Miranu Trontlju, svetovalcu vlade v Agenciji za okolje. Ta, če lahko nekoliko poenostavimo njegovo misel, zagovarja, da je vsekakor bolje, da se mi prilagodimo klimi, kakor pa da čakamo, da se bo klima prilagodila nam. In Slovenci se, kakor je pokazala naša anketa, kar držimo tega. Čeprav veljamo bolj ali manj za velike častilce dela, pa se vendar v najhujši vročini vsak po svojih zmožnostih in željah zlekne tam, kjer je najhladneje. Na morje, ob reko in bazen, samo v bližnjo senco ali pa v zidanico s kozarčkom v roki!
SABINA VIDEČNIK, prodajalka v prodajalni Kmečke zadruge Sevnica: "Z družino smo se v tem poletju že prijetno hladili v Atomskih toplicah oziroma v Termah Olimia, kot jih imenujejo po novem. Seveda pa tudi letos ne moremo brez morja. Običajno nam je še najlepše kje na hrvaškem delu Jadrana. Čeprav je najbližje, smo se še najmanj kopali na sevniškem kopališču.”
JOŽE KOLENC, gostilničar z Mirne: “Mirnčani smo lahko veseli, da imamo tako lepo urejeno naravno kopališče. Mnogi nam ga zavidajo, sami ga pa še ne znamo dovolj ceniti, saj sicer ne bi uničevali tistega, kar je uredila krajevna skupnost ob pomoči občine. Te dni je bila voda s temperaturo okrog 24 do 25 stopinj Celzija sploh odlična za kopanje.
JOŽE KOTAR, slikar iz Novega mesta: “V teh pasjih dneh grem rad na Kolpo, si poiščem miren in senčen kotiček. Potem plavam, berem Dostojevskega, na Union pivo pa grem na hrvaško stran, kjer je skoraj pol ceneje kot pri nas. Ob večerih prija s prijatelji posedeti v kakšni zidanici ob kozarcu hladnega cvička. Ko delam, vse to odpade, takrat ne mislim ne na vročino ne na mraz.”
ŠPELA MASNEC iz Krškega, zaposlena v vrtcu Leskovec pri Krškem: “Zdaj je kar precej vroče, zato se z družino najraje hladimo doma v senci ali pa kar v stanovanju, kjer je še bolj hladno. Brez tuširanja s hladno vodo pa v teh vročih dneh tudi ne gre. Sicer pa smo bili tudi že na morju na hrvaškem otoku Pagu, kamor se bomo sredi tega meseca ponovno vrnili.”
ROMAN M1LEK s Sromelj v brežiški občini: “Prav zdajle se hladim v senci ob reki Krki, na travniku v Cerkljah ob Krki. Ležim na travi in spremljam igro jambo, ki jo igrajo moji prijatelji. Večinoma pa se v teh vročih dneh s kolegi hladimo v kakšni oštariji, največkrat s kakšno hladno pijačo v roki. Letos je namreč veliko prevroče, da bi se izpostavljali soncu.”
MIRO KOČEVAR, organizator dela iz Semiča: “Najbolj učinkovita je v teh pasjih dneh klimatska naprava v hiši. Sicer pa si poiščem osvežitev tudi na Gačah, kjer je bolj svež, planinski zrak. Prija mi tudi hladna pijača, a le voda, ter sadje. Delo okrog hiše in v vinogradu opravim zgodaj zjutraj ali zvečer, na Kolpo pa kljub bližini ne hodim, ker nisem ljubitelj vode, pa še gneča je.”
NIKO ŠUŠTARIČ, odvetnik iz Črnomlja: “Na srečo vročino še kar dobro prenašam, A ko je le prevroče, to pa je v zadnjih dneh pogosto, se uležem v visečo mrežo pod kostanjem pri zidanici na Mali Plešivici, kjer je debela senca in prijeten vetrič. Pa čolnaril sem s prijatelji po Kolpi. Sicer mi za osvežitev in potešitev žeje še najbolj prijata hladno pivo ali sok z vinom.”
MATEJA FABJAN, zlatarka z Jame pri Dvoru: "V vročih poletnih dneh se ohladim pod tušem, precej se prilega ] tudi hladna pijača, še bolje pa bazen ali morje. Če se le da kako drugače, v najhujši vročini sredi dneva ne delam, ampak raje počivam kje v senci. Najbližji bazen je v Dolenjskih Toplicah, vendar tja ne zahajam pogosto, raje grem na Kolpo in za konec tedna na morje.”
VINKO KRAJNC, Celjan, ki preživlja dopust v Kočevju: “Hladimo se predvsem v senci in s hladno pijačo. Ker je zdravnik ženi priporočil veliko plavanja, smo se odločili in šli za nekaj dni tudi na morje. Tam je vročino lažje prenašati. Voda je enkratna in cene tudi dovolj ugodne, da si lahko vsak privošči vsaj malo osvežitve tudi v vodi.”
Plača ali zgolj socialna podpora?
Sindikat kovinske in elektroindustrije o plačilni politiki ■ V Danfossu nad povprečjem, v Iskri na povprečju, v Hipot Hyb plača spominja na socialno podporo - V Iskri se tepejo trije koncepti
ČRNOMELJ - Pretekli teden je območni odbor Sindikata kovinske in elektroindustrije (SKEI) Dolenjske in Bele krajine sklical v Črnomlju tiskovno konferenco. Albert Vodovnik, predsednik SKEI Slovenije, je predstavil njihovo delo glede plačilne politike in pogajanj za povečanje plač v slovenski elektrokovinski industriji. Poudaril je, da njihovo članstvo vztraja, da v šolstvu in zdravstvu prenehajo z zahtevami po višjih plačah, ker bo zmanjkalo denarja za druge.
Vajenci, dijaki in študenti - pozor!
Oddajte vlogo za republiško štipendijo čimprej
Zavod RS za zaposlovanje je konec letošnjega maja objavil razpis republiških štipendij. Pravico do republiške štipendije imajo vajenci, dijaki in študenti, pri katerih dohodek na družinskega člana v letu 2000 ne presega 650.497 tolarjev. Štipendisti, ki so v letošnjem šolskem letu že prejemali republiško štipendijo ali pa jim je ta prvikrat mirovala, morajo prav tako predložiti vlogo z zahtevano dokumentacijo, cenzus zanje pa znaša 715.547 tolarjev. Kandidati uveljavljajo pravico do štipendije na obrazcu, ki ga prodajajo v knjigarnah. Vlogi pa je potrebno priložiti vsa dokazila, navedena na obrazcu.
Zadnji rok za oddajo vlog za vajence in dijake je 7. september, za študente pa 5. oktober. Zavod RS za zaposlovanje pa poziva šolajoče, naj vlogo za republiško štipendijo oddajo čim prej na Urad za delo in naj ne čakajo na zadnji trenutek.
Da bi ponazoril zniževanje plač v elektrokovinski industriji, je Vodovnik povedal, da je bilo leta’ 1989 v teh panogah v Sloveniji zaposlenih 185 tisoč ljudi, dohodki pa so bili 20 odst. nad povprečjem v gospodarstvu. Sedaj pa je za 45 odst. manj zaposlenih, plače pa so za 15 odst. pod povprečjem. Kar pa se tiče Bele krajine, je dejal, da - glede na dobiček - v nekaterih podjetjih plače močno zaostajajo.
Predstavnik sindikata v črnomaljskem Danfossu je sicer dejal, da so izhodiščne plače po tarifnem
Darujte kri
KRMELJ - Rdeči križ Slovenije vabi na krvodajalsko gkcijo, ki bo v Krmelju organizirana naslednji četrtek, 16. avgusta.
sistemu pri njih 12 odst. nad povprečjem v elektrokovinski industriji in 21 odst. nad splošno kolektivno pogodbo v Sloveniji. A ker ima Danfoss velik dobiček, je po njegovem čas, da del denarja dobijo tudi delavci. Med drugim naj bi bila to tudi 13. plača, ki sojo lani prejeli prvič. Vendar je opozoril, da delavci z zaslužkom pri rednem delu ne morejo več pokriti vseh življenjskih stroškov.
Precej težje kot v Danfossu jim gre v semiški Iskri, kjer so s plačami na nivoju kolektivne pogodbe. Delavci si nekoliko izboljšajo plačo z dodatkom na minulo delo, a kaj, ko osnova še vedno ostaja slaba. Sindikalist iz Hipot HyB Šentjernej pa je bil prepričan, da se je o plačah težko pogovarjati. Po njegovem v resnici sploh ne gre več za plače, ampak za socialno podporo,
ki pokrije 60 odst. življenjskih] stroškov, za ostalo pa se morajo L ljudje znajti sami.
Glede dogajanj v semiški Iskri je Albert Vodovnik dejal, da se tepejo trije koncepti. Prvi izvira od I zunaj, saj je Iskra holding želela tudi s pomočjo Semičanov priti do močnejšega koncerna ali multina- ■ cionalke. "Po drugem konceptu so imeli v načrtu menadžersko-delav- j ski odkup, kjer bi bili lastniki do- ! mačini, našli pa bi strateškega part- I nerja. AEG iz Berlina, ki želi prevzeti Iskro, je po naših podatkih v I razkroju in upravičen je strah, da I lahko prevzem pomeni tudi pre- I selitev dela Iskrine proizvodnje v. druge države. Po tretjem koncep- ] tu pa je interes nekaterih domačih [ podjetij, kot je na primer Kolektor, da bi bili večinski lastniki. Zaradi j vsega tega se trudimo ugotoviti, | kdo je resen in bi dokapitaliziral Iskro, ne pa, da bi odpeljal proiz- j vodnjo iz Semiča,” je pojasnil Vo- | dovnik ter dodal, da je prav, da preverjajo tuje partnerje, ki vstopajo v Slovenijo.
M. BEZEK-JAKŠE
Vržena rokavica
Pokojnina ni dar države!
Srečanja upokojencev Dolenjske in Bele krajine na Jasi v Dolenjskih Toplicah se je udeležilo okoli 2500 upokojencev
DOLENJSKE TOPLICE - Minulo soboto je Območna zveza društev upokojencev (OZDU) Novo mesto organizirala srečanje upokojencev, kije potekalo na Jasi v Dolenjskih Toplicah. Po ocenah organizatorjev se je srečanja kljub hudi vročini udeležilo približno 2500 upokojencev. Sprva je vsem udeležencem v pozdrav zapel slovensko himno Mešani pevski zbor Društva upokojencev (DU) Novo mesto, ki seje kasneje predstavil s še nekaj pesmimi. Zbrane upokojence, njihove svojce in druge goste je najprej pozdravil predsednik OZDU NM Mijo Kurpes. Slavnostni govornik sobotnega dne na Jasi je bil Vinko Gobec, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), kije spregovoril o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo upokojence in še posebej o problematiki zdravstvenega varstva in o usklajevanju pokojnin. Poudaril je pomen aktivnosti in dobre organizacije upokojencev tudi v prihodnje, saj si je le tako moč izboriti pripadajoče pravice. Ob zaključku govora je z izjavo: “Pokojnina ni dar države, pač pa je upravičena in zaslužena!” požel buren aplavz.
V	nadaljevanju je nastopil tudi trio Gorjanski škratje, ki so mu sledili tudi Mešani pevski zbori DU Škocjan, Šmarjeta, Straža in Kulturna skupina DU Žužemberk. Upokojence pa so na kratko pozdravili tudi župan občine Dolenjske Toplice Franci Vovk in župan novomeške občine dr. Anton Starc ter Dragica Nenadič, predsednica pokrajinskega odbora DeSUS.
V	ritmih sambe sta se zavrtela mlada plesalca Ines in Matic Pavlin, ki sta navdušila množico. Ravno tako pa so udeleženci namenili veliko pozornosti tudi "ciganske-
Vinko. Gobec: "Mi nismo egoistična generacija, še kako smo zaskrbljeni za svoje vnuke in pravnuke, vendar smo za pravično državo, ne pa da eni bogatijo, drugi pa vse bolj siromašijo." (Foto: J.D.)
mu” paru, ki ju že vrsto let poznamo pod imenom Brajdimir in Berta. Ob koncu programa pa sta OZDU NM in ZDUS podelili priznanja vsem zaslužnim članom društev, strokovnim delavcem in organizacijam, ki z velikim posluhom pomagajo pri izvajanju in razvijanju dela s starejšimi. Priznanja so dobile tudi medijske hiše Vaš kanal, Studio D in Dolenjski list.
Po končanem programu seje ob zvokih ansambla Mavrica začelo rajanje, ki se je nadaljevalo do poznih popoldanskih ur. Za udeležence je bilo vsestransko poskrbljeno, tudi za prvo pomoč. Mnoge je pritegnil bogat srečelov, drugi so si raje ppstregli s hladno pijačo ali okusno hrano, ki sta kljub ne ravno nizkim cenam šli razmeroma dobro v promet.
TEJA BEZEG
JEŽA ZA SLEPE IN SLABOVIDNE - Med bivanjem v osnovni šoli v Podbočju, kjer je ljubljanski škojijski karitas pripravil tabor za stepo in slabovidno mladino, so udeleženci prišli tudi na ježo konj (na fotografiji) na kmetijo Vodopivčevih na Dobah pri Kostanjevici. (Foto: M. VeseL)
Pomoč vedno pride v prave roke
Humanitarne organizacije na različne načine zbirajo denar ali material, ki ga potem posredujejo ljudem, ki to pomoč najbolj potrebujejo. Kako se pri izvedbi akcij zavarujejo pred zlorabami in kako zagotovijo, da pomoč res pride v prave roke, nam je na vprašanje v Vrženi rokavici odgovorila Barbara Ozimek, sekretarka novomeškega območnega združenja Rdečega križa, ene največjih humanitarnih organizacij pri nas.
* Kako zbirate denar, oblačila in drugo pomoč?
“Naša največja in že tradicionalna akcija zbiranja denarja poteka po krajevnih organizacijah s pomočjo zbiranja članarine, ki jo pobirajo naše pover-jenice enkrat letno od vrat do vrat. Čeprav se poslužujemo tudi novih metod zbiranja denarja, je ta še vedno ena najuspešnejših. V šestih občinah imamo 35 krajevnih organizacij, v teh pa dela čez 500 aktivistov. Ljudje poverjenice oz. aktivistke poznajo, jim zaupajo, saj jim na kraju samem tudi razložijo, za kaj bo Rdeči križ namenil ta denar, pri sebi imajo pooblastilo za zbiranje denarja, vsakemu, ki prispeva, pa napišejo potrdilo, ki ga lahko uveljavlja kot olajšavo pri dohodnini. Članarina znaša 500 tolarjev na člana oz. 1000 tolarjev na družino. Večina, 80 odst. tega denarja, ostane krajevnim 1 organizacijam za pomoč ljudem na njihovem območju, 20 odst. pa pripada območnemu združenju za razne organizacijske stroške, za delo, izobraževanje, itd.
Leta 1999 smo odprli tudi sklad za pomoč ljudem v stiski, v katerega darujejo tako posamezniki kot podjetja in ves tako zbrani denar namenimo izključno v ta namen. Na vsake dva meseca s pomočjo tega denarja pripravimo pakete z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami, ki jih razdelimo tistim, ki so najbolj potrebni pomoči. Trenutno smo morali število teh paketov zaradi pomanjkanja denarja zmanjšati iz 250 na 182. Nekaj denarja pa namenimo tudi kot finančno pomoč npr. za plačilo elektrike, kurjav« ali za nakup medicinskih pripomočkov. Za odprtje tega sklada smo se.od-ločili, ker seje v zadnjih letih pri nas oglašalo vse več ljudi, ki niso imeli niti za preživetje.
Vsako leto imamo tudi kakšno akcijo, ko denar in drugo pomoč za določeno družino ali posameznika zbiramo javno, pri tem so nam v veliko pomoč tudi mediji. Te akcije so vseslovenske in so zelo uspešne, je pa zelo malo ljudi, ki so se pripravljeni
Barbara Ozimek
izpostaviti v javnosti, kar je razumljivo.”
• Kako poskrbite, da pride pomoč v prave roke?
“Pri prej omenjenih akcijah za vsak primer posebej določimo pravila - kako se bo zbiral denar, za kak namen in do kdaj bo tekla akcija. Ves denar se zbira na žiro računu naše organizacije. Sicer pa nad tem, kako poteka zbiranje sredstev in komu dodeliti pomoč in na kakšen način, bdita naši posebni komisiji - komisija za zbiranje sredstev in komisija za socialno pomoč. Pri tem pa sodelujemo tudi z drugimi ustanovami, ki obravnavajo določeno družino ali posameznika, od centra za socialno delo do šol in raznih društev. Največji vir informacij pa so za nas aktivisti na terenu. Prednost imajo družine, kjer je več otrok, a sta oba ali eden od staršev brez službe, starejši, ki si ne morejo več sami pomagati in nimajo j svojcev, matere samohranilke z več otroki in z najnižjimi dohodki in tisti, ki so drugačni in odrinjeni na rob. Pakete prilagodimo ljudem, tako da pride pomoč v prave roke, na pravi način in ob pravem času.
V javnosti seželimo zahvaliti vsem, ki darujejo in v ta namen štirikrat na leto izdamo bilten, kjer prikažemo svoje delo in kdo vse nam je pomagal. Pri tem pa pogrešamo večji posluh države do humanitarnega dela, saj morajo donatorji od darovanega materiala ali storitve prav tako odvesti DDV, zaradi česar je donatorstvo nestimulativno."
Uredništvo Dolenjskega lista naslednjo rokavico meče na štajerski breg Posavja, v brežiško občino. Predsednika krajevne skupnosti Pišece Petra Skrivalni-ka vprašuje, kako je kaj z obnovo tamkajšnjega gradu, o katerem so pred časom veliko govorili in v njem med drugim načrtovali tudi univerzo za jugovzhodno Evropo?
J. DORNIŽ
Novomeška kronika
POKOPALIŠČE - Kaj bo s šmihelskim pokopališčem, še ne vedo. Po odprtju novega novomeškega pokopališčla v Srebrničah je njegov status negotov. Na občini ni človeka, ki bi znal in si upal jasno odločiti, kako in kje bodo sedaj potekali pogrebi v Novem mestu. Koliko časa bo še moč pokopavati na sedanjih pokopališčih v Ločni in Šmihelu? Ni ga, ki bi znal na to vprašanje jasno odgovoriti. Tako je vsak pokop na enem od teh dveh mestnih pokopališč na pol ilegalen. Daje šmihelsko pokopališče bolj ko ne “out”, kaže tudi odnos občinskega podjetja Komunala. Na eni strani je premalo prostora za pokopališke odpadke .(ali jih ne praznijo dovolj pogosto), na drugi pa so po nepotrebnem ob pokopališkem zidu namestili velik kontejner, kamor ljudje iz bližnje in daljne okolice vozijo komunalne odpadke, ki so kot nalašč za cigansko brskanje po njih. Počivaj v miru!
Ena gospa je rekla, da si Novo-meščani zelo prizadevajo za čistost Krke. Kopajo se v Kolpi.
Za podjetja in obrt
NOVO MESTO - Podjetniški center Novo mesto obvešča vse manjše in srednje velike podjetnike in obrtnike, da sta bila 27. julija letos v Uradnem listu (URL št. 61-62) objavljena dva pomembna razpisa. Prvi ponuja ugodnejša posojila za naložbe do 90 milijonov tolarjev. Dobijo lahko posojilo do polovice predračunske vrednosti, če pri financiranju naložbe zagotovijo najmanj 30 odst. lastnih sredstev. Obrestna mera je TOM + 2 odst., stroški so 0,7 odst. od zneska posojila, zavarovanje pa je po pogojih banke. Drugi razpis je namenjen subvencioniranju obrestne mere investicijskih kreditov za poslovne namene, ki so bili odobreni po 1. januarju 1999 pri bankah s sedežem v Sloveniji. Več o razpisih in tudi potrebne obrazce dobite v Podjetniškem centru Novo mesto, TPC He-dera, Ljubljanska cesta 27, tel. 07/33-72-980 ali na bankah.
Skavti vabijo na Marof
NOVO MESTO - Na Marofu bo od četrtka do nedelje, od 9. do 12. avgusta, potekal vseslovenski skavtski tabor, ki bo hkrati zaključek projekta z naslovom "Briga me”. Po dosedanji oceni se bo tabora udeležilo približno 600 do 700 skavtov, starih od 16 do 21 let iz vseh koncev Slovenije in zamejske Slovenije. Pričakujejo pa tudi predstavnike iz Madžarske, Belorusije ter iz držav na področju bivše Jugoslavije.
Ob tej priložnosti popotniki in popotnice ter voditelji Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov vabijo na odprte dogodke tabora na Marofu, in sicer v četrtek, 9. avgusta, na otvoritveno slovesnost ob 15. uri; v soboto, 11. avgusta, na prireditev ob zaključku služenja ob 12.30 in na prireditev ob zaključku projektov ob 16. uri: v nedeljo, 12. avgusta, pa ha mašo na prostem s pričetkom ob 11.30, ki jo bo daroval nadškof dr. Franc Rode.
MŠŠ i n a š j j-j o Ei čl JM
Pred zimo s krožišča na obvoznico
Ministrstvo za promet se sprva ni strinjalo s predlogom mestne občine, da bi namesto križišča s semaforji v Bučni vasi zgradili krožišče, ki ima precej prednosti
NOVO MESTO - Še pred zimo bo stekel promet po težko in dolgo pričakovani severni novomeški obvoznici, ki bo precej razbremenila promet na cesti od Bršljina mimo občine oziroma mestnega središča do Ločne. Drugi del obvoznice bo stal 1,3 milijarde tolarjev, krožišče pa naj bi gradnjo podražilo za 106 milijonov. 88 odst. stroškov gradnje plača država, preostanek pa mestna občina Novo mesto.
Prvi del severne obvoznice, 900 m ceste z viaduktom od križišča v Bučni vasi do vojašnice, so odprli pred dvema letoma, zahtevnejši 2200 m dolgi drugi del pa je že skoraj končan, manjka le še zadnjih 150 m do zdajšnjega križišča nasproti Cestnega podjetja, kjer bo v naslednjih mesecih zraslo prvo novomeško krožišče. Pot do krožišča ni bila lahka, saj je bilo v prvotnem projektu tu predvideno semaforizirano križišče, ki pa glede na prometno študijo v bodočnosti ne bi bilo dovolj propustno in bi že v nekaj letih po odprtju predstav-
ljalo prvi prometni zamašek ob vstopu v Novo mesto.
Obe glavni križišči na severni obvoznici, se pravi tisto v Ločni in omenjeno v Bučni vasi, bi bili že na začetku na meji propustnosti. Ker v Ločni ni dovolj prostora za krožišče, katerega propustnost je za 20 do 30 odst. večja, so tam le nekoliko razširili križišče, tako da so na treh krakih dodali pasove za prosto zavijanje na desno. Drugače je v Bučni vasi, kjer težav s prostorom ni bilo, pa tudi pristojni z novomeške občine so se pravočasno spomnili, da bi namesto predvi-
denega križišča zadevo uredili s krožnim prometom, ki je v Sloveniji razen v največjih mestih prej izjema kot pravilo.
Težava je nastala, ko so se s predlogom obrnili na državo oziroma na ministrstvo za promet, ki prispeva 88 odst. denarja za gradnjo obvoznice, saj jih je minister Jakob Presečnik zavrnil, češ da bi to pomenilo dodatni strošek (106 milijonov tolarjev). Predlagal je, naj zdaj zgradijo semaforizirano križišče, ko pa le-to ne bo več primerno, naj zaprosijo za denar za krožišče.
Vendar se snovalci novomeškega cestnega omrežja niso predali. Naročili so študijo pretočnosti in z novimi utemeljitvami še enkrat pritisnili na ministrstvo, naj odpre državno mošnjo. Očitno jim je lobiranje tokrat uspelo. Čeprav jim
• Prednosti krožišča pred semaforiziranim križiščem je več: poleg večje pretočnosti so to še takojšnje vključevanje oziroma krajši čakalni čas pri vključevanju vozil v promet brez semaforjev, manjši hrup in manj škodljivih plinov, saj odpade zaviranje in pospeševanje pred semaforji, manjši stroški vzdrževanja in večja varnost, saj za razliko od križišč na krožiščih ne more priti do čelnih in bočnih trčenj pod pravim kotom.
minister še ni poslal odločbe, da naj začnejo graditi krožišče, je od določenih strokovnih služb že prišlo zagotovilo, da bo zadeva odobrena in da se bodo lahko Novomeščani predvidoma že oktobra zapeljali po svojem prvem krožišču.
I. V.
KROŽIŠČE NAMESTO KRIŽIŠČA - V Bučni vasi, kjer se križata Ljubljanska cesta in severna novomeška obvoznica, bo v kratkem zraslo prvo krožišče v Novem mestu, pot do njega pa je bila težka, saj je država, ki bo morata poravnati večino stroškov gradnje, prvi predlog zavrnila. Krožišče, ki ima številne prednosti pred križiščem, bo v premeru merilo 50 m. (Foto: I. V.)
Preizkus trga z novo kolekcijo
Medtem ko eni v dneh poletnih razprodaj še brskamo po ostankih minule mode in si prihranimo kakšen tolar, oblačilna industrija že snuje nove kolekcije
NOVO MESTO - Konfekcija Labod iz Novega mesta, ki zadnja leta dviguje prepoznavnost lastnih blagovnih znamk, je tako pred tednom dni največjim kupcem in novinarjem že predstavila novo kolekcijo za naslednjo pomlad in poletje. Pri tem je nič kaj sramežljivo povedala, da je s tem prva v Sloveniji in med prvimi v Evropi, kjer se je konec minulega tedna začel najpomembnejši sejem ženske konfekcije na celini - dusseldorfski.
Labod sodi med največje kon-fekcionarje v državi in če v tekstilni panogi lahko sploh o tem govorimo, po nekaterih merilih tudi med najuspešnejše. Večina slovenskih proizvajalcev konfekcije namreč posluje z izgubo, Labod pa seje ob modni reviji pohvalil, da mu je uspelo doseči enkrat višjo dodano vrednost od povprečja slovenske tekstilne industrije, saj jo je v zadnjem letu povečal kar za 17 odst.
Podjetje danes največ pozornosti namenja razvoju in širjenju lastne maloprodajne mreže. Tako namerava že to jesen odpreti prodajalni v Mariboru in v črnogorski Podgorici. V zadnjem letu razvija tudi več oblačil za mlade, sledi modi oblačil za vsak dan in svojim izdelkom dodaja še torbice, pletenine, šale ipd. Kot je dejal direktor Andrej Kirm, se podjetje pripravlja na sistem računalniškega dizajna in spremljanja proizvodnje,
Vsi na kolo za zdravo telo!
NOVO MESTO - Mladi liberalni demokrati in demokratke (MLD) bodo konec avgusta izdali 2. letošnjo publikacijo, tiskovino z naslovom "Moder nakup kolesa”, katere avtor je Ivan Turk. Vsebina publikacije se nanaša na akcijo MLD pod imenom “Novo mesto koles”. Namen akcije je pritegniti Novo-meščane h kolesarjenju na vsakodnevnih poteh po Novem mestu in okolici ter tako pripomoči k zmanjševanju avtomobilskega prometa in hrupa v mestu, znižati nivo onesnaženja okolja, izboljšati prometno varnost itd. Prva letošnja zgibanka z naslovom “S kolesom v življenje", katere avtorica je prim. med. Tatjana Gazvoda, pa je izšla že v začetku julija.
poskuša pa se tudi prilagoditi zahtevam trga in čim bolj skrajšati pretok izdelkov iz proizvodnje na trg.
In Labodova moda v prihodnjem letu? Kreatorki Janja Kunaver in Alenka Traven sta zasnovali pomladno-poletni stil v blagovnih znamkah Labod style, Ella Vivaldi in Must, ki so jih predstavile manekenke mariborskega studia, medtem ko moška oblačila Peter Bensen, Prestige in Swan še čakajo na svojo priložnost za predstavitev.
Labod tudi naslednjo sezono prinaša oblačila za elegantno žensko, ki spremlja modne novosti zadržano in premišljeno (Labod style), za bolj ekstravagantno in
drzno poznavalko mode (Ella Vivaldi) in za dinamično žensko, ki se dobro počuti v športno-ele-gantnih oblačilih (Must). Oblikovalki sta si zamislili štiri teme, ki narekujejo barve, vzorce, linije in kombinacije.
B. DUŠIC GORNIK
Incotel zdaj zares!
. NOVO MESTO - Kot je nedavno napovedal direktor novomeškega podjetja Incotel Zvonko Merhar, naj bi že v teh dneh to podjetje dokončno ponudilo cenejše pogovore v tujino pravnim osebam, medtem ko bo ponudba fizičnim osebam na razpolago v začetku septembra. Incotel in Telekom sta se uskladila za ceno medomrež-nega povezovanja. Incotel še napoveduje, da bo zaprosil za posebno izhodno kodo, s katero bi lahko poslovanje razširili še na uporabnike prenosnih telefonov.
LABOD ŽA POMLAD IN POLETJE 2002 - Na četrtkovi modni reviji za kupce in novinarje so predstavili trende, ki jih opredeljujejo štiri teme. Mestni šik prinaša svetle, tople in nevtralne barve, natančne kroje, preproste oblike in zahtevne detajle ter vzorce pod vplivom 60-ih in 70-ih let. Lepota telesa se opredeljuje za naravne tkanine, vzorce z etničnim navdihom ter naravne barvne tone, kombinirane z zeleno. Kar nekaj izdelkov močno diši po kolonialnem in safari stilu. Naravna harmonija ponuja naravne tone, spomine na pesek in puščavo s pridihom oker, roza in zelenih odtenkov ter z zlatimi, bakrenimi in svetlečimi dodatki. Tudi tu ne gre brez safari ali celo vojaškega izgleda in saharjank, ozkih hlač z okrasnimi malenkostmi ob pasu. Tu nastopajo svila, platno in fini velur, zraven pa pleteni dodatki in tanki pasovi. Linija Eksotične sanje je barvita, večbarvna ali peščena z močnimi roza ali turkiznimi odtenki za kontrast. Morda za športni izgled ali kar tako, za izživljanje eksotičnih sanj. (Foto: B. D. G.)
IZVRSTNA VINA - Alojz Cvelbar, eden največjih dolenjskih vinarjev, ima v kleti na Bajnofu pod Trško goro pestro ponudbo svojih izvrstnih vin. (Foto: A. B.)
Cvelbarju velika zlata
V G. Radgoni Cvelbarjev ledeni sovinjon dobil 19,36 točke - Še 3 srebrne medalje in kakovostna stopnja za cviček
NOVO MESTO - Alojz Cvelbar, znani dolenjski vinogradnik in eden največjih proizvajalcev cvička, iz Vinske kleti Bajnof pod Trško goro, je na zadnjem ocenjevanju slovenskih vin v okviru kmetijskega sejma v G. Radgoni spet dosegel izvrsten uspeh: njegov sovinjon ledeno vino letnik 1999 je prejel 19,36 točke od 20 možnih in tako osvojil veliko zlato medaljo.
Ob tem je Cvelbar v hudi konkurenci najboljših slovenskih vin prejel še 3 srebrne medalje: za belo penino letnik 99 (17,70 točke), kerner 2000 (17,68 točke) in modro frankinjo 2000 (17,10 točke). Njegova cvičkova penina 1999 je prejela bronasto medaljo (16,98 točke), izvrstno pa se je izkazal tudi njegov lanski cviček, ki je
dobil oceno 16,04 točke, kar ga uvršča med kakovostna vina.
Vabilo na rekreativno telovadbo upokojencev
NOVO MESTO - Skupina upokojencev KS Bršljin, Prečna in Bučna vas bo v septembru organizirala rekreativno telovadbo v prostorih Osnovne šole Bršljin, z upokojenci pa bo telovadila strokovno usposobljena fizioterapevtka. Vsi, ki ste pripravljeni sodelovati, se lahko prijavite Veri Lavrič na tel.: 30 26 928. Prvo srečanje bo 12. septembra ob 18. uri na Osnovni šoli Bršljin, kjer se boste dogovorili o urniku in vseh ostalih vprašanjih te rekreacije.
Turbokapitalizem po šmarješko
Turbokapitalizem ima en sam cilj: čimvečji dobiček na najlažji način, po najkrajši poti in v čim-krajšem času. Pri tem ne pozna zadržkov, kaj šele moralnih ozirov, in izkorišča vse možnosti za dosego tega cilja, ki je obenem tudi potrditev pravilnosti take usmeritve.
V stanovanjskem naselju v Šmarjeških Toplicah je pred časom začel rasti apartmajski objekt. Tako imenovana gradnja za trg. Resda v nasprotju z usmeritvami, ki za to naselje predvidevajo ali so predvidevale zgolj stanovanjsko in neprofitno gradnjo, a tu se tak nedoločno definiran sta-novanjsko-apartmajski objekt že nekako zrine skozi, še posebej, če imajo vlagatelji za sabo pravo politično zaledje.
No, kakorkoli že: v stanovanjskem naselju je zrasel objekt z 12 apartmaji, v tem naselju veljajo določena pravila. Naselje je nastajalo postopoma in prvi graditelji so morali v svoji režiji in s svojim denarjem zgraditi tudi vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Ob širitvi so vsi naslednji graditelji morali "odrajlali"določen denarni prispevek za priključitev na to omrežje. In to dvakrat: najprej krajevni skupnosti, ki je za to, da se gradi na “njenem ” ozemlju, čeprav sama konkretno ni za to nič prispevala, zaračunala okoli 3.000 mark, poleg tega pa so novi graditelji prispevali še po 1.000 mark namensko za ureditev tega naselja. Tega denarja si niso prisvojili prvi graditelji, ki so dejansko zgraditi vodovodno in kanalizacijsko omrežje, ampak je šel na poseben račun, s katerega je denar namenjen zgolj za ureditev naselja: za javno razsvetljavo in prepotrebno asfaltno preplastitev cest v naselju; za to naj bi sicer poskrbela krajevna skupnost, a po besedah prizadetih stanovalcev ta bolj skrbi za asfaltiranje poti med vinogradi in do vikendov kot pa za ureditev stanovanjskega naselja.
Vsi novi stanovalci do sedaj so bolj ati manj mirno požrli to zahtevo in poravnali tistih 3.000 mark. Potem pa pridejo graditelji apartmajskega objekta, ki ga po strogo razumljenih kriterijih v tem naselju sploh ne bi smeli postaviti. No, pa so stanovalci požrli tudi
to. Ko pa naj bi tudi investitorji tega objekta plačali svoj “davek", je hudič vzel šalo. To se pa že ne sklada s projekcijo turbokapita-lizma! Še posebej, če je za njim turboliberalizem. Zadnji kandidat za partijskega sekretarja v delovni organizaciji bo pa že vedel, kako se taki stvari streže!
In so se brzopeto vključili njegovi novi (stari) privrženci. Koliko zahteva krajevna skupnost, se sploh ne ve. Od vsakega apartmaja po 3 jurje mark, toliko za vseh 12 skupaj ali (glede na posredovanje) sploh nič? Znan pa je zelo omiljen zahtevek skupnosti naselja: po 500 mark na apartma, se pravi borih 6.000 mark za priključitev objekta z 12 apartmaji na vodovodno in kanalizacijsko omrežje, ki je v celoti last krajanov, ki so ga zgradili. Denar pa, kot rečeno, bi šel za javno razsvetljavo in preplastitev asfaltnih cest, ki jih bodo uporabljali tudi lastniki teh apartmajev.
Investitorji lega apartmajskega objekta pa se sprenevedajo in prosijo za začasno (zastonjsko) priključitev gradbiščnega vodovodnega priključka. Gre za očitno zavajanje. Za ta priključek prosijo sedaj, ko je objekt že pod streho in ima vsak apartma že svoj vodomer! Do sedaj tega gradbenega vodovodnega priključka očitno niso potrebovali, saj jim je vso vodo, potrebno pri gradnji, brezplačno dajat prvi sosed!
Novomeška Komunala, ki ni ne lastnik in ne upravljalec ne vodovodnega in ne kanalizacijskega omrežja v tem naselju, pa se spreneveda in se glede nelegalne priključitve t.i. “začasnega vodovodnega gradbiščnega priključka " sklicuje na predsednika KS Šmar-jeta, ki za to nima nobenih pooblastil in če je to dovoljenje res dal, je to naredit samovoljno in na svojo roko.
Težava je tukaj. In rešitev? Kot običajno: ko gre za veliko težavo in za očitno kršitev, da ne rečemo brezsramno izigravanje in barabijo, bodo sklicali sestanek. Le kaj bodo na njem glede na sedanje (ne)ravnanje zagovarjali predstavniki investitorja, občine in krajevne skupnosti?
ANDREJ BARTEU
JftMkt j ^ J J A Ši J H o 3 ^ J N M&i
GRADIŠČE POZDRAVUA S CVETJEM - V zadnjih 10 letih se je vas pri Šentjerneju precej spremenila, vaščani pa bolj skrbijo za izgled vasi in okolice svojih domov. Prvi kupi gnoja so že ograjeni z lepimi ograjami, na poslopjih so rože, okna so v zelenju in cvetju, enako gredice. Mimoidoče pa še posebej preseneti cvetje na drogovih javne razsvetljave in na mostu, ki sta jih, kot že mnogokrat to poletje, tudi v sredo zvečer zalivali Marija in Katarina Žužek. (Foto: B. D. G.)
Cvetlično presenečenje
Hortikulturno društvo Azalea iz Gradišča je drogove ob cesti in ograjo na mostu okrasilo z rožami
GORENJE GRADIŠČE - Morda je slovenska vas, v kateri se gnojevka izceja čez naselja in včasih kar na cesto in je okrog hiš vse nastlano z orodjem in odvečnimi predmeti, že preteklost. To gotovo drži, če govorimo o Gorenjem Gradišču. Nekateri pravijo, da je bila to ena najbolj zanikrnih vasi v sedanji šentjernejski občini, vendar bodo morali s temi govoricami počasi prenehati. Pogled na drogove obcestnih svetilk ali ograjo na mostu čez potok Pendirjevko, na katerih v teh dneh cvetijo rože, obeta spremembe.
Za dobrodošlo novost v vasi skrbi Hortikulturno društvo Azalea iz Gradišča, ki ga vodi Karl Žužek, v večernih urah pa smo z vedri in samokolnico pri mostu zalotili njegovo ženo Marijo in hčerko Katarino. V vročih dneh zalivajo vsak dan in si pri drogovih pomagajo s traktorjem.
V društvu želijo polepšati vas, radi bi, da bi rože dobilo vsako okno, da bi bila dvorišča lepa, ograje negovane in ob cesti zasajeni grmički in rože. Zdaj je 16 drogov javne razsvetljave okrašeno s po dvema cvetličnima lončkoma in
zamisel je sprva bila, da bi za vsak drog skrbela bližnja hiša. Za prvo leto se to ni obneslo, zato za rože skrbijo kar Žužkovi. Vaščani so sprva gledali na akcijo nezaupljivo, zdaj pa je že bolje. Kot pravi Žužek, je v društvo včlanjen vsaj kdo od vsakega gospodinjstva v vasi. Marsikaj so v zadnjih nekaj letih že spremenili in vasje že lepša. “Najprej se prime enega soseda, to vzpodbudi drugega in tako naprej. Zajelo bo vas in nato se bo začela tekmovalnost med vasmi..." razmišljajo v društvu.
B. D. G.
Tokrat na Kunc
DOLENJSKE TOPLICE - Društvo za zdravilne rastline Dolenjske organizira v nedeljo, 12. avgusta, izlet na Kunč v Kočevskem Rogu, kjer bodo spoznavali zdravilne rastline, si ogledali veliko ledeno jamo v bližini in žago. Odhod bo ob 9. uri izpred Mercatorjevega centra (500 metrov izven Dolenjskih Toplic v smeri Podturna) z lastnimi avtomobili, kdor prevoza ne bo imel, pa se bo pridružil drugim. Povratek načrtujejo okrog 13. ure. Izlet je brezplačen.
Dobravski gasilci slavili
Navdušenje nad novim gasilskim vozilom, hkrati pa ogorčenje nad državo, ker obdavči prostovoljne prispevke
DOBRAVA PRI ŠKOCJANU -V soboto, 4. avgusta, je Gasilsko prostovoljno društvo (PGD) Dobrava priredilo slavje ob pridobitvi novega gasilskega vozila in razvitja prapora. Prisotne je sprva navdušila šentjernejska godba, ki je korakajoče gasilce in njihova vozila pospremila do gasilskega doma Dobrava, kjer je bil kasneje kulturni program.
V uvodnem govoru je predsednik PGD Dobrava Anton Mojstrovih pozdravil vse prisotne. Povedal je nekaj več o zgodovini njihovega društva, ustanovljenega leta 1932, in o velikodušnem pokrovitelju
SVETI FLORIJAN, VARUJ NAS VSAK DAN! - Dobravski gasilec na fotografiji je v soboto upravičeno ponosen stopil pred nov gasilski avto s prav tako novo razvitim praporom v rokah, saj se dogodka, kot sta prevzem avta in razvitje prapora, ne zgodita prav pogosto. Kljub temu so mnogi gasilcem zaželeli srečno vožnjo v upanju, da bo nov avto moral čim manjkrat na pot. (Foto: Teja Bezeg)
novega avtomobila g. Alojzu Jera-ku (ki ga žal zaradi poslovnih obveznosti ni Bilo na paradi), nekoč njihovem sokrajanu, sedaj pa prebivalcu Venezuele. Omenjeni dobrotnik je pomagal gasilcem Dobrave tudi že leta 1972, ko jim je podaril nov gasilski avto z vso potrebno opremo. Letos pa je za sodobno gasilsko opremo avta prispevalo 666 darovalcev in občina Škocjan. Vsi ti prispevki pa so PGD Dobrava spodbudili k nadaljnjemu delu. Ob pomoči pokroviteljev so se odločili tudi za nakup gasilskega prapora, ki so ga razvili na sobotni slovesnosti. Ob tej priložnosti so podelili tudi več priznanj, pohval in zahval za prizadevno delo in pomoč članom društva ter pokroviteljem.
Ob koncu slovesnosti je imel govor tudi Janez Povšič, župan občine Škocjan, katerega častno delo je bilo predaja ključev poveljniku PGD Dobrava Dragu Ponikvarju. Med nastopajočimi so bili tudi cerkveni mešani pevski zbor in trije mladi harmonikarji, stari od 10 do 14 let, ki so občinstvo najbolj navdušili s skladbo Na Golici. Po končanem programu pa je prisotne zabaval ansambel Rubin.
Tako predsednik PGD Dobrava kot tudi župan občine Škocjan sta v svojih govorih opozorila na nesmiselnost obdavčenja težko pridobljenih prostovoljnih prispevkov, s katerimi kupujejo potrebno tehnično opremo. “Gasilska oprema pač ni modna muha ali prestiž, temveč tehnika, ki med drugim rešuje tudi življenja,” je v svojem govoru ogorčen zaključil Anton Mojstrovič.
TEJA BEZEG
Z rokami in voljo do pašnikov
Na Zoretovi kmetiji na Selih pri Hinjah v teh poletnih dneh pasejo svojo čredo plemenskih ovac in koz na sosednjih opuščenih kmetijah - Ovčjereja le za dopolnilo
SELA PRI HINJAH - Borna zemlja na kraškem terenu je v julijski sončni pripeki presuha, da bi dala Suhokranjcem dovolj otave. Zoretovi s Sel zdaj svojo drobnico pasejo na opuščenih kmetijah, saj so le tako na svojih pašnikih kaj nakosili za zimo. Skupaj z mladicami imajo 45 ovac in koz, zraven pa sodi še 20 do 30 kakor sneg belih jagnjet. Za tako čredo potrebujejo običajno 12 ha pašnikov oz. 1 ha za 3 ovce, v sušnih letih pa še vsaj 2 do 4 ha več.
Sliši se morda čudno, toda hinj-ski del Suhe krajine je izrazito kraško območje, kjer je veliko kamenja, malo zemlje in slab pridelek. “Za državne subvencije nimamo pogojev. Lahko bi jih dobili, če bi na novo uredili in ogradili od 2 do 30 ha pašnikov, vendar so naše parcele manjše in zato imamo prestavne ograje. Se pa potegujemo za občinska sredstva,” je povedal Franc Zore.
Franc je ovce pasel skupaj z drugimi otroki iz vasi še kot deček, v letu 1994 pa se je njegova družina odločila za ovčjerejo, v treh letih nakupila ovce, uredila potrebne pašnike in zgradila hlev. Čez leto je njihova drobnica ves čas na prostem, enkrat na teden pa morajo čredo seliti z enega pašnika na drugega, pri čemer običajno sodeluje vsa štiričlanska družina; poleg Franca še mama Antonija ter hčerki Monika in Urška.
V tropu imajo plemenske živali jezersko-solčavske-rumonovske pasme, ki so rezultat odbiranja (selekcije) pod nadzorom Biotehniške fakultete. Večino ovac prodajo za pleme, njihovi plemenski ovni pa ob podeljevanju licenc dobivajo dobre ocene. Samo manjši del živali zakoljejo in prodajo doma. V klavnico gre največ 10 slabših jagnjet na leto.
Svetniki potrdili, župan ne podpiše!
DOLENJSKE TOPLICE -Tudi svetniki občine Dolenjske Toplice so na zadnji seji, ki je bila pred tednom dni, soglašali z dogovorom o ureditvi premo-ženjsko-pravnih razmerij med mestno občino Novo mesto in občinami Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk. O dogovoru so se župani uskladili sredi junija. Novomeščani so ga na seji sveta potrdili že konec junija, Mirnopečani in Žužem-berčani pa sredi julija. Čeprav je tak dogovor sprejel tudi top-liški občinski svet, pa je, kot sporoča novomeška podžupanja Martina Vrhovnik topliškim svetnikom, župan Franc Vovk 3. avgusta odklonil podpis dogovora. Po besedah Vrhovniko-ve Vovk pogojuje podpis s spremembo dogovora, po kateri mestna občina ne bi plačevala Dolenjskim Toplicam obveznosti v enakih obrokih, kot je bilo usklajeno, temveč bi ji že letos nakazala 50 namesto 25 milijonov tolarjev. V Novem mestu to dejanje označujejo za blokado delitvene bilance in pozivajo topliške svetnike, naj zadevo rešijo.
Več za dimnikarje?
ŠKOCJAN - V škocjanski občini za-zdaj še ne bodo imeli višjih cen dimnikarskih storitev, ki jih je predlagalo Dimnikarstvo Jelančič iz Sevnice. Svetniki so imeli okrog tega vprašanja in o izvajanju dimnikarskih storitev celo vrsto vprašanj, na katera pa niso mogli dobiti odgovora, ker se predlagatelj ni mogel udeležiti seje. Tako bodo o povišanju cen razpravljali prihodnjič.
Za turizem in obrt
DOLENJSKE TOPLICE - V Dolenjskih Toplicah so pred kratkim opredelili, za katere dejavnosti bodo porabili proračunska sredstva za razvoj turizma ter obrti ih podjetništva za letošnje leto. Za različne naloge, ki bodo prispevale k razvoju turizma, bo letos na voljo okrog 10 milijonov tolarjev, za pospeševanje obrti in podjetništva pa še slabih .9 milijonov tolarjev.
Nadzorovan trop imajo zdaj tri leta in zaradi tega več dela z vodenjem knjig, tetoviranjem, tehtanjem. “Vsako jagnje je petkrat knjiženo. Sprva se mi je zdelo, da ne bo šlo, a se potem navadiš in če redno beležiš, ni težav,” pravi Antonija, ki skrbi za evidenco, skupaj z mlajšo hčerko Urško pa pomagata tudi pri porodih.
Cena, ki jo dosegajo za plemenske ovce iz kontroliranega tropa, pa ni nič višja od drugih, res pa je, da jih lažje prodajo, kar ob sedanji ponudbi in konkurenci ni nepomembno. Cene se poleg tega že od leta 1994 niso spremenile, tako da plemenske živali še vedno prodajajo po 500 tolarjev za kg žive teže, klavnice pa plačujejo po 450 tolarjev. Kupci prihajajo iz vse Dolenjske in Bele krajine pa tudi od dru-
DOBINDOL - Še pred desetimi leti je bilo naročil za lesene sode, kolikor si hotel, potem pa so v naše zidanice in shrambe prišle cisterne iz nerjaveče pločevine, ki so praktične, enostavne za uporabo in niti ne predrage. Tako seje zgodilo, da izumira tudi poklic sodarjev, saj jih, razen za popravila, skorajda ne potrebujemo več.
Franc Kobe iz Dobindola, vasi med Uršnimi seli in Dolenjskimi Toplicami, je kar lepo število let imel popoldansko obrt. “Še pob sem bil, ko sem hodil pomagat k sosedu in se naučil tega opravila. Pozneje sem delal tudi doma in pred kakimi 20 leti, ko sta pomagala tudi sinova, je bilo dela toliko, da sem vzel popoldansko obrt," se spominja Franc.
V njegovi delavnici so nastajali veliki in mali sodi, ki zdaj stojijo po zidanicah po vsej Sloveniji, še največ pa jih je morda na Primorskem. “Do 2.000 litrov velike sem delal, lotil pa sem se tudi izdelave lesenih preš, mlinov za sadje ali
god ter se k Zoretovim pogosto vračajo.
Kmetija je vključena tudi v Združenje ekoloških kmetij, kar pomeni, da se pri Zoretovih vse prideluje na okolju prijazen način. Franc ob pomoči ene od svojih deklet striže ovce dvakrat na leto. Volno zamenjajo z doplačilom za izdelke ali pa za izdelano domačo volno, iz katere Antonija pozimi plete nogavice za darila in tudi za prodajo.
Jeseni se bo življenje na kmetiji v bližini cerkvice na Selih pri Hinjah precej spremenilo, saj obe hčerki odhajata na šolanje v Ljubljano. Franc in Antonija zato o večanju črede ne razmišljata. “Zdaj bi najbrž že morali imeti 200 plemenskih ovac, da bi se lahko preživljali samo z ovčjerejo, kar pa je na tej naši razdrobljeni zemlji nemogoče,” se zaveda Franc. Sam zato še naprej vozi šolarje k pouku na Prevole in opravlja druga dela kot hišnik pri tej šoli, žena pa nekaj zasluži z vaško trgovinico.
B. DUŠIČ GORNIK
čebričkov za rože. Zdaj je rostfraj in lesa nihče več ne mara,” ugotavlja in doda, da v njihovi kleti ni kovine. Sami leseni sodi, od največjega pa do 16-litrskega.
Ko je bilo največ dela, je v delavnici prišla prav tudi roka žene Francke, pozneje pa sta mu pomagala sinova, ki sta oba kar dovolj doma v poslu, vendar sodov najbrž ne bosta izdelovala nikoli. Tudi Franc zdaj ni več obrtnik, včasih pa le še napravi kak sod, če ga kdo že hoče, sicer pa večinoma popravlja stare. Dolgčas mu ni, saj prime za vsako delo doma in pri sosedih. Kobetovi, mladi in stari, skupaj obdelujejo 16 ha veliko kmetijo, na kateri je polovico zemlje obdelovalne. Po valovitem terenu morajo marsikje grabiti seno na roke, po grivah pa je treba zagrabiti tudi za koso. "Grmovja je vse več, saj se mnogim ne splača več obdelovati in vse zarašča. No, mi še redimo 6 glav govedi in nekaj prašičev,” doda Francka.
B. D. G.
FRANC ZDAJ VEČINOMA POPRAVI JA - V delavnici pri Kobetovih v Dobin-dolu se vedno kaj zbija, če že dedek Franc ne sestavlja novih sodov ali popravlja starih, pa zbijajo vnuki. Na sliki sta z dedkom Maja in Matjaž, ki si še posebej rud kaj napravi v delavnici. Morda sodov ne bo izdeloval, bo pa kaj drugega! (Foto: B. D. G.)
ZA PREŽIVETJE BI BILO TREBA 200 OVAC - Zdaj je na Zoretovi kmetiji na Selih pri Hinjah (na fotografiji pri čredi so Franc, Antonija in Urška) skoraj idilično lepo, tako da si je kar težko predstavljati, kako je bilo, ko so krčiti grmovje, leto za letom izkopavali in pobirali kamenje po pašnikih ali ruvali plevel. Tega brez pridnih rok in trdne volje ne bi zmogli. Brez njih bi pašniki spet zarasli, tako kot bodo na marsikateri od okoliških kmetij, ki ugašajo druga za drugo. (Foto: B. D. G.)
Sodov nihče več ne mara!
Sodarji po naših vaseh, podobno kakor Franc Kobe iz Dobindola, počasi zapirajo delavnice
' v	s
Sentjernejske črepinje
OGRAJENO - Šentjernejska občina se v zadnjih letih lahko pohvali kar z nekaj pridobitvami in navsezadnje jih je nekaj mogoče že ob prvem obisku v kraju opaziti. Med njimi je tudi sodobno igrišče. okrog katerega se že začenjajo prepiri. Igrišče je menda res kar najsodobnejše, vendar domača mularija in smrkavci nimajo kaj dosti od tega. Pridobitev je namreč skrbno varovana za ograjo, medtem pa se otroci še naprej igrajo tam, kjer so se že prej. Največkrat na dvoriščih in parkiriščih.
POČITNICE ZA STARŠE -Morda so prejšnji teden običajna "otroška igrišča" bolj samevala kot ponavadi. Šentjernej in vasi okrog njega so se namreč začasno, res samo za štiri dni, povprečno precej postarale. Zgodilo seje, da so mladi množično zapuščali svoje domove in šli raje taborit na Gorjance. Tako je storilo skoraj 100 otrok, sicer menda najbolj navdušenih gasilskih podmladkar-jev. Mislili so, da gredo na počitnice oni, v resnici pa so počivali njihovi starši.
NENAVADEN VLAK - Neuradno smo izvedeli, da bo še pred velikim praznovanjem v Šentjernej pripeljal vlak. Da bi opozoril nase, bo ves čas jernejevega stal pred občino. Kdaj bo od tam odpeljal, se še ne ve, menda pa bo počakal tudi na tiste Šentjernej-čane, ki so doslej zamudili že vse vlake. Redne železniške proge pa do Šentjerneja še ne bo, saj bo imel edini šentjernejski vlak omejen rok trajanja. Neimenovani konstruktorji ga bodo namreč postavili iz buč.
Z	’ I ^
Iz topliškega vodnjaka
NAD SAMOTNIM BREZNOM - Topliški svetnik Drago Celič je ob nekem pojasnilu svojega župana začutil, da ga ima župan za Kekca. Čeprav so o kupnini za zemljišče, na katerem stoji zunanji bazen topliškega zdravilišča, razpravljali kar lep čas, ni nihče rekel bobu bob. Svetniki so vztrajali, naj gre tretjina kupnine, ki ostane občini, v proračun za leto 2002, župan pa je hotel denar takoj. Šele po dolgi razpravi, kije mejila na prepir, je župan dal vedeti, da mora nekje dobiti 25 milijonov tolarjev, ker jih ne bo iz delitvene bilance, kakor so načrtovali. Potem je omenjeni Celič dejal, da jih je župan spet “nasa-maru” in da so Kekci pravzaprav vsi svetniki. Mi pa vprašujemo, kdo je potem Bedanec in kje je samotno brezno? (P.S. Vprašanje ni nagradno!)
KOLESAR - V Toplicah ni navada, da bi na sejah imenovali svetnike, ki razpravljajo, saj se očitno dobro med seboj poznajo, nekateri morda še predobro. V razpravi pa je strokovna sodelavka v občinski upravi Mateja Perko le imenovala enega izmed svetnikov. “Gospod Kolesar," mu je dejala in razlagala naprej. Kolesar ima svoje ime in priimek, če pa bo v bodoče šlo po dejavnostih in po gostilnah, bodo v svetu dobili tudi gospoda Račko.
‘ ...... ...........I-----\
Suhokranjski drobiž
NA PRVEM MESTU - Ob nedavnem obisku predstavnikov šolskega ministrstva v OŠ Žužemberk in njeni podružnični šoli na Dvoru je bilo izrečenih veliko pohval glede urejenosti šole. Še več, šolo so umestili kar na prvo mesto med slovenskimi šolami, kar je zasluga ravnateljice mag. Jelke Mrvar in celotnega kolektiva. Šola postavlja na prvo mesto znanje, med osrednje naloge pa tudi vzpodbujanje solidarnosti, delo in urejenost.
PRAVA PEVKA - Vrhunska pevka Nuša Derenda je na Pikniku na valovih Krke dokazala, da je ta trenutek pevka št. L Miru ni imela niti med odmori, ko je našla čas za klepet in prijazno besedo, fotografiranje ter za avtograme številnim oboževalcem in oboževalkam, ki so se nagnetli okrog nje. Tega pa ne bi mogli reči za pevko, ki je nastopila na poletnih grajskih prireditvah v Žužemberku. Pred nastopom je bila Tinkara Kovač varno zaprta v kombiju, po nastopu pa v bivši ječi žužem-berškega gradu!
SPET GASILCI - Dvorski gasilci poskrbijo za prijetno vzdušje na številnih dogodkih. Požarov na srečo ni, so pa zato drugi pripetljaji. Te dni je bil, na primer, na obisku v Žužemberku novinar znane časopisne hiše. Gosta z motorjem je presenetil gasilski veteran Mirko Repar in ga poškropil z vodo. Novinarskega mačka Tomaža Bukovca, sicer vajenega presenečenj, je tak sprejem le iznena-dil, zato je moral Mirko "gašenje” ponoviti.
Sprehod po Metliki
RAZLIKA I - Dokaz za to, da je marsikdaj za red dovolj le nekaj tolarjev, so nakupovalni vozički v metliškem Šparu. Da si ga kupec pribori, mora v režo potisniti kovanec za pet ali deset tolarjev, denar pa dobi nazaj, ko voziček zopet postavi na mesto za vozičke. Niti en voziček tako ne ostane na parkirišču, temveč ga po nakupu vsak pospravi. Pravo nasprotje so Mercatorjevi nakupovalni vozički. Včasih mora biti človek pravi virtuoz, da se z avtom uspešno umakne vozičkom, ki jih kupci, ko nakupljeno preložijo v avtomobile, pustijo kar na parkirnem prostoru. Upamo si celo trditi, da so vestni pospravljalci Sparovih in nevestni uporabniki Mercatorjevih vozičkov eni in isti kupci. Razlika je le v tem, da pri Mercatorjevih vozičkih ni reže, v katero bi potisnili kovanec, pa je potem tudi škoda tistih nekaj korakov, da bi ljudje vozičke vrnili tja, kjer so jih vzeli.
RAZLIKA II - Etnokoncert Tria dva čardaša seje pred tednom dni v okviru črnomaljskih poletnih kulturnih prireditev pričel s polurno zamudo. Ena od metliških obiskovalk je komentirala, da se kaj takega v Metliki zagotovo ne bi moglo zgoditi. A se je dva dni pozneje pogovor z znanimi Metličani v Ljubljani na dvorišču metliškega gradu začel s skoraj tolikšno zamudo kot črnomaljska prireditev. Razlika je bila le v tem, da so v Črnomlju za zamudo krivili počeno struno na tamburici in stole, ki so jih zaradi obilice obiskovalcev nosili skupaj z vseh vetrov, medtem ko v Metliki vzroka zamude niso izdali. Očitno se jim je zdelo, da zamuda pač sodi k običajni metliški folklori.
Črnomaljski drobir
TRIO - Metliški oktet Vitis je znan po tem, da pogosto na nastopih v njem poje šest ali sedem pevcev. V Črnomlju pa so ubrali drugačno pot. Na koncertu Tria dva čardaša pred tednom dni so igrali štirje tamburaši. Pa se naj potem še čudijo, če kdo ne loči, kaj je duet, trio, kvartet, septet...
KLATENJE - Glasbeniki so se med prej omenjenim nastopom odločili spremeniti sceno. In to so očitno želeli storiti zares temeljito. Predvsem so se izkazali v zadevanju z inštrumenti v luči nad odrom, kar so - prav tisto noč je bila polna luna -jtoimenovali klatenje polne lune. Če je na klatenje tudi v resnici imela vpliv polna luna, obiskovalci niso uspeli izvedeti.
VSESTRANSKOST - Člani Tria dva čardaša so z veseljem razkrili skrivnost, da so tamburice vsestranko orodje. V skrajni sili bi jih bilo mogoče uporabiti tudi kot vesla. Vendar pa so hitro pristavili, da sami svojih inštrumentov ne posojajo za športno udejstvovanje. Če bo kdo želel uporabljati tamburice kot športne pripomočke, si bo za posojevalca pač moral najti koga drugega.
Semiške tropine
IZGOVOR-Včasih se turisti pritožujejo, da v Beli krajini ni hotela, v katerem bi lahko prespal poln avtobus obiskovalcev. Belokranjci trdijo, da je tako iz čisto gostoljubnih razlogov. Marsikdaj se namreč zgodi, da turisti, ki se pripeljejo z enim avtobusom, preprosto nočejo spati skupaj v enem hotelu, ampak so raje razpršeni po skritih belokranjskih kotičkih, saj se tako na eleganten način skrijejo pred nepoklicanimi očmi. Belokranjci, ki se ne želijo nikomur zameriti, pa imajo tako pri roki dober izgovor, da za vse ni prostora v eni stavbi. Vendar so Semičani na dobri poti, da pretrgajo tradicijo te gostoljubne belokranjske geste. Na Smuku lovci gradijo prizidek k lovskemu domu. kjer bo dovolj prostora za prenočevanje vsaj petdesetih ljudi. A čeprav se tokrat gosti ne bodo mogli izgovarjati na pomanjkanje prostora, bodo imeli dovolj razlogov za izgovor, da se bodo izognili “jkupinske-mu” spanju. Lahko bodo rekli, da so veliki ljubitelji gozdov in jo bodo mahnili na nočni sprehod po bližnjih gozdovih. .
LUKNJA - Pri semiškem otroškem vrtcu je bila zanemarjena in zaraščena globača, ki je bila kraju vse prej kot v ponos. Krajani so pričakovali, da jo bodo ob gradnji vrtčevskega prizidka zasuli in zasejali s travico. A so bila njihova pričakovanja očitno prevelika. Del luknje so res zasuli, del pa je je še vedno Semiču in Semičanom v sramoto. A upanje je le ostalo. "Morda pa jo bodo dokončno zasuli ob naslednjem dozidavanju vrtca,” se tolažijo največji optimisti. In hitijo delat otroke.
MŠŠ A 32 m a s j j-j o s c j IJ MM
Ključ do uspeha je sloga v družini
Šest Bahorjevih iz Dragovanje vasi se preživlja z izkupičkom od svojih kmetijskih pridelkov, ki jih prodajo gostom p turistični zidanici na Tanči gori - Ura ni nikoli njihov gospodar
TANČA GORA - Bahorjevi iz Dragovanje vasi so se kar nekaj let temeljito pripravljali, preden so leta 1997 odprli vrata družinske izletniške turistične kmetije na Tanči gori nad vasjo. Gospodar Zdravko priznava, da si v začetku niso upali preveč ugrizniti, ko pa so spoznali, da je zanimanje gostov veliko, so zidanico med vinogradi in gozdom dograjevali. Sedaj lahko končno rečejo, da dobiva turistična zidanica zaokroženo podobo.
Bahorjevi lahko v zidanici spre- žena Barbara pa sin Zdravko, sna-
jmejo 60 gostov, ki jim pripravijo kosila, degustacije. "Trudimo se predstaviti značilne belokranjske jedi, sicer pa vse, kar ponudimo, pridelamo in predelamo doma. Tako zelenjavo, kruh iz domače moke, jagenjčke, odojčke. svinje, perutnino, vino,” našteva Zdravko. A ne le, da sami vso hrano pridelajo in pripravijo, ampak jo tudi postrežejo gostom. Za vse to delo je potrebna obilica pridnih rok, na srečo pa jih pri Bahorjevih ne manjka. Poleg Zdravka pomaga še
ha Suzana, kljub rosnim letom pa tudi že vnučka Jaka in Klemen.
Vseh šest se namreč preživlja z izkupičkom od tega, kar jim uspe iztisniti iz 17 hektarov zemlje in seveda turistične kmetije. Gospodar Zdravko pravi, da se sicer da preživeti, a ura ne sme biti nikoli njihov gospodar. Predvsem pa. morajo kmečka dela prilagoditi gostom, ki prihajajo k njim iz vse Slovenije v glavnem ob koncu tedna. Največ jih je še vedno iz domače črnomaljske občine, saj so Ba-
horjevi še posebej poznani po izvrstnih jagenjčkih in odojčkih z ražnja, ki jih znajo belokranjski sladokusci še kako cenitj. Zdravko rad izda skrivnost okusne pečenke: to so krušne peči, v katerih jo peče. Sicer pa so Bahorjevi dobili na različnih ocenjevanjih tudi veliko priznanj za druge dobrote s svoje kmetije, največ pa na Ptuju in na metliški Vinski vigredi. Bodisi za vino, kruh, salame, piškote, žganje.
Kot smo v začetku omenili, dobiva Bahorjeva turistična zidanica končno podobo, saj prav sedaj dokončujejo skedenj, v katerem bo jedilnica za 80 ljudi, nad njo pa bodo sobe. Pod skednjem so zgradili skoraj 110 kv. metrov veliko vinsko klet za predelavo grozdja, ki ga pridelajo na okrog 4.000 trtah.
M. BEZEK-JAKŠE
Uspešno je združil dve funkciji
Dušan Stariha, ki je kot predsednik Prostovoljnega gasilskega društva in Športnega društva v Gradcu že dodobra razgibal družabno življenje, ima še veliko načrtov - Športni center za zgled
SEMIČ - Pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije-Giba-nja znanost mladini je od 25. julija do 4. avgusta potekal v Semiču raziskovalni tabor študentov biologije. Pravzaprav so v tukajšnji osnovni šoli študenti in njihovi mentorji le prenočevali in imeli laboratorije, sicer pa so opravljali terensko delo po vsej Beli krajini.
Letošnjega tabora seje udeležilo 65 študentov in mentorjev, poleg slovenskih pa so prišli tudi gostje iz Jugoslavije, Hrvaške in Švice. Tako so lahko udeležencem iz tujine predstavili del Slovenije, njeno naravno in kulturno bogastvo ter prizadevanja za varstvo okolja. Sicer pa je delo na taboru potekalo v desetih skupinah: za kačje pastirje, ptiče, metulje, pajke, male sesalce, hrošče, plazilce, dvoživke, netopirje in v botanični skupini. Udeleženci tabora se zavedajo, da bodo le s pomočjo številnih vej biologije in ekologije lahko dobili celovit vpogled na okolje.
Kot rečeno, je potekalo delo predvsem na terenu, nabrani material pa so dodatno obdelali v laboratoriju. Zanimivo je, da so udeleženci tabora med drugim v okolici Semiča odkrili dve za Slovenijo novi vrsti pajkov ter netopirja gozdnega mračnika, ki ga v naši državi le redko najdejo. Sicer pa je poglavitni namen tabora, da udeleženci domačinom predstavijo biotsko pestrost njihovega okolja, vplivajo na ekološko zavest ter opozorijo na ekonomsko vrednost takega območja.
M. B.-J.
S cevjo tudi nad mamo
ČRNOMELJ - Policisti so 4. avgusta pridržali M. D. iz Črnomlja, ker se je pretepal z I. B„ nato pa z železno cevjo udaril tudi svojo mater. Ko sta se policista hotela z njim pogovoriti, je hotel z roko udariti še njiju. Med postopkom je I. B. policistom grozil in jih žalil. Srečal se bo s sodnikom za prekrške.
BAHORJEVIH ŠEST - Bahorjevi Zdravko starejši in mlajši, Barbara, Suzana, Jaka in Klemen so prepričani, da se z umnim gospodarjenjem da preživeli tudi na manjši belokranjski kmetiji. Seveda delovni dan nikoli ne traja le osem ur. A se jim ob velikem razumevanju v družini ni težko razdajati na kmetiji in gostom. (Foto: M. B.-J.)
NE ZGOLJ LJUDSKA GLASBA - Peter Jakša, Anton Grahek in Anže Mihelič, ki so pred približno pol leta začeli igrati v Triu dva čardaša, so pred tednom dni navdušili številno občinstvo na zadnji prireditvi v'okviru “Poletja v Črnomlju Program sicer že izkušenih belokranjskih glasbenikov je zajemal belokranjske ljudske pesmi in ljudske pesmi drugih narodov, tudi romske, ter priredbe klasičnih in popularnih skladb. S tem so želeli pokazati, da je na tamburice mogoče izvajati zelo raznoliko glasbo. Njihov nastop so popestrili še trije gostje: črnomaljska pevka Judita Ilenič, učiteljica glasbe in zborovodkinja, Damjan Sever, član metliške tamburaške skupine pri folklorni skupini “Ivan Navratil", in Rusmir Redžič, tenorist v ljubljanski Operi. (Foto: M. B.-J.)
NA LOV ZA METULJI - Skupina za metulje na semiškem raziskovalnem taboru študentov biologije je štela pet udeležencev. Odkriti so nekaj metuljev selivcev z juga, ki jih v Sloveniji niso opazili že dvajset let. V močvirjih, kolikor se jih je še ohranilo, pa so odkrili metulje modrine, ki jih je v naši državi težko najti. Sicer pa so biologi potarnali, da je Bela krajina presenetljivo dobro kultivirana in da so pokošena skoraj vsa polja, kar za njihovo raziskovalno delo ni preveč dobrodošlo. (Foto: M. B.-J.)
GRADAC - Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Gradac je s 112 leti eno najstarejših gasilskih društev ne le v Beli krajini, ampak tudi v Sloveniji. Po osamosvojitvi naše države je delo v marsikaterem tovrstnem društvu zamrlo in tudi v gradaškem niso ušli krizi. Ko pa je letošnjega februarja prevzel predsednikovanje društva v svoje roke Dušan Stariha, je znova zaživelo.
Že lani jeseni so ustanovili tudi Športno društvo Gradac, saj razen igrišča za košarko in mali nogomet na športnem področju kraj ni imel ničesar. Tudi v tem društvu je prevzel vajeti v svoje roke Dušan Stari-* ha in kot se je pokazalo, mu je v nekaj mesecih uspelo dobro združiti obe funkciji. Dušan se je lotil oživljanja PGD, čeprav pravi, da še niso dosegli ciljev, ki si jih je zastavil. A je prepričan, da jim že prihodnje leto ne bo težko sestaviti ne ženske ne moške tekmovalne ekipe. “V Gasilskem društvu imamo res več kot 200 članov, a je aktivnih še vedno premalo. Zanimivo, da so tisti, ki delajo pri športnikih, pridni tudi pri gasilcih. Ker gre večinoma za mlajše, od njih še veliko pričakujem, zavedam pa se, da napredek ni mogoč čez noč,” je iskren Stariha.
Tako so člani obeh društev združili moči in letošnjo pomlad pričeli z urejanjem okolice gasilskega doma in igrišč. Zgradili so travnato igrišče za nogomet, pa za odbojko na mivki in balinišče ter uredili razsvetljavo na asfaltnem igrišču. Kolikor je bilo v njihovi moči, so delali udarniško. V Dušanu so imeli dober zgled, saj je za urejanje igrišč porabil celo svoj redni dopust. A tudi kar se tiče denarja, so
Večeri etno glasbe
METLIKA - V okviru metliškega mednarodnega poletja “Pridi zvečer na grad” bodo v prihodnjih dneh trije večeri namenjeni etno glasbi. V petek, 10. avgusta, bo nastopila skupina Korai Orem z Madžarske, naslednji dan pa mednarodna glasbena skupina Indoeuropean Musič En-semble. V torek, 14. avgusta, bo mogoče prisluhniti ansamblu Ama-la in romski glasbi. Vse tri predstave se bodo na dvorišču metliškega gradu pričele ob 21. uri. Otroci pa si bodo v sredo, 15. avgusta, ob 10. uri v metliškem kulturnem domu lahko brezplačno ogledali mladinski film “Billy Elliot”.
Praznik krajevne skupnosti Črnomelj
ČRNOMELJ - Krajevna skupnost Črnomelj in Godba na pihala Črnomelj vabita v soboto, 11. avgusta, ob 19. uri pod lipe na Gričku na praznovanje dneva krajevne skupnosti in večer z muzikanti. Poleg prirediteljev bodo sodelovali še Zveza borcev, veterani Slovenske vojske, črnomaljski cvetličarji, člani Eko krožkov iz osnovnih šol z mentoricama, za ples pa bo poskrbel ansambel Tonija Verderberja.
se morali znajti sami. “V športnem društvu nismo imeli niti tolarja, v PGD ga za takšne naložbe tudi ni bilo. Nekaj je primaknila krajevna skupnost, največ pa pokrovitelji, med katerimi je bil najbolj radodaren Zdravko Šavor s svojim podjetjem Grand,” pohvali Dušan.
SEMIČ - V letošnjem letu so v semiški občini obnovili vodovod od Podrebra do Štrekljevca ter zgradili vodovod od Oskoršnice do Goliša, medtem ko je na rožnodolskem koncu voda po vodovodnih ceveh stekla kar v pet vasi. V semiški občini je oz. bo v letošnjem letu bogatejših za vodovod sedem vasi.
Ob koncu letošnjega leta bo brez pitne vode iz vodovoda v občini še devet vasi in zaselkov ali 12 odst. občanov. Vendar župan Janko Bukovec zagotavlja, da bodo imeli do
Ponarejena vizuma
METLIKA - Policisti PMP so pri vstopni mejni kontroli dokumentov ugotovili, da imata bosanska državljana D. S. in D. N. ponarejena vizuma. Tujca so zavrnili in zoper njiju podali kazensko ovadbo.
Izlet upokojencev
METLIKA - Društvo upokojencev Metlika pripravlja 5. in 6. septembra izlet v Šibenik, Zadar, na slapove Krke in Kornate. Prijave za izlet, ki ga je mogoče plačati v dveh obrokih, sprejemajo do 15. avgusta na tel. št. 30-59-154.
Letos načrtujejo še asfaltiranje dovoza do gasilskega doma in plato pred njim, pričakujejo pa, da jim bo priskočila na pomoč metliška občina, saj bodo takrat segli v svoj žep tudi Gradčani. Uredili bodo še otroško igrišče, prihodnje leto pa v domu sobo za družabna srečanja, igranje šaha in namiznega tenisa. Stariha si predvsem želi, da bi se krajani vseh starosti zbirali ob gasilskem domu ter da bi na ta način razgibali življenje v kraju. Ne nazadnje takšnega športnega centra, kot ga imajo v Gradcu, ni ni-
konca leta 2003 prav vsi občani vodovod. Ob tem ne gre prezreti, da so med Bukovčevim županovanjem - sedaj mu teče drugi mandat - dobili vodovod v 25 vaseh.
Sicer pa prej omenjena dela niso edina pri gradnji vodovodov v semiški občini. Dokončujejo tudi posodobitev črpališča na bajerju pri Rožnem Dolu in vodovod do Potokov, zaradi nujne posodobitve več kot sto let starega vodovoda pa seje naložba podražila za 33 milijonov tolarjev. Narejen je tudi projekt za vodovod na Omoti, dela pa naj bi bila zaključena do semiškega občinskega praznika konec oktobra.
V okviru regionalnega belokranjskega vodovoda sedaj opravljajo dela do rezervarja na Krču, vrednost tega odcepa pa je 60 milijonov tolarjev. Sicer pa bodo za belokranjski vodovod v letošnjem letu namenili 180 milijonov tolarjev, od tega bo 30 milijonov dobila metliška občina, 90 milijonov pa bo šlo za čistilno napravo za pitno vodo v črnomaljski občini. Narejeni so tudi projekti za višinski vodovod od Gabra skozi Osojnik, Maline in Gradnik na Omoto ter do meje z metliško občino. Za naložbo bi potrebovali kar 350 milijonov tolarjev, ker pa gre prav tako za regijski vodovod, župan Bukovec pričakuje pomoč Separda.
M. B.-J.
kjer v Beli krajini in mnogi jim ga zavidajo. Vendar v goste radi po-
Dušan Stariha
vabijo tudi druge in tako je ob nedavnem prazniku krajevne skupnosti na turnirju v malem nogometu, košarki in balinanju sodelovalo kar 22 belokranjskih in dolenjskih ekip.
Dušan Stariha je prepričan, da imajo v Gradcu še veliko možnosti ne le za obogatitev življenja krajanov, temveč tudi za popestritev turistične ponudbe. Bodisi da gre za ureditev trim in kolesarske steze, za kopanje in čolnarjenje v Lahinji, a tudi za oživitev gradu š čudovitim grajskim parkom.
M. BEZEK-JAKŠE
Letos vodovod v sedem vasi
Ob koncu leta bodo v semiški občini brez vodovoda še v devetih vaseh, čez dve leti pa naj hi ga imeli že povsod
Biologi “odkrivali” Belo krajino
V Semiču je potekal desetdnevni tabor študentov biologije
	j	2 jn	>\ Ši J	J-J	O EJ C J	Jj	MŠi
Drobne iz Kočevja
Začeli z ločenim zbiranjem odpadkov
Uvajali ga bodo postopoma do konca prihodnjega leta - V prvi fazi 40 ekoloških otokov
KOČEVJE - Javno komunalno podjetje Komunala Kočevje je prejšnji mesec vsa gospodinjstva v občini obvestilo, da s postavitvijo “ekoloških otokov” v Kočevju pričenjajo z ločenim zbiranjem odpadkov. Občanom so posredovali natančnejša navodila o ravnanju z nevarnimi in nenevarnimi odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih, ter o ločenem zbiranju odpadkov, ki ga bodo uvajali postopoma vse do konca leta 2002.
“Ekološki otok” je prostor v na- to velja za zabojnike na ekoloških
selju, na katerem stojijo zabojniki velikosti 1.100 litrov v modri, rumeni in zeleni barvi. Zabojniki modre barve so za vse vrste odpadnega papirja, zeleni so za steklenice in steklene izdelke in rumeni za plastenke, plastične vrečke in plastično embalažo nenevarnih odpadkov, kakor tudi za doze od sokov, piva ipd. V prvi fazi, ki se omejuje na letošnje leto, bo takšnih ekoloških otokov v Kočevju in večjih naseljih skupno 40, preostale, od skupno 210 posod velikosti 1.100 litrov v treh različnih barvah, pa bodo namestili postopno do konca prihodnjega leta.
Poleg zabojnikov na ekoloških otokih bodo pri vsakem bloku in hiši tudi zabojniki rjave barve v velikosti 120, 240 ali 1.100 litrov. Ti so namenjeni za vse preostale nenevarne odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih in vanje se, tako kot
otokih, ne sme odlagati nevarnih odpadkov, kot so stara zdravila, ostanki kozmetičnih sredstev, baterijski vložki, akumulatorji, stare barve, laki, lepila, topila, kisline, ostanki škropiv, odpadna olja, fluorescentna svetila, ekrani televizorjev, računalnikov ipd. Za tovrsten odpadke bodo, podobno kot to počno za kosovne odpadke že več let, organizirali akcijo zbiranja in odvoza vsaj dvakrat na leto. Prvo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov so organizirali koncem junija letos. V dveh dneh so zbrali okoli tono odpadkov, med katerimi je bilo skupaj z baterijskimi vložki iz posebnih košev, ki stojijo po Kočevju in okolici, za 5t)0 kilogramov starih baterij.
Vzporedno z uvedbo ločenega zbiranja odpadkov se bo spremenil tudi obračun ravnanja z odpadki na osnovi lani sprejetega Pravilni-
Na Kočevskem največ brezposelnih
Največja težava je strukturna brezposelnost
KOČEVJE - Čeprav se je število brezposelnih oseb od konca lanskega leta do danes znižalo iz 17,4 na 16,9 odstotka glede na aktivno prebivalstvo, je kočevska občina po stopnji brezposelnosti še vedno na nezavidljivem 1. mestu v ljubljanski regiji. Ker je med najbolj oddaljenimi občinami od Ljubljane, kjer so možnosti za zaposlitev izrazito velike, so v Kočevju, kot pravi vodja urada za delo Branka Kajtna, prisiljeni sami iskati rešitev za brezposelne, pri čemer pa se, kot dodaja, srečujejo s številnimi težavami.
“Največji problem je strukturna brezposelnost, ki pomeni veliko neskladje med velikim številom brezposelnih oseb in neustrezno izobrazbeno strukturo,” pravi in pojasnjuje, da to pomeni, da na razpisana prosta delovna mesta ne morejo napotiti ustreznih kadrov, ker jih nimajo. Tudi sicer je izobrazbena struktura brezposelnih zelo nizka. Kar 59,5 odst. je takšnih, ki imajo le osnovno šolo ali pridobljeno priučitev in samo 2,5 odst. z višjo ali visoko izobrazbo. Zato so v zadnjih letih, ko je brezposelnost najbolj narasla, velik del ukrepov Aktivne politike zaposlovanja posvetili dvigu izobrazbene strukture zaposlenih. Januarja letos je bilo tako denimo kar 184 brezposelnih vključenih v številne oblike izobraževanja, funkcionalnega usposabljanja in različnih prekvalifikacij.
“Poudarek pri dvigu izobrazbene strukture brezposelnih je na tem, da jih usmerjamo v izobraževanje za poklice, po katerih je povpraševanje na trgu dela v naši občini največje,« pravi. Gre za poklice v gradbeništvu, gozdarstvu, lesarstvu, kovinski proizvodnji in gostinstvu. Morale pa bi k temu svoje prispevati tudi šole, ki bi morale prilagoditi svoje programe potre-
Travničani so praznovali
LOŠKI POTOK - 31. julij je dan, ko se vaščani Travnika spominjajo tragičnih dogodkov, ko je pogorela njihova vas v času znane roške ofenzive 1942. leta. Pogorelo je 200 hiš in gospodarskih poslopij, na Sodolu, v bližini vasi, pa je padlo 18 talcev, večina prebivalcev Travnika. Že nekaj let na omenjeni dan pripravljajo malonogo-metni turnir. Tokrat se ga je udeležilo šest ekip. Prva je bila ekipa Vodnar (Kapec), druga Dnevni bar Božena Kordiš in tretja Gorniki. Zvečer so pri Malnih podelili priznanja, nadaljevali pa s kresovanjem in tovariškim srečanjem.
bam, ne pa da je tako, kot je sedaj primer s Srednjo šolo Kočevje, da še naprej izobražuje za poklic konfekcijskega modelarja, čeprav se že vnaprej ve, kot pojasnjuje, da zanj v Kočevju ni zaposlitve ter da se bodo zato morala dekleta takoj po prijavi na uradu za delo po končanem šolanju na srednji šoli vključiti v specializacijo.
M. L.-S.
Kostelski rižni
ŠTIRJE MRTVI MOTORISTI -Od spomladi, se pravi od začetka turistične sezone, do minule sobote so se na magistralni cesti od Štalcerjev do Petrine smrtno ponesrečili že štirje motoristi, zadnji minulo soboto, medtem ko se njegova sopotnica v Kliničnem centru v Ljubljani bori za življenje. Turistično-športno društvo Kostel po trgovinah, na pošti in drugod zbira podpise za ureditev prometa na tej cesti in predvsem za boljši nadzor prometne policije. Poslali jih bodo pristojnemu ministrstvu.
DIVJE KAMPIRAJO - Lepo vreme in Kolpa sta privabila v kraje ob Kolpi veliko kampistov, ki postavljajo šotore vsepovsod, še najmanj na prostorih za kampiranje, zato so urejeni kampi na pol prazni. Tisti, ki kampirajo na primer na kamp zemljišču pri Fari, pa pozabijo vprašati za dovoljenje Turistično-športno društvo.
IZBOLJŠATI ODVOZ ODPADKOV - Ob sobotah in nedeljah obiskovalci Kolpske doline napolnijo zabojnike za odpadke, potem pa ti čakajo na odvoz odpadkov do petka, ko jih Komunala prazni. Zdaj bodo skušali urediti praznjenje že ob ponedeljkih.
SPUST - Rekreativni spust kaja-kašev, kanuistov in raftašev po Kolpi od Fare do Žlebov (13 km) bo 11. avgusta ob 11. uri. Startnina znaša 1.500 tolarjev, prijave sprejema Turistično športno društvo Kostel, ki poskrbi tudi za sposojo kajakov, kanujev, raftov in mini raftov ter njihov prevoz. Spust bo tudi zaključni izpit za udeležence kajakaške šole, ki se je začela minuli ponedeljek. Po zaključku spusta bo družabno srečanje v gostišču Samsa na Žagi.
NAJBOLJE KOSIL DIREKTOR - Tekmovanja v košnji s klasično koso seje udeležilo 12 koscev oz. trije več kot lani. Rezultati: 1. Milo-rad Draganič (direktor Centra za promocijo in razvoj turizma Kočevje), 2. Jože Poje (Osilnica), 3. Viktor Padovac (Selo-Kostel), 4. Drago Kep (Kočevje) itd. Nagrade in pokale sta podelila župan Valentin Južnič in predsednik TŠD Stanko Nikolič. Vodstvo tekmovanja pripravlja za prihodnje leto tekmovanje v dveh skupinah (moški in ženske), saj je na lanskem zmagala ženska. Ta tekmovanja sodijo v okvir prizadevanj za urejanje okolja pod geslom "Moja dežela lepa, urejena in gostoljubna - Kostelci, pometimo pred svojim pragom”.
ka o tarifnem sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki in sklepa o tarifnih postavkah. Ker bo po novem osnova za obračun število članov v gospodinjstvu in ne več velikost stanovanja, bodo gospodinjstva, ki imajo manjša stanova-
* Za nabavo posod in postavitev ekoloških otokov bodo rabili preko 30 milijonov tolarjev. Poleg občine in Komunale bo del denarja prispevalo tudi ministrstvo za okolje in prostor.
nja in več članov, v prihodnje plačevala več, gospodinjstvom z večjimi površinami in manj člani pa se bo znesek za odvoz smeti znižal.
M. L.-S.
Sedaj delavnice tudi med poletnimi počitnicami
Danes že 2. ustvarjalna delavnica
KOČEVJE - Danes seje ob 10. uri v prostorih Pokrajinskega muzeja Kočevje začela že 2. ustvarjalna delavnica, ki poteka ob gostujoči razstavi Zgodovinskega arhiva Ptuj z naslovom Dekleta in šola. Medtem ko so delavnice, ki jih organizirajo v času zimskih počitnic za kočevski muzej, že tradicionalne, pa je letos prvič, da so organizirali ustvarjalne delavnice tudi v času letnih šolskih počitnic.
V času zimskih počitnic se v muzeju zvrstijo številne delavnice, katerih namen je, da otroci aktivno preživijo počitnice, se družijo z vrstniki in hkrati urijo svoje ročne spretnosti. Delavnice potekajo v ustvarjalnem in sproščenem vzdušju, ki ga ustvarjajo kustosinja pedagoginja in zunanji sodelavci muzeja ob izvajanju v naprej določenega in dobro pripravljenega programa dejavnosti. Pri tem imajo namreč delavci muzeja že precej izkušenj, saj si jih nabirajo že od leta 1993, odkar so začeli aktivneje sodelovati s kočevskimi šolami in vrtci. Na današnji delavnici bodo udeleženci izdelovali slike na bobrovcu. Cena delavnice znaša 500 tolarjev, lastniki muzejskih abonentskih izkaznic pa imajo 50 odst. popusta. Tudi v bodoče bo število udeležencev posamezne delavnice omejeno, zato se je potrebno predhodno prijaviti.
M. L.-S.
EKOLOŠKI OTOKI - Ekoloških otokov, kakršen je ob stavbi Komunale v Tesarski ulici(na posnetku), bo letos v Kočevju in večjih naseljih 40, do kon--ca prihodnjega leta pa dvakrat toliko. (Foto: M. L.-S.)
Nepojasnjena preteklost sv. Florijana
Zadnja odkritja kažejo, da je cerkev precej starejša
LOŠKI POTOK - Pred nekaj leti je bil del Retjiške doline kot naravna dediščina proglašen za zaščiteno območje in cerkev sv. Florijana v bližini vasi za kulturni spomenik. Zadnje čase cerkev buri duhove. Trije oltarji in umetniška dela nakazujejo, daje bila cerkev nekoč verjetno velikega pomena. Pred tremi leti je župnija Loški Potok pod vodstvom spomeniškega varstva, z denar-jam ministrstva za kulturo, občine in s prispevki občanov, začela z obnovitvenimi deli. Opravili so že nekaj
“Tamburanje va Kostele”
Fara - V dneh od sobote, 11 avgusta, do vključno dneva Ma rijinega vnebovzetja 15. avgu sta, bo v Kostelu potekala prireditev, ki so jo poimenovali “Tamburanje va Kostele”. Večdnevno praznovanje ob Veliki maši, ki je njihov največji praznik. bo tako kot lani tudi letos organizirala občina Kostel v sodelovanju s KD Fara, Prifar-skimi muzikanti, kočevsko območno izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti ter TŠD Kostel. Prvi dan prireditve, v okviru katere se bodo zvrstile številne športne, kulturne in zabavne prireditve, bodo v večernih urah okronali z mednarodnim etno festivalom, ki se bo pričel ob 21. uri. Svojevrstna posebnost letošnjega Tam-buranja bo odhod in vrnitev Igorja Martiča z duatlona Ko-stel-Triglav-Rateče-Kostel. Odšel bo prvi in se vrnil zadnji dan prireditve, ki bo na dan državnega praznika v znamenju maše v dopoldanskem in nastopov domačih tamburaških skupin v popoldanskem času.
M. L.-S.
zunanjih del, spomeniško varstvo pa je zahtevalo tudi ureditev notranjosti, za kar pa je zmanjkalo denarja.
Letos je pristojno ministrstvo odobrilo 4 milijone tolarjev in že spomladi so začeli z notranjimi deli, za organizacijo pa skrbi potoški župnik Franc Vidmar. “Nujno je bilo poglobiti notranjost, položiti izolacijo in narediti večplastni tlak. Pri tem so izvajalci naleteli na stare temelje in na nekaj ostankov človeških kosti. Po mnenju strokovnjakov gre za temelje stare gotske cerkve, ki naj bi bila zidana v 14. ali 15. stoletju, medtem ko je do sedaj veljalo, da je bila cerkev zgrajena sredi 18. stoletja,” pripoveduje Franc Vidmar. Grobi tlak so že naredili, obnovo treh oltarjev pa bo financiralo ministrstvo za kulturo. Pričakujejo, da bo cerkev, razen fasade, letos obnovljena.
V večini zapisov o potoških cerkvah je zapisano, da je najstarejša sv. Barbara, ki stoji na Taboru. Legenda pa govori, da so cerkev sv. Florijana zgradili že prej, ko so ljudje približno v 12. stoletju naselili po-toške predele. Običajno je v vsakem ljudskem izročilu tudi kanček resnice in morda bodo prav ti stari temelji razkrili skrivnost tako preteklosti cerkve sv. Florijana kot tudi legende.
A. KOŠMERL
Taborsko cerkev bodo prepleskali
LOŠKI POTOK - Farna cerkev sv. Lenarta na Taboru je bila pred nekaj leti prenovljena, toda ravno v tistem času so v vznožju hriba Tabor gradili cesto. Močna miniranja, ki so spremljala gradnjo, so na ometu cerkve naredila vidne razpoke, zato so se farani odločili, dajo bodo prepleskali. V župnišču pa nameravajo zgraditi tudi dvorano, ki naj bi služila raznim srečanjem za potrebe župnije, vendar bo le-ta morala še počakati, ker ima trenutno prednost obnova podružnične cerkve sv. Florijana.
Pridobitev za kmete in potrošnike
Poleg stalnih ponudnikov pridelkov ima ekološka stojnica v Kočevju tudi že stalne stranke - Potujoča stojnica je njihova tiha želja in dolgoročni cilj
KOČEVJE - Ekološka stojnica, ki deluje v drevesnici Pinus v Kočevju vsak petek med 9. in 17. uro že vse od konca maja, je letos v Kočevju novost. Čeprav ne več povsem novost, saj deluje ekološka tržnica v Ljubljani že dve leti in v Mariboru eno, pa je ekološka stojnica v Kočevju, ki omogoča ekološkim kmetom s celotnega območja zahodne Dolenjske od Turjaka do Kolpe organizirano prodajo njihovih pridelkov, še vedno redkost v državi.
“Namen stojnice je predvsem v
promociji ekološke pridelave in ekoloških pridelovalcev," pravi vodja projekta “Ekološka stojnica” Mateja Grabrovec. Projekt je nastal po zamisli dveh kočevskih ekoloških kmetov, uresničili pa so ga še v istem mesecu, kot se jima je ideja porodila. Zato se sedaj, kot pravi Grabrovčeva, srečujejo s težavo, da imajo stojnico na pol prazno. “Zanjo bi morali vedeti že februarja in ne maja, ko je bilo že vse posejano in posajeno," pravi in dodaja, da bodo za prihodnje leto naredili načrt, ki bo med drugim vseboval tudi predlog kolobarjenja po njivah med kmeti. Na ta način, za katerega bo potrebno tesnejše sodelovanje med kmeti, bodo zagotovili stalno ponudbo sveže zelenjave in sadja skozi vso sezono. Slednje je namreč pomembno, saj si je stojnica, ki ima 10 stalnih
ponudnikov pridelkov, pridobila tudi že nekaj stalnih strank.
Na stojnici, ki je za ekološke kmete ena izmed možnosti prodaje njihovih pridelkov, za potrošni-
Jjpgp
jm
...»
Mateja Grabrovec
ke pa priložnost za nakup zdrave hrane, nudijo kupcem informacije o tem, kje lahko dobijo pridelke in izdelke ekološkega načina kmetovanja, hkrati pa dajejo tudi kmetom vse potrebne informacije o možnostih preusmeritve v ekološko kmetovanje. Zaradi osnovnega namena stojnice, ki ni v prodaji, marveč predvsem v popularizaciji ekološke pridelave in zdrave prehrane ter nudenju informacij tako kupcem kot kmetom, kijih zanima ekološko kmetovanje, se s stojnico pojavljajo tudi na različnih prireditvah. Tako bo promocijskega in prodajnega značaja stojnica, s katero bodo sodelovali na prireditvi "Tamburanje va Kostele" in ribniškem sejmu, zgolj promocijska pa bo stojnica, s katero se bodo v dneh med obema prireditvama predstavili na mednarodnem kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni. “Naša tiha želja in dolgoročni cilj je, da bi postavili potujočo ekološko stojnico, ki bi kupcem še bolj približala ekološke pridelke, prinesla pa bi tudi eno novo delovno mesto," pravi še Grabrovčeva.	m. L.-S.
POPUSTNIK - Za študente velja, da vsak tolar dvakrat obrnejo, predno ga porabijo. Ne preseneča torej, da so si člani kočevskega študentskega kluba ali na kratko Klukševci omislili Popustnik. Pripravili so ga člani skupine za uvajanje novih članov in velja za člane kluba. Od lanskega oktobra, ko so začeli uresničevati svojo zamisel o zagotovitvi možnosti članom kluba za ugodnejši nakup blaga in plačilo storitev pri kočevskih obrtnikih in podjetnikih, so uspeli zagotovi popust za Klukševce že v preko 30 prodajalnah, delavnicah in lokalih v Kočevju. Za študente, ki so uspeli “za svojo stvar” pridobiti domače podjetnike in obrtnike, je to veliko, vendar pa je ob podatku, da je v kočevski občini približno desetkrat več gospodarskih družb in najmanj prav toliko obrtnikov, to malo za kočevske podjetnike in obrtnike!
ZGLEDNO DELO - Delavci Pokrajinskega muzeja Kočevje ne čakajo križem rok, da bodo obiskovalci prišli v muzej. Aktivno delajo na privabljanju obiskovalcev, a pri tem niso agresivni, marveč povsem nasprotno. So zelo potrpežljivi. V želji, da bi vzgojili bodoče redne obiskovalce muzejskih prireditev, so že pred leti začeli intenzivneje sodelovati s šolami in vrtci iz Kočevja in okolice. V muzeju torej nedvomno vedo, kaj delajo in kako je treba delati! Marsikomu v Kočevju ne bi škodilo, če bi se zgledoval pri njih!
Ribniški zobotrebci
PREVLADA KOČEVARJEV -Razstava Pogled na kiparstvo v času prehoda iz osemdesetih v devetdeseta leta, ki jo je postavila Polona Lovšin kot izbor del iz ribniške likovne zbirke, je nekaj posebnega. Ker nisem strokovno podkovana v umetnosti, si bom dovolila razstavo komentirati s citiranjem Prešernovega verza: “Le čevlje sodi naj Kopitar”... Povsem drugače pa je, kar zadeva moj komentar glede same otvoritve razstave. Dobro namreč vem, da gospa Lea Oražem, mag. Janez Černač in dr. Mihael Petrovič niso Ribničani. Mirne duše zato lahko rečem, da bi brez omenjenih treh občanov kočevske občine in njihovih zakonskih partnerjev otvoritev izzvenela kot pogled vsega le nekaj parov oči, zazrtih v avtorico razstave. Če k temu prištejemo, da sta bili med udeleženci otvoritve še1 dve občanki Kočevja, lahko rečem, da bi bila brez omenjenih ljubiteljev umetnosti iz Kočevja otvoritev razstave sila žalostna, saj so bili med udeleženci otvoritve Ribničani v veliki manjšini -če seveda soprog mag. Černača in dr. Petroviča, ki sta doma z ribniškega konca, Ribničani ne štejejo še vedno za svoji!
Folklora v Poljanski dolini
PREDGRAD - V Poljanski dolini, to je območje med Pred-gradom in Starim trgom ob Kolpi, so od nekdaj prepevali in plesali značilno belokranjsko kolo. V številnih vaseh so tudi danes zelo dejavni pevski zbori, tamburaši in folklorne skupine. Značilne narodne noše v črno-beli barvi so posebnost Poljanske doline v občinah Kočevje in Črnomelj. Člani mlajše folklorne skupine iz Predgrada nastopajo na prireditvah po drugih krajih, najbolj pa so priljubljeni v domačem okolju. Na mednarodnem festivalu folklornih skupin v Beltincih so poželi aplavze tako občinstva kot strokovnjakov. Predstavili so se z izvirnim plesom spletom plesov Staro predgrajsko obredje, s katerim so se že leta 1908 takratni člani skupine predstavili cesarju Jožefu. Splet je še danes isti, nič ni dodano ali odvzeto, nove noše zašite po prvotnem kroju tudi vzdržujejo po starem. Plesi skupine so stari več kot 200 let in take ohranjajo še danes.
Skupina je med redkimi v Sloveniji, ki goji staro ljudsko plesno izročilo.
M. G.
Trebanjske iveri
ZA “ODSTREL" - Svetnik DeSUS-a Janez A. Kovačič seje na zadnji seji občinskega sveta zgražal nad člankom kolegice Zdenke Lindič - Dragaš, objavljenem v Delu z naslovom “Kljub odličnosti izguba”, češ daje nemogoče dobiti certifikat ISO 9001, kot ga je Komunala, če pridelaš 23 milijonov tolarjev izgube. Kovačič je še nekaj zagodrnjal, da bi bilo treba o izgubi Komunale, predvsem o njeni preobširni organizacijski shemi nekaj reči. Z vsemi čebeljimi žavbami namazan Janez je nakazal, da bi bil kakšen iz ožjega vodstva Komunale že goden za odstrel, a da to direktor Jarc gotov ni, ki si že zasluži plačo, kakršno pač ima... J.A.K. pa je verjetno nehote pozabil na rek, kaj je bilo prej, kora ali jajce in da je bil odločen nasprotnik večjega povišanja cen komunalnih storitev, razen za čistilne naprave, kjer naj bi njegovo načelnost odplavili že povsem drugi interesi...
HOME FUCKING IS KIL-LING PROSTITUTION - Tale napis smo zasledili na osebnem avtomobilu z registrsko tablico s trebanjskim grbom. Baje je lastnika beemveja iskati med trebanjskimi politiki in se že opra-
vičujemo, ker se nismo že poprej vsaj dvakrat opravičili vsem, ki ne soglašajo s tem, da seks v domači postelji ubija prostitucijo. Je to dokaz, da je vse manj pohotnežev med politiki?
Scvniški paberki
POSLANČEVI NAJLJUBŠI ČEVELJCI - Poslanec Branko Kelemina (SDS) se je le stežka odločil, da je zaplesal na gasilski veselici na Blanci. Sramežljivosti Branetu prijatelji že ne pripisujejo, saj se že kar po domače vrti v državnem zboru. Verjeli ali ne, Kelemina se je močno obotavljal, da bi zaplesal celo na prigovarjanje svoje šarmantne soproge Meri, ker mu je bilo škoda, da bi na asfaltnem plesišču uničil najbolj udobne čevlje, s katerimi najraje “pleše" tudi po Ljubljani. Branko Kelemina pač ni Imelda Marcos...
KORISTI IN ŽRTVE - Občinski svetnik Franc Povše (ZLSD) je ob razpravi o bodoči sevniški čistilni napravi, ki naj bi jo zgradili v bližini Loga, menil, da bi morali prisluhniti tudi Ložanom. Tiste, ki govorijo o zanemarljivih vplivih na okolje, je Povše spomnil na primer Novakovič. Ta je delal čistilno napravo v Novem mestu, za garancijo, da bo dobro delala, pa je Novakovič zgradil svojo stanovanjsko hišo 100 metrov nižje, ob Krki. Danes ta gospod zaman išče kupca za svojo hišo...
SMETI IN PODGANE V NHM - Poklicali so nas stanovalci blokov Naselja heroja Maroka, češ slikajte, kakšna je nesnaga okoli smetnjakov, okoli katerih opazijo celo podgane. Sprašujejo,
ali ne bi zabojnikov oz. posod za odpadke Komunala praznila pogosteje vsaj poleti, ko je še večji smrad in nevarnost nalezljivih bolezni.., (Foto: P. P.)
ttMUt ] 2 i J -A Š> J J-J O 3 Č ] J\J itfii
Brez vode ni nobenega življenja
Občina Trebnje pomaga krajanom Rihpovca pri izgradnji vodovoda - Manjka še okrog 4500 m omrežja - Komunali Trebnje certifikat kakovosti ISO 9001 za celotno poslovanje
TREBNJE - Trebanjska občina skuša zagotoviti vsem prebivalcem ustrezno kakovost oskrbe s pitno vodo, to pa pomeni, da mora biti voda neoporečna, (iz)viri pa morajo biti tudi dovolj izdatni, da so praviloma velike naložbe v izgradnjo vodovodov upravičene. Brez sodelovanja krajanov pa si je težko predstavljati, da bi na podeželju prišli do toliko željenih količin zdrave pitne vode.
S takimi vprašanji so se srečevali tudi v krajevni skupnosti Dolenja Nemška vas in gradbenem odboru vodovoda za naselje Rihpovec. Ko so ugotovili, da pred zaključkom izgradnje primarnega cevovoda in
Frelih dvakrat prvak na radgonskem sejmu
GORNJA RADGONA - 298 slovenskih vinarjev je na 39. mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni v oceno poslalo 763 vzorcev vin. Med 16 prvaki je tudi priznani šentruperski vinogradnik Jože Frelih, in sicer za najboljši cviček, z oceno 16,4 je prejel še bronasto medaljo in za najboljšo modro frankinjo (letnik 1997) z 18,4 zlato kolajno.
Ocenjevalna komisija, sestavljena iz vrhunskih slovenskih ocenjevalcev vin, je sklenila svoje petdnevno delo. Kot je ob koncu dela poudaril njen predsednik, mag. Anton Vodovnik, enolog iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda v Mariboru, so ocenjevalci navdušeni nad kakovostjo vinskih vzorcev, katerih glavnino je predstavljal pridelek letnika 2000. Ocenjevanje v okviru kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, ki mu mnogi rečejo kar olimpiada slovenskih vin, je potrdilo vse dosedanje strokovne ugotovitve in utrdilo prepričanje o tem, da so slovenski vinarji v vseh 14 vinorodnih okoliših osvojili znanje, ki ob ustrezni tehnologiji omogoča šolanje tudi najzahtevnejših vin. Kot je značilno, je ob ponudbi zadnjega vinskega letnika blestela tudi ponudba predikatnih vin starejših letnikov, saj takšna vina zahtevajo več časa za oblikovanje svojega telesa, natančneje svoje vinske osebnosti, ki pravo podobo razkrije šele v drugem ali tretjem letu, posamezne sorte pa še kasneje.	p p
vodnega zbiralnika na Rihpovcu nikakor ne bodo zmogli zbrati dovolj denarja za okrog 4500 metrov sekundarnega omrežja oz. za 70 priključkov,, saj bi moral vsak uporabnik prispevati 3.574 mark, so zaprosili občino za oprostitev plačila priključne takse in komunalnega prispevka ter za kritje stroškov za nabavo materiala. Stroški predvidenega potrebnega materiala znašajo preko 10 milijonov tolarjev, teh denarcev pa ni moč izbrskati iz občinske malhe. Zato je oddelek za okolje in prostor predlagal odboru za prostor, komunalno in prometno infrastrukturo, naj bi izgradnjo kanalizacije Dolenja Nemška vas zamaknili v prihodnje leto in bi lahko prerazporedili okrog 3 milijone tolarjev s te postavke, razliko pa delno reševali v proračunu prihodnje leto. Občinski svetniki so s tem soglašali. Sklenili so še, da naj bi bodoče uporabnike, ki se bodo priključili na vodovod Grm - Rihpovec, oprostili plačila komunalnega prispevka in priključne takse v višini dokazanih vlaganj posameznega investitorja.
Predsednik sveta KS Dolenja Nemška vas Marjan Uhan je v torek povedal, daje doslej KS primaknila k 65 milijonov tolarjev
Plavalni tečaj
SEVNICA - Konec preteklega tedna se je na sevniškem kopališču končal še zadnji - 5. plavalni tečaj za otroke, ki gaje letos pripravila Športna zveza Sevnica. V vsakem tečaju, ki ga je vodil učitelj plavanja Aleš Plevnik, je bilo po 25 otrok. Večina jih je v petih dnevih splavala in se naučila tudi nekaj osnov za večjo osebno varnost v vodi tudi takrat, ko poleg ne bo budnega očesa učitelja.
vredni naložbi v primarni cevovod in 100 m3 rezervoar okrog 8 milijonov tolarjev, krajani pa že zbirajo denar za sekundarni vod. Vsak uporabnik naj bi prispeval okrog 120.000 tolarjev in 50 delovnih ur pri izvedbi zemeljskih del. Direktor trebanjske Komunale Pavel Jarc, ki je ravno v ponedeljek dobil v roke od ljubljanske podružnice londonskega BVQI certifikat kakovosti ISO 9001 za celotno poslovanje Komunale, kar je temu podjetju uspelo med prvimi v svoji dejavnosti v Sloveniji, pa je poudaril, da ta voda za Rihpovec ne bi smela biti nič cenejša, kot jo plačujejo v Žužemberku. Tam je voda po 380 tolarjev za gospodinjstva, Trebanjci pa jo še vedno plačujejo trikrat ceneje, ali natančneje po 130 tolarjev, ker trebanjski občinski svet (ne le po mnenju Jarca) s prenizko ceno vode in z drugimi cenami, zavestno vodi Komunalo v vse večjo izgubo.
P. P.
Slikarska razstava Vlakna raja
SEVNICA - Drevi, 9. avgusta, ob 20.30 vabi Galerija Ana na slikarsko razstavo Božidarja Zavška - Dareta iz Žalca v prostorih Lekosa na Glavnem trgu v Sevnici.
Monokomedija Alenke Vidrih
SEVNICA - Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, območna izpostava Sevnica, vabi v okviru Sevni-škega grajskega poletja na monoko-medijo Alenke Vidrih - Mimi je pozi-tivka, ki bo v petek, 10. avgusta, ob 20. uri v atriju sevniškega gradu. Predstava ne bo le prijeten gledališki, marveč tudi glasbeni dogodek, kajti Vidrihova je tudi dobra pevka in bo celotno predstavo popestrila z glasbo v živo na klavirju.
OBNOVA MOSTU NA MIRNI PRI KONCU - Vpetek popoldne je brez kakšnih ceremonij spet stekel promet po starem, kamnitem mostu čez Mirno. Dopoldne so delavci Gradisa poskrbeti še za zaključna dela na mostu (na posnetku), mirnski "mini župan" Janez Bračko pa je dobi! zagotovila Direkcije za državne ceste, da bo brv za pešce končana do začetka tega šolskega leta in da bo direkcija poravnata vso škodo na cestišču in vodovodu, nastalo zaradi obvoza. (Foto: P. P.)
“METULJEV GLAS SRCA" BARBARE TIHOLE - Javni sklad RS za kulturno dejavnost, območna izpostava Sevnica, je ob podpori glavnega pokrovitelja Banke Koper in ostalih sponzorjev izdal ličen katalog prireditev v sklopu Sevniškega grajskega poletja 2001, za obdobje od 29. julija do 22. septembra. Tako je bila v petek otvoritev prve slikarske razstave 21-ietne študentke ekonomije Barbare Tihole, ki jo je poimenovala "Metuljev glas srca. ” Na ogled bo do 22. avgusta. Razstavo je odprl župan Kristijan Janc, ki seje s Tiholetovo zadržat v krajšem klepetu (na posnetku). Gostje zelo dobro obiskane prireditve so bili kitarist Zoran Košir in trobentač Dejan Brečko ter pevka Tinkara Kovač. (Foto: P. Perc)
Zakaj ne bi bili Sevničani prvi?
ŠTUDENTSKI FESTIVAL V LUTROVSKI KLETI - Občina Sevnica je tudi eden od pokroviteljev Festivala Brežice, v okviru katerega je preteklo soboto v Lutrovski kleti gostoval Študentski festival. Slovenskega študenta petja v Amsterdamu Egona Bajta in čembalista Janka Kastelica (na posnetku) je, žal, maloštevilno občinstvo nagradilo s toplim aplavzom za njun pester program baročnih ljubezenskih skladb številnih avtorjev. Na sevniškem gradu bosta še dva večera stare glasbe, in sicer H. in 18. avgusta. Direktor Festivala Brežice Klemen Ramovš je v soboto povabil k poslušanju koncerta skupine iz Krakova in čez dva tedna skupine iz Bolzana. (Foto: P. P.)
Zaščita interesov prebivalstva
Soglasje za enotno dovoljenje za pripravljalna dela pri izgradnji HE Boštanj
V 30 slovenskih občinah, tudi v Posavju, naj bi potekal nacionalni in mednarodni projekt EU “Vsaka hiša - sončna hiša” - Nepovratna sredstva tudi za šole in vrtce v Sloveniji
SEVNICA - “Zakaj ne bi bili Sevničani enkrat prvi? Taka stv ar je v duhu sodobnega časa,” sta svetnika Tine Zupančič in Jože Kunšek (SLS+SKD) zagovarjala projekt Vsaka hiša - sončna hiša, ki gaje ljubljansko podjetje Gea-Sol sooblikovalo z Turboinstitutom, ministrstvi za okolje, za gospodarstvo, za šolstvo, za delo in za zdravje ter GEF - Svetovnim skladom za okolje. Slovenski projekt naj bi služil kot vodilo nadaljnjemu projektu EU, ki bo potekal v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Španiji, Portugalski in Sloveniji.
SEVNICA - Ustanovitev Holdinga Elektrogospodarstva pomeni pomemben premik k pričetku del za izgradnjo H E Boštanj. Zaščita interesov lokalnega prebivalstva in preglednost ter celovitost realizacije projekta pa je naslednja pomembna naloga Občine Sevnica. Občina je bila, po besedah direktorja občinske uprave, dr. vet. med. Zvoneta Ko-šmerla. zaprošena za izdajo soglasja k izdaji enotnega dovoljenja za pripravljalna dela pri izgradnji HE Boštanj. Občina bo poleg ugotovitve o usklajenosti del s prostorsko dokumentacijo zahtevala tudi spoštovanje odloka o
lokacijskem načrtu HE Boštanj, zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje vodnega energetskega potenciala na območju spodnje Save, koncesijske pogodbe in dokumentov, ki bodo izdani na osnovi te pogodbe. O pogojih za izdajo soglasja bo predvidoma razpravljal tudi občinski svet. O kompleksni problematiki pridobivanja dokumentacije in izdajanja različnih soglasij seje župan Kristijan Janc s sodelavci pogovarjal tudi s predstavniki krajevnih skupnosti Boštanj in Sevnica, pogajalsko skupino in državnim sekretarjem za energetiko dr. Robertom Golobom.
Po besedah direktorja Gea-Šol-a mag. Ervina Pfeiferja in inž. Aljoše Pajka, zadolženega za raziskave in razvoj pri Gea-Sol-u, bo projekt s skoraj milijonom ameriških zelencev podprl GEF, v enakem znesku pa Ministrstvo za okolje in prostor. Subvencija je namenjena končnim uporabnikom v gospodinjstvih, ki bodo pristopila k projektu. Vsaki občini, ki bo sodelovala pri projektu, bodo dodelili milijon tolarjev nepovratnih sredstev za vgradnjo solarnega sistema na osnovni šoli ali vrtcu, za katerega se bo odločila občina. V sevniški, krški in brežiški občini naj bi tako vključili po 66 gospodinjstev v ta projekt ter po eno šolo ali vrtec, za to pa bi morala občina primakniti 4,3 milijona tolarjev. Gospodinjstva bi stal energetski pregled z načrtom in vgradnjo solarnega sistema okrog 230 tisočakov. “Obstajajo
Strop telovadnice loške šole poškodovan
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - V osnovni šoli Loka je ob koncu šolskega leta prišlo do poškodbe stropa v telovadnici. Zaradi zagotovitve varnosti otrok in zaposlenih je sevniška občina pridobila strokovno izvedeniško mnenje za sanacijo stropa telovadnice in učilnice v pritličju. Sanacijska dela, ki bodo končana do pričetka šolskega leta, bo izvedlo podjetje SGP Posavje iz Sevnice. Tako bo stavba, katere notranjost je že načel zob časa, varna in primerna za izvedbo učno-vzgojnega programa.
primeri, ko se je po energetskem pregledu zmanjšala poraba energije tudi za 80 odstotkov. Predvidevamo, da se bodo stroški porabe energije v gospodinjstvih zmanjšali v povprečju za najmanj 30, v družbenih objektih pa za 50 odstotkov,” je napovedal Pajk in da bi se prihranek samo za ogrevanje sanitarne vode lahko znižal celo za 60 do 80 tisočakov, če si jo v gospodinjstvu ogrevajo z električnim boljlerjem. Solarni strešnik, s katerim zamenjujejo klasične^ončne kolektorje, pomeni le petino cene le-teh, konstrukcija kritine omogoča ogrevanje vode s pridobivan-
• Sevniški svetniki so sklenili, da bodo pridobili pisno zagotovitev sklada oz. države o subvencioniranju projekta, v občini pa bodo preverili, kakšno je zanimanje med morebitnimi uporabniki. Prihodnje poletje naj bi projekt že zaživel v praksi. Na spisku predvidenih občin za ta projekt so tudi Novo mesto, Žužemberk, Kočevje, Kostel, Osilnica, Trebnje in Ivančna Gorica. Skrb za oko(je in varčevanje z energijo naj bi bila temeljna razloga za pristop.
jem sončne energije tudi za delno talno in toplozračno ogrevanje, pozneje pa tudi ponuja možnost ohlajanja prostorov in proizvodnje lastne električne energije. Z 2054 sončnih ur na leto v Sloveniji se taka naložba gospodinjstvu povrne prej kot v dveh letih, je poudaril Pfeifer.
Župan Kristijan Janc in svetnik
Matjaž Traven (N.Si)sta bila tokrat načelno na isti valovni dolžini; malce nezaupljiva do projekta zaradi slabih izkušenj iz preteklosti, ko je država prevzela nek projekt, pozneje pa finančno breme prevalila na pleča lokalne skupnosti. Podžupan Andrej Štricelj je dejal, da če bi bili tako radodarni ob gradnji sevniškega plinovoda, bi bil danes plin že v Boštanju in morda celo v Krmelju. Svetnik Bojan Rugelj (SDS) je podvomil predvsem v tehnične podatke tega projekta.
P. P.
Krvodajalska akcija
SEVNICA - Rdeči križ Slovenije vabi vse, ki bi želeli darovati kri, da se udeležite krvodajalske akcije, ki bo v petek, 17. avgusta, v Sevnici.
Oskrba Krmeljčanov z neoporečno pitno vodo
KRMELJ - Krajevna skupnost Krmelj je ob sodelovanju s strokovnimi službami Občine Sevnica uspešno zaključila projekt izgradnje prve faze vodovoda za širše območje Krmelja. Tako je krajanom zagotovljena oskrba z neoporečno pitno vodo in uspešno zaključena prva faza ene večjih naložb občinskega proračuna v letošnjem letu. Projekt bodo nadaljevali z izgradnjo sekundarnega omrežja. Dogovorjeni so tudi pogoji za podpis pogodbe o upravljanju vodovodnegasistema med KS Krmelj in sevniško Komunalo.
Predstavitev na POP TV
SEVNICA - Snemalci in novinarji POP TV in A kanala so v Sevnici posneli kratko predstavitev mesta z gradom, starim mestnim jedrom in novim delom. Oddaja bo širši javnosti predstavila znamenitosti Sevnice. Občina je kljub velikosti in razviti industrijski dejavnosti še vedno premalo prepoznavna.
	j	2^ i\l	1 AŠJ	H	O 3 Č J	N	H	m			Krške novice
Oratorijski dnevi tudi v Cerkljah
Duhovno, kulturno in športno dejavnost za otroke je vodil Aleš Ušeničnik - Izlet na Lisco, sladoled, zabava z dvema cisternama vode, veliko delavnic
KRŠKA VAS - V župniji Cerklje ob Krki je tudi letos potekal oratorij, ki se ga je udeležilo 85 otrok. Ob cerkvi v Krški vasi so minuli teden vsak dan od osme do šestnajste ure nad njimi bedeli animatorji, tamkajšnji župnik Tone Gnidovec in voditelj oratorija Aleš Ušeničnik.
DELO PO SKUPINAH - Ko so otroci slišali zgodbo in jim jo je Aleš Ušeničnik še razložil, so se v skupinah pogovarjali o njej in na plakat narisali kakšen motiv iz nje. (Foto: M. R.)
KVIZ - V četrtek so se otroci ob Krki merili v znanju. Odgovore na nekatera izredno težka vprašanja so jim pomagali iskati animatorji (na sliki sedijo na tleh med obema skupinama otrok), spodbujala pa jih je tudi direktorica Centra za socialno delo Brežice Metka Žigante (stoji desno). (Foto: M. R.)
Pet igrivih dni ob Krki
Animatorji s CSD Brežice so z otroki delali torto, se bojevali, merili v znanju, obiskali vojašnico in pekli
Program dela v oratoriju, ki je duhovna, kulturna in športna dejavnost za otroke, je bil tudi tokrat zapisan v knjigi. Vsako leto jo izdajo selezijanci, letošnja pa nosi naslov Vsakemu košček neba. V njej lahko otroci najdejo zgodbe, ki jih slišijo, zapisane pa so tudi kate-heze, igre... Zato so si oratoriji, ki jih je vsako leto več, po mnenju župnika Gnidovca pa jih letos po Sloveniji poteka preko 100, zelo podobni.
V vseh otroci molijo in poslušajo iste zgodbe, a vendar potem, ko se s svojimi animatorji razkropijo v skupinice, nastajajo povsem različni plakati. Tudi delavnice, v katere se vključujejo otroci, so različne, v Cerkljah so lahko med drugimi v modelarski delali lesene
hiške, v usnjarski spominke iz usnja in zapestnice, v gledališki so oblikovali kratko igrico, v glasbeni so peli, v naravoslovni raziskovali naravo ... Posebna poslastica pa je udeležence oratorija, ki so bili stari od šest do štirinajst let, čakala vsak dan, preden so se razšli: kepica sladoleda po oratorijski ceni, kar pomeni pol manj kot v slaščičarni. “Tako smo vsak dan spraznili dve banjici," je povedal župnik Gnidovec. V četrtek pa so izpraznili tudi dve cisterni vode, s katero so se najprej na najrazličnejše načine igrali, na koncu pa polivali in škropili.
Zadnje tri dni druženja so otroci preživeli malo drugače. V petek so se odpravili na prelepo sevniško izletniško točko - Lisco, v soboto
so staršem pokazali, kaj so naredili, v nedeljo pa so pomagali sooblikovati mašo.
M. R.
Najprej Obrežje
17 milijard za maloobmejne prehode s Hrvaško
LJUBLJANA - Ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta je bil narejen posnetek stanja na mejnih prehodih s Hrvaško, ki naj bi jih v prihodnjih letih prekategorizirali ali posodobili. Po lanskih ocenah naj bi celoten obseg nujnih investicij stal Slovenijo najmanj 25 milijard tolarjev, vlada pa je pred dnevi to številko, s katero naj bi Slovenija do leta 2004 uredila ustrezno opremljeno evropsko mejo, znižala za osem milijard tolarjev.
Gradnjo prehodov naj bi racionalizirali s tehničnimi variantami postavitve začasnih mejnih prehodov. Ti naj bi v prihodnje nudili zaposlenim normalne delovne pogoje, bili naj bi ekološko sprejemljivi, zgrajeni pa tako, da jih bo kasneje, predvsem ko bo Hrvaška postala članica Unije, mogoče demontirati. Gradnja maloobmejnih prehodov, ki naj bi bili podobni sedanjim meddržavnim prehodom (začasni zabojniki in nadstreški) bo verjetno stekla v začetku prihodnjega leta.
Med šestimi glavnimi prehodi, imenovani Bipi, je tudi Obrežje in kot vzorčni primer naj bi najprej stekla njegova gradnja. Tu bo tudi osrednja fotosanitarna kontrola. Gradnja naj bi se pričela jeseni in naj bi bila končana v osemnajstih mesecih. Sredstva za gradnjo maloobmejnih prehodov bodo menda zagotovili v prihodnjem državnem proračunu. Na meji s Hrvaško ostaja še 244 prehodnih mest, po katerih je promet možen, a ta niso ustrezno varovana.
L. M.
Zanimanje za slovenska vina
Predstavitve slovenskih kleti so bile na ameriškem sejmu vin dobro obiskane
Prizorišče tradicionalnega Wine Marketa, vrhunske ameriške prireditve v trgovanju z vini, je bil tudi letos San Francisco. Na sejmu, ki ga organizira Gerard Parker, se je letos predstavilo 361 razstavljalcev vin.
Evropo so zastopale poslovne skupnosti vinarjev. Slovenski predstavitveni prostor je organiziral Emil Gaspari oz. njegova Tri - Wi-nes Inc., ki predstavlja vrhunska slovenska vina na ameriškem trgu. Dober izbor in razstavni prostor sta privabila veliko poslovnežev in obiskovalcev sejma pri Slovencih.
Enolog in vinar Matjaž Lemut je v računalniško podprtem predavanju dobro predstavil vina Vipavske doline. Prikazal je njeno lego, predstavil klimatske razmere in opisal glavne karakteristike vinogradov in pedološke značilnosti tal. Miha Istenič je predstavitev družinske kleti Barbara International slikovito dopolnjeval z video posnetki. Predstavil je paleto njihovih penin in uspehe na različnih svetovnih ocenjevanjih.
Predavanju je sledila degustacija slovenskih vin in penin. Številna vprašanja prisotnih so potrjevala, da je predstavitev uspela in, da so se Slovenci dobro odrezali.
M. BEROV1Č
Tabor v domačem kraju
BREŽICE - Mladinski center Brežice vabi učence višje stopnje na “Tabor v domačem kraju”, ki se bo začel 22. avgusta. Prijave zbirajo na sedežu centra na Gubčevi lOa ali na tel. št. 07 49 900 70.
BREŽICE - Prav zabaven je bil minuli teden tudi za okrog 30 otrok, ki so dopoldneve preživljali v družbi animatorjev Centra za socialno delo Brežice.
Za sladki uvod so si otroci prvi dan privoščili torto. Še prej pa so jo morali tudi narediti: biskvit so napolnili s smetano in sadjem. Da pa ne bi samo jedli, so se tudi igrali z žogo. V torek je bil “Indijanski dan." Ob Krki so potekali srditi boji med dvema skupinama zama-skirancev. Naslednji dan so obiskali prave vojake v vojašnici Cerklje ob Krki. Tam so skoraj tri ure spoznavali vojaško življenje, smeli pa so sesti tudi v letalo in tank. S slednjim so se tudi zapeljali. V četrtek so jim animatorji Andreja, Saša, Zlata, Maja in Blaž pripravili kyiz. Na levem bregu Krke so se otroci preizkušali v vprašanjih, na kakršna odgovarjajo tudi nastopajoči v Malih sivih celicah. Zadnji dan pa so se ob spremstvu policistov s kolesi odpeljali v Klunove toplice. Tam so s piknikom, na katerem so pekli hrenovke in koruzo, zaključili svoje druženje.	*
Direktorica Centra za socialno delo Brežice Metka Žigante je po-
Kar 13 Romunov
POSAVJE - Med 4. in 6. avgustom so policisti na območju PU Krško prijeli kar 13 Romunov, ki so ilegalno prestopili državno mejo. Še prej, 31. julija, so zalotili sedem Romunov, in sicer izven naselja Rigo-nce. Na železniški postaji Brežice so kupili vozovnice do Ljubljane, vendar sojih na krški postaji prijeli policisti. Po postopku so vse vrnili na Hrvaško.
Na taboru v Avstriji
Srečni smo, da smo spet doma, vendar upamo, da bomo še kdaj videli prijatelje, s katerimi smo v štirinajstih dneh delili vse dobre in slabe stvari. Spomini sežejo nazaj v čas, ko smo se vsi polni pričakovanja usedli v kombi pred Mladinskim centrom Brežice, ki nas je popeljal v Avstrijo, v majhno mestece blizu Dunaja, na delovni tabor. Tam nas je čakala stena vvaldorfske šole, da smo jo po željah tamkajšnjih učiteljev in učencev porisali in pobarvali skupaj z udeleženci iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije in Avstrije. Uspelo nam je. Zahvaljujemo se Mladinskemu centru Brežice, ker nam je omogočil nepozabnih štirinajst dni.
MAJA, TINA, POLONA, DAVOR IN KRUNO
vedala, da so aktivne počitnice organizirali sredi počitnic, ker “takrat otroci več ne vedo, kaj bi s seboj" in dodala: “Prve počitniške dni jim je še zanimivo ležati doma in gledati televizijo, potem pa jim postane dolgčas.”
M. R.
Mladinski center vabi
BREŽICE - Mladinski center Brežice v teh poletnih dneh vabi na zanimive prireditve. Pretekli teden je organiziral začetni in nadaljevalni tečaj fotografiranja, povabil na koncert afro francoske etno skupine Po-soshok iz Francije ter na predstavo Teaterfraja. Jutri, v petek, 10. avgusta, vabi ob 21.30 v center na koncert Indoeuropean Musič Ensemble, mednarodne skupine glasbenikov, ki v indoevropskem glasbenem jeziku združuje zahodno evropsko in vzhodno indijsko glasbeno dediščino. Predstavili bodo svoj prvenec Gandharva.
OBNOVLJENA KAPELICA - Cerkljanski župnik Tone Gnidovec je v nedeljo blagoslovil kapelico v Borštu, katere notranjost in zunanjost so vaščani z lastnimi sredstvi obnoviti v zadnjem letu. V ta namen so se zbrali v vaški odbor, ki ga je vodil Silvester Lopatič. Tamkajšnji župnik je povedal, da je v kapelici ob kipu Marije Brezmadežne vsako leto velikonočni blagoslov jedi, pod lipo ob njej pa so se včasih srečevali ljudje ter peli narodne in cerkvene pesmi. Za to duhovno središče vasi, ki je bilo zgrajeno leta 1912, lepo skrbijo vaščani, saj kapelico čistijo in krasijo. Povedat je še, da spada v cerkljansko župnijo enajst vasi, prav vsaka pa ima obnovljeno kapelico. (Foto: M. R.)
HITROST - Če kolesar preizkuša vse svoje moči na cesti, kako hitro sme voziti? Veljajo zanj enaka pravila kot za motorna vozila: v naselju 50 kilometrov na uro, zunaj naselja pa 90 (če zmore)? Pred rumeno tablo s črno obrobo, ki označuje npr. Veliko Mraševo, ti športniki namreč ne pritisnejo preveč radi na zavoro. Morda pa bi, če ne bi morali voziti tik za avtom, v katerem je trener stopal-ko za plin naravnal na dobrih 70 kilometrov na uro.
PAST - Hitra cesta, ki pelje od odcepa za Krško do Brežic, je vedno polna vozil. Ob desni strani pa je tudi polna raznih grmičkov. Tu se za hitre voznike pogosto skriva past. Za zelenjem namreč prav rad stoji policijski avto, ki ga vozniki iz krške smeri nikakor ne morejo videti. Ko pa s svojimi krepko čez 100 kilometri na uro pripeljejo mimo, ga lahko uzrejo v vzvratnem ogledalu. Takrat vedo, da bo treba na bencinski črpalki ustaviti. Pa ne bodo polnih rezervoarja, temveč praznili denarnico.
ROB - Če pa vam goriva vendarle zmanjka in se po hitri cesti peljete iz brežiške smeri, le pritisnite na zavoro, ko boste zavijali na bencinski servis pred odcepom za Krško! Voznike - in to ne le hitre - j lahko namreč preseneti rob, ki kar pregrobo ločuje cesto od servisa.
Novo v Brežicah
VOJAŠKA POMOČ - Člani Društva zaveznikov mehkega pristanka iz Krškega (DZMP) so tudi letos povabili otroke na zabaven teden ob reki Krki. Še lani so morali prostovoljci in njihovi varovanci sami pripravljati vse tri obroke, letos nič več. Okusna kosila za mlade želodčke so jim namreč skuhali v bližnji vojašnici, hrano pa so jim tudi pripeljali. Tako je imela mladina več časa za ustvarjanje in zabavo, kar bodo nekoč gotovo znali ceniti. Cerk-ljanski vojaki pač znajo.
KONKURENCA - Kako prijetneje te vroče dni posedeti v hladni senci! In če je zraven še voda!
Res fino, so si rekli člani DZMP iz Krškega in si svoje velike šotore postavili na desni strani ceste, ki pelje od Cerkelj ob Krki proti Dolenji Pirošici. Le malo nižje, levo od omenjene ceste, pa so imeli konkurenco. Manjši šotor, en sam avto. Ampak za čudovite trenutke sta menda dovolj že dva.
PIVO - Kaj najbolj prija v hlad- i ni senci? Nekaj hladnega z mehurčki? Če je lahko tudi z nekaj odstotki alkohola, v Cerkljah ob Krki ne bo težav. Če pa ste za kaj bolj brezalkoholnega in nekaj, kar ni brezalkoholno pivo, lahko nastanejo težave. V dveh hladilnikih v trgovini imajo le goro te pijače iz hmelja in dva litrska “soka": vodo in juice. Nič priročnega in z mehurčki. Očitno so Cerkljani tako zapriseženi brezalkoholnim napitkom, da pridne trgovke ne uspejo dovolj hitro napolniti hladilnikov.
Kdo vas pa prosi, da vlagate?
BIZELJSKO - Družina Kla-kočar ima bizeljski grad v najemu že trideset let in v teh letih je bilo treba marsikaj postoriti, da je petčlanska družina v njem lahko živela. Grad so seveda smeli izboljševati in popravljati s svojim denarjem, potem pa so nastopile težave z občino. Klakočarjevi se namreč niso strinjali z najemnino: "Saj v grad vendar vlagamo svoj denar," se je na sodišču pred časom hudovala Sarlota, ki je Občinarjem in sodnici tudi pokazala račune. 'Kdo vas pa prosi?" se je začudila sodnica na brežiškem sodišču. Naj torej grad raje propade? Šarlota pravi, da si ne želi, da bi o "njenem ” gradu kdo govoril tako kot o gradu na Podčetrtku: da je lepši od daleč kot od blizu. Zli duhovi namreč menda zelo neradi odpuščajo, ljudje pa se z njimi neradi srečujejo.
Gasilska prireditev
KAPELE - Gasilsko društvo Kapele vabi v soboto, 11. avgusta, ob 19. uri na tradicionalno prireditev z ansamblom Zasavci.
Kdo dela najboljše salame?
Letošnji državni prvak Janez Tršinar razkriva svoje skrivnosti: natančnost in potrpežljivost!
GORNJA PREKOPA - Z izdelovanjem salam se Janez Tršinar ukvarja že dobrih petnajst let. Na lokalnih tekmovanjih je v minulem desetletju s svojimi salamami dosegel že veliko dobrih uvrstitev, letos pa je na sa-lamiado v Sevnico prinesel najboljšo salamo in postal državni prvak. Nad uspehom je še vedno presenečen.
Njegov oče je bil kmečki mesar, kije sinu prvi znal približati delo v klavnici, kjer je kasneje Janez Tršinar tudi delal. Tam se je srečal s starimi mesarji, ki so poznali skrivnosti dobrih salam.
Pa vendar za dobro salamo ni skrivnosti, zatrjuje Tršinar in pojasni, da je ključ do uspeha skrit v potrpežljivem in natančnem delu. “Meso mora biti bolj skrbno očiščeno, Špeh točno narezan, začimbe so iste, salama mora biti lepo nasoljena in pod-kajena, ne sme biti priokusa dima, ne sme biti zgrbančena, temveč lepo okrogla z lepo razporejenim mozaikom,” pojasnjuje Tršinar, ki na leto naredi približno sto salam. “Velika večina je namenjenih za tekmovanja, nekatere načnem za pro-bo, druge pa razdelim med prijatelje,” pove.
Pravi čas za delanje salam je po njegovem mnenju decembra ali januarja, zanjo pa potrebuje “kvalitetno vzrejenega prašiča."
“Hrana mora biti trda, nobenih pomij, če želim kvalitetno trdo meso,” razloži. Nato pa se loti dela: en dan pusti prašiča v kosih, da se meso shladi, nato ga skoščiči, nareže na manjše kose in soli. Po treh dneh meso pre-
Janez Tršinar
meša. Nato nabere trd Špeh, ki ga seveda reže natančno in pazljivo - na roke! Sledijo začimbe, pa mletje, mešanje, polnjenje. Salama se mora potem še očediti, zbrisati, osušiti, en dan se dimi, nato pa zori. “Moje salame zorijo pod zemljo v tastovi kamniti kleti blizu Pleterij,” pove Tršinar in razloži: “Tam je naravna vlaga, ki je idealna za zorenje, medtem ko beton slabo vpliva na salame.”
V finale državne salamiade, na kateri je letos triumfiral prav Prekopčan Tršinar, se uvrsti le 10 odst. najbolje ocenjenih salam na posamezni območni salamiadi. V Sevnici potem komisija zelo skrbno pregleda vzorce, opravijo tudi bakteriološko analizo. 10 odst. salame razobesijo, da si jo lahko obiskovalci ogledajo, preostali del pa ocenjujejo po dveh kriterijih: videz (zunanji videz, barva, videz prereza, tekstura) in okus.
,	M. RAPUŠ
UŽIVANJE NARA VE IN DRUŽBE - Še minuli teden je bilo ob reki v Cerkljah ob Krki zelo živahno. Letošnjega sedmega tabora Društva zaveznikov mehkega pristanka iz Krškega "Uživanje narave in družbe” se je namreč udeležilo 25 otrok, med katerimi je bilo tudi 13 beguncev. Pod budnim očesom vsaj desetih prostovoljcev - strokovnjakov in študentov - so otroci plavali, delali z glino, iz sliroporja so nastajala letala in hiše, iz slame pa lepljenke... Vsak dan pa so tudi ustvarjali z različnimi tehnikami (na sliki s temperami). Letošnje druženje so člani DZMP pripravili s pomočjo Urada za mladino, krške občine in različnih pokroviteljev. (Foto: M. R.)
Cebelaiji bodo sogovorniki državi
Predstavniki čebelarskih društev na območju Dolenjske in Bele krajine so se odločili ustanoviti Čebelarsko zvezo Petra Pavla Glavarja za Dolenjsko in Belo krajino
NOVO MESTO - Zveza naj bi združevala čebelarje obeh regij in strokovno usmerjala njihove skupne interese po zaščiti kranjske čebele - sivke, skrbela pa naj bi tudi za ohranjanje neokrnjene narave z medovitimi rastlinami, poenotila zdravstveno zaščito čebel, si prizadevala za uspešnejše gospodarjenje z njimi in drugo.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na novomeški tržnici so branjevke v ponedeljek ponujale: solato endivijo po 200 do 300 tolarjev kilogram, mlad krompir po 100, stročji fižol po 400 do 600, fižol v zrnju po 400 do 550, korenje po 300 do 350, čebulo po - 300, česen po 600 do 650, rdečo peso po 200 do 300, zelje po 150, kumare po 100, kumarice za vlaganje po 250 do 300, feferone po 300, paradižnik po 150 do 200, bučke po 200, blitvo po 150, zeleno papriko po 550, rumeno po 200 do 300 in jajčevce po 230 tolarjev. Za šopek peteršilja je bilo potrebno odšteti 50 do 100 tolarjev, za liter borovnic 500 do 700, za kilogram ajdove moke 450, za liter in pol domačega kisa pa 200 tolarjev. Kilogram breskev je stal 200 do 300, hrušk 250 do 300, sliv 400 in jabolk 100 do 200 tolarjev.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu v Brežicah je še kar sezona odojkov. Do tri mesece stare so prodajali po ceni od 410 do 480 tolarjev za kilogram ali od 10.000 do 14.000 tolarjev za posamezno žival. Od ponujenih 62 odojkov so jih prodali dve tretjini. Na sejmišče so pripeljali tudi 41 starejših prašičev s težo od 40 do 70 kg, ki sojih po ceni od 360 do 400 tolarjev za kilogram prodali tretjino. Prodajalci so ponujali še 4 stokilogramske prašiče, za katere so zahtevali od 30.000 do 32.000 tolarjev.
V današnjem času je čebelarjenje zahtevno delo, pa je vseeno prepuščeno čebelarjem samim, je brez ustrezne strokovne pomoči in podpore kmetijske dejavnosti, zaradi česar mu grozi postopen propad ali močno nazadovanje. Doslej so se čebelarji na tem območju povezovali v klub, ki ni rrmgel zastopati interesov čebelarjev in njihovih društev pri upravnih in državnih organih. Ustanovitev zveze pripravlja koordinacijski
odbor, ki predlaga, naj se v zvezo vključijo vsa čebelarska društva od Grosupljega do Metlike in od Dolenjskih Toplic do Šentjerneja.
Bodoča zveza bo aktivna na področju zaščite kranjske čebele sivke, prizadevala si bo za uveljavitev dolenjskega in roškega medu, za pridobivanje in usposabljanje novih in mladih čebelarjev, za strokovno izobraževanje članstva in podobno. Čebelarji Čebelarskega društva Straža - Dolenjske
Pridelujejo zdravo hrano
Jožefu Starešiniču ni žal, da se je pred štirimi leti odločil za ekološko kmetovanje, čeprav je pridelek bolj pičel, dela pa je več
PRELOKA - Jožef Starešinič s Preloke kmetovanja nikoli ni opustil, čeprav je bil zaposlen. Tudi zadnjih pet let, odkar je v pokoju, je ostal zvest zemlji. Vendar pri Starešiničevih še vedno, tako kot generacije pred njimi, pridelujejo vsakega po malem.
Na Preloki, vasi nad kanjonom reke Kolpe, namreč intenzivno kmetovanje ni mogoče. Parcele so močno razdrobljene, posejane s kamenjem, veliko je kotanj, strmin.
“Se pa najde tudi kakšna lepša njiva za koruzo, pšenico, ječmen, na katero lahko pridemo s stroji,” pojasni Starešinič, kot bi hotel opravičiti boga, ki je po teh krajih očitno mahal s prazno vrečo. Jožef je pred leti v časopisu prebral o ekološkem kmetovanju in takoj se je odločil zanj. Tako imajo zadnja štiri leta tudi certifikat za ekološko kmetijo.
“Umetna gnojila in škropiva so draga, pa še strupena povrhu. Mi pa imamo zdravo hrano. Res je pridelka nekoliko manj, ročnega dela pa veliko več, toda vemo, kaj damo v usta. Sicer pa nekaj k ekološkemu kmetovanju primakne
(j) kmetijsko svetovanje
Pšenična trda ali smrdljiva snet
Vzrok za pojavljanje je uporaba nerazkuženega semena - Okužba je močnejša v bolj suhih tleh
Bolezen je v sedanjem času redka, vendar še vedno prisotna. Povzroča jo več gliv iz rodu Tilletia (T. caries, T. intermedia, T. laevis, T. triticoides ter pri nas najbolj razširjena T. tritici), ki imajo vse enak razvojni krog, razlikujejo se le po morfoloških lastnostih. Eden glavnih vzrokov za njeno pojavljanje je uporaba nerazkuženega semena. Prvi znak, da je pšenična snet okužila posevek, se lahko opazi dokaj pozno - na še zelenih klasih pšenice, ki so modrikasto zelene barve in manj zbiti kot pri zdravih rastlinah. Med zorenjem so okuženi klasi razprti, tako da se lahko brez težav opazijo zrna. Le-ta so temnejša in krajša od zdravih. Zrna imajo sicer še ohranjen perikarp, vendar pa gliva nadomesti škrobna zrnca s hlamidio-sporami, ki so videti kot črn prah. Ko perikarp pod pritiskom poči, se hlamidiospore usujejo ven in takrat lahko zaznamo neprijeten vonj po pokvarjenih ribah. Vzrok je trimetilamin, ki je v hlamidiosporah, Značilen smrad je eden glavnih prepoznavnih znakov bolezni, zaradi katerega je tudi dobila tako ime.
Razvojni krog sneti je sledeč: zdravo zrno pšenice se ob mlačvi okuži s hlamidiosporami, katerih izvor je bil okužen klasek. Diploidne hlamidiospore po setvi okuženega semena kalijo in oblikujejo osem spor. Po dve od teh osmih sporidijev kopulirata med seboj in oblikujeta dikariotični micelij, oziroma kaleči sporidij. Na sporidiju nastajajo konidiji, ki se ločijo od micelija in vzkalijo s kličnim mešičkom. Šele dikariontska hifa lahko potem okuži vzniklo pšenično bilko. Hkrati s pšenično bilko potem gliva raste navzgor, tik za rastnim vršičkom. Šele ob klasenju, ko preide rastlina v generativno fazo, prodre micelij glive v klas in zrna. Micelij izčrpa in izpodrine endosperm semen, tako da so vsa prepredena z njim. Ob zorenju razpade v veliko količino hlamidiospor - v vsakem zrnu jih je okoli devet milijonov,
Verjetnost, da bo smrdljiva pšenična snet okužila posevek, je poleg ostalih (razkuževanje semena, prisotnost hlamidiospor glive v tleh) odvisna tudi od ekoloških dejavnikov. Znano je, da je okužba močnejša v bolj suhih tleh. Poleg tega pa hlamidiospore najuspešneje kalijo pri temperaturi okoli 16 do 18$ C. Kalitev je mogoča tudi pri nižji temperaturi (do 5° C). To dejansko pomeni, da dejavniki, ki ovirajo čim hitrejšo kalitev semen pšenice, povečujejo možnost okužbe. Tako so pri kalitvi pšenice pri nižji temperaturi mlade rastline dalj časa izpostavljene okužbi. Iz tega sledi, da bo možnost okužbe manjša, če sejemo ozimno pšenico zgodaj jeseni in jaro pšenico pozno spomladi.
Ker se nahajajo hlamidiospore na površini pšeničnega zrna - je le onesnaženo, se lahko bolezen uspešno preprečuje že z razkuževanjem. Uporabljajo se fitofarmacevtska sredstva na osnovi mankozeba (Dithane FLO rdeči), triadimenola (Baytan FS 150), karboksina in tirama (Vitavax 200FF), tebekunazola (Raxil) in drugih. Razkuževanje skoraj vedno opravi že registrirani proizvajalec semenskega materiala, zato je možnost za razširjanje bolezni pogojena z uporabo semena, katerega izvor in stanje sta neznana.
DOMEN BAJEC, univ. dipl. inž. agr., KGZ Novo mesto
Jožef Starešinič
tudi država in če dodam še pokojnino, nekako kar preživimo. Seveda pa na kmetiji pomagajo vsi: poleg žene priskočita po službi na pomoč še sin in snaha,” pripoveduje Starešinič, ki seje za ekološko kmetovanje odločil zato, da bodo doma uživali zdravo hrano.
Zadovoljen pa je, če jim uspe tudi kaj prodati. Prevsem gredo v prodajo krompir, fižol in živina, miselnost kupcev pa je še zelo različna. “Medtem ko nekateri še niso dojeli pomena biološko pridelane hrane, so drugi pripravljeni odšteti zanjo veliko denarja, saj jim je najpomembnejše zdravje,” ve iz izkušenj Starešinič, ki ne pozabi omeniti, da tudi vinograd z okrog 400 trtami obdelujejo na ekološki način.
M. B.-J.
O oživitvi travniških
sadovnjakov
SEMIČ - Danes, v četrtek, ob 17. uri bodo na kmetiji Tinija Simoniča na Mladici pri Semiču pripravili izobraževalno srečanje, ki ga bo vodil inž. Franc Kotar, govora pa bo o projektu oživitve travniških sadovnjakov. Na srečanje vabijo vse, ki jih podrobneje zanima vse o tovrstni pridelavi sadja. Dodatna pojasnila daje kmetijska svetovalka inž. Meta Vardijan na tel.: 30 56 210.
Slovenski med
POLHOV GRADEC - V čebelarstvu Božnar pripravljajo letos že 17. prireditev Dnevi medu na temo Slovenski med, katere namen je predstaviti novo blagovno znamko Slovenski med kontrolirane kakovosti, s katero želijo čebelarji Čebelarske zveze Slovenije ponuditi kupcem največjo kakovost, ki je lažje prepoznavna z zaščiteno blagovno znamko, in ločiti nadzorovano pridelavo slovenskega medu od manj kakovostnega, pogosto cenejšega medu. Začetek prireditve in otvoritve razstave bo 8. avgusta ob 19. uri v Polhograjski graščini. Od 9. do 12. avgusta pa si boste razstavo lahko ogledali od 10. do 18. ure.
Kmečke igre na Smuku
SMUK- Društvo podeželske mladine Semič pripravlja v nedeljo, 12. avgusta, ob 15. uri na Smuku nad Semičem kmečke igre. Kako so spretni pri kmečkih delih in v šaljivih igrah, bodo pokazali člani desetih ekip iz Bele krajine in Dolenjske, med njimi tudi ekipa semiške občinske uprave.
Toplice so začeli obnavljati zapuščeni in propadajoči objekt v Podstenicah v Kočevskem Rogu, ki naj bi postal dom vseh čebelarjev v dolenjski in belokranjski regiji ter tudi center za delo bodoče zveze, za seminarje in predavanja, za izobraževanje šolarjev in šolo v naravi, za vzrejo matic ipd. Tak projekt je za eno samo društvo preobširen zalogaj, zato koordinacijski odbor predlaga vsem društvom na omenjenem območju, naj ga podprejo in se aktivno vključijo v delo.
Prepričani smo, da bomo ob čebelarskem kongresu Apimondia, ki bo leta 2003 v Ljubljani, čebelarjem iz vsega sveta lahko pokazali neokrnjeno naravo Kočevskega Roga in v obnovljenem objektu v Podstenicah že tudi sprejeli goste kongresa.
IVAN SOMRAK Koordinacijski odbor za ustanovitev čebelarske zveze
Prusova vina zopet med najboljšimi
Belokranjski vinogradniki so se dobro odrezali na radgonskem sejmu
BELA KRAJINA - Na letošnjem ocenjevanju vin v okviru Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, ki mu nekateri pravijo kar slovenska vinska olimpiada, so enologi ocenili 763 vzorcev vin 298 vinarjev iz vse Slovenije. Pri tem so se dobro odrezali tudi vinogradniki iz vinorodnega okoliša Bela krajina, najuspešnejša pa sta bila zopet Anica in Jože Plut s Krmačine pri Metliki.
Prusova vina so osvojila kar šest velikih zlatih medalj, in sicer sovi-njon-ledeno vino (19,42 točke), so-vinjon-suhi jagodni izbor (19,38), oba letnik 99, kerner-suhi jagodni izbor 1. 2000 (19,30), renski riz-ling-ledeno vino (19,28), rumeni muškat-suhi jagodni izbor (19,20), oba letnik 98, ter laški rizling-lede-no vino 1. 97 (19,10), medtem ko je rumeni muškat-naravno posebno vino 1. 99 (19,06) prejel zlato medaljo. Vinska klet Kmetijske zadruge Metlika je prejela veliko zlato medaljo za kolednik rumeni muškat-suhi jagodni izbor 1. 99 (19,18), zlate medalje pa za kolednik laški rizling-jagodni izbor (18,56), dve frankinji (18,16 in 18,14) ter metliško črnino (18,14), vsi letnik 97, ter srebrno za sovi-njon 1. 99.
Zlati medalji sta si prislužila še Ivan Simonič s Črešnjevca za semi-ško penino 1. 98 (18,54) in družina Malnarič iz Vavpče vasi za laški rizling-ledeno vino 1. 99 (18,52). S srebrnimi medaljami so bila nagrajena vina sovinjon-izbor 1.99 in 1. 2000 ter renski rizling-pozna trgatev 1. 99 Alojza Hoznarja, rumeni muškat in laški rizling-pozna trgatev Silvestra Murglja, sivi pinot-iz-bor Jožeta Gosence, šardone in renski rizling Ivana Bajuka ter belokranjsko belo-zvrst in beli pinot Stanislava Bajuka. Bronasti medalji pa sta dobili modri frankinji Ivana in Stanislava Bajuka.
M. B.-J.
Kmetovalec št. 8
SLOVENJ GRADEC - O strniščnih dosevkih in beli gorjušici, o preprečevanju poporodne mrzlice pri kravah, o izdelavi blazine iz gnoja in slame za krave ter seveda o različnih kmetijskih strojih piše avgustovski Kmetovalec.
Revija o konjih
LJUBLJANA - Zadnja številka Revije o konjih svetuje o izbiri žrebcev za pravo potomstvo ter vestno poroča o kasaških prireditvah pa tudi o tekmovanjih v preskakovanju ovir in o drugih prireditvah po Slove-niji. Predstavlja sodoben hlev in pokrito jahalnico pri Koširjevih v Gameljnah, našteva pravila Western jahanja in posebno pozornost posveča vnetju grla pri konjih.
N
HRIBČEK BOM
KUPIL...
Priprave na trgatev
Skrbno pri pripravi kvasnega nastavka
V svetu pospešeno proučujejo razmere, v katerih živijo in delajo kvasovke v moštu. V zadnjih letih seje v praksi zelo uveljavilo dodajanje hrane kvasovkam. Študija, objavljena pred nekaj dnevi v nemškem strokovnem časopisu “Der deutsche Weinbau”, ugotavlja razlike v potrebi hranil za kvasovke.
Mošt zdravega grozdja, ki je bilo trgano v optimalni zrelosti, naj ne bi potreboval dodatka hrane za uspešno razmnoževanje in delo kvasovk. Nagnito grozdje (10%) je zgubilo že nekaj vitaminov in mu je nujno dodati vitamin B1. Na trgu se ga dobi primešanega k nekaterim preparatom dušične hrane za kvasovke. Pri prezgodnji trgatvi grozdje še ni dovolj zrelo, zato ima mošt malo hranil. Objavljeni rezultati zelo opazno kažejo, da mošt iz prezgodaj trganega in ne dovolj zrelega grozdja ne povre do konca brez dodatka hranil. Vrenje poteka počasneje v “nezrelem” moštu.
Razsluzenje belega mošta povečuje potrebo po hrani za kvasovke. Težave z alkoholnim vrenjem nastopijo, če je razsluzenje zelo ostro, do bistrosti “fine filtracije”, in če poteka pri nižji temperaturi (15° C). Kvasovkam ustrezajo temperature med 18 in 20° C. Čeprav imamo še kar bogate izkušnje z uspešnim povretjem pri nizkih temperaturah, je prav, da se zavedamo, kje lahko tiči nevarnost za naše jesensko delo. Študija nam “sporoča”, da najboljše kvasovke niso sposobne uspešno povreti sladkorja, če smo trgali preslabo zrelo grozdje in jih ni-
lireja: dr. Julij Nemanič
mamo namena oskrbeti z dodatno hrano.
Ne smemo pozabiti, da imajo žlahtne kvasovke poleg težav s hrano tudi močno konkurenco v “divjih kvasovkah" in bakterijah. Delež kvasovk saccharomyces je pri normalno zdravem grozdju, ugotavljajo v Nemčiji, pod 1 odst. To je presenetljivo, ker smo doslej računali z deležem 15 odst. Delež bakterij na grozdju znaša čez 80 odst. Logično je, da v tem razmerju moči dodane kvasovke nimajo lahke naloge, zato svetujem zelo skrbno pripravljanje kvasnega nastavka. Pri nižjih temperaturah se namreč divje kvasovke lažje razmnožujejo kot “dobre”. Pri temperaturi mošta 20° se razmnožujejo divje in dobre kvasovke približno enako. Pri temperaturi mošta 15° C se razmnožujejo divje kvasovke dvakrat hitreje kot dobre, pri temperaturi 10° C pa celo trikrat hitreje. To je resno opozorilo, ki govori o pomembni vlogi temperature pri vodenju alkoholnega vrenja.
Ob naštetih dejstvih priporočajo v imenovani študiji povečanje količine dodanih kvasovk celo na 25 do 50 g/hl. Mnogi se boste spomnili, da je stroka opozarjala na vonj vina po kvasovkah, če je kvasni nastavek premočan. Sam menim, da to ni možno, saj se število kvasovk v moštu zelo poveča v vsakem primeru in bi po tej logiki dišala vsa vina po kvasovkah. Ne bo pa pomagalo, četudi odmerimo 50 g/ hi suhih kvasovk, a bomo površno pripravljali kvasni nastavek. Kvasovke so živa bitja, ki ne prenesejo velikih temperaturnih skokov in jih lahko veliko odmre. To opravilo zahteva določen čas, ki ga moramo nameniti natančnemu oživljanju “suhih" kvasovk.
DR. JULIJ NEMANIČ (se nadaljuje)
Nova Drobnica
SLOVENJ GRADEC - Poletna številka Drobnice med drugim objavlja uredbo o ureditvi trga za ovčje in kozje meso, napoveduje državno tekmovanje v striženju ovac in poroča o dogodkih v društvih rejcev drobnice. Strokovnjaki pišejo o plodnosti ovac in koz v slovenskih kontroliranih tropih, bralci pa si lahko preberejo tudi o možnostih uporabe homeopatskih zdravil pri drobnici in o tem, kako priti do dobre mrve.
helena MRZLiKAR gospodinjski kotiček
Rdeča pesa utrjuje odpornost
S sadnimi in zelenjavnimi sokovi se lahko odlično odžejamo, marsikdo pa se je tudi že prepričal o njihovih zdravilnih učinkih. Večji del naravnih, sveže iztisnjenih sokov vsebuje učinkovine, ki varujejo telo pred mnogimi obolenji v vseh starostnih obdobjih. V soku rdeče pese so antioksidanti, kot vitamin C, ter pomembni flavonoidi za utrjevanje odpornosti oz. krepitev imunskega sistema. Zelenjavni in sadni sokovi so v zdravi in varovalni prehrani vse bolj priljubljeni zaradi nizke energijske vrednosti, visoke hranilne vrednosti in lahke prebavljivosti. Med številnimi vrstami zelenjave je v tem letnem času zelo uporabna sočna rdeča pesa, iz katere lahko pripravljamo hladno juho, pečeno prilogo, surovo in kuhano solato, sveže iztisnjen sok, pasteriziran sok in konzervirano na različne načine.
Sok rdeče pese se dobro ujema z okusom bezgovih jagod, črnega ribeza, jabolk, rdečega korenja in pomaranč. Kot zdravilno rastlino sojo gojili že stari Grki in Rimljani v Sredozemlju, danes pa je sestavni del jedilnikov po vsem svetu. Zaradi visoke vsebnosti vitaminov iz skupine B spodbuja nastajanje rdečih krvnih telesc. V naravnem zdravilstvu se priporoča pitje soka za krepitev telesa in prečiščevanje krvi, proti prehladu z zvišano telesno temperaturo, pri arteriosklerozi, boleznih sečil, otiščancem in še
proti vrsti drugih tegob. Pri zdravljenju porabljamo liste, gomolje in iztisnjen sok.
Zeleni listi pese, ki vsebujejo kalij, natrij, magnezij, jod in železo, dobro oskrbijo telo z rudninskimi snovmi. Liste in mehka stebla očistimo, operemo in iztisnemo sok. Ta ugodno vpliva na jetra in žolčnik. Na dan popijemo 1 dl soka, ki dobro spodbudi počasno prebavo. Za zelenjavni koktajl vzamemo skodelico, ki meri 250 ml (1/4 litra) in odmerimo 1/3 skodelice korenčkovega soka, 1/3 skodelice soka rdeče pese, 1/4 skodelice ku-maričnega soka in 1 žlico limoninega soka. Vse sestavine zmešamo v električnem mešalniku. Koktajl lahko pijemo za zajtrk ali malico.
Za približno 4 I vložene rdeče pese potrebujemo 20 srednje debelih gomoljev, sol, 12 dag sladkorja, 3/8 litra domačega jabolčnega kisa, 4 šalotke in lovorov list. Gomolje temeljito operemo in jih v blago slani vodi kuhamo do mehkega. Kuhane gomolje prelijemo z mrzlo vodo in olupimo. Narežemo jih na kocke, kolobarje ali naribamo kot repo za kisanje. V lonec nalijemo 3/4 litra vode, dodamo sol, sladkor, lovor in kis ter zavremo. Na koncu dodamo še na lističe narezano čebulo. Kozarce polnimo po plasteh in jih zalivamo z vrelo mešanico. Tako vloženo peso ponudimo h kuhani govedini.
Pogled na kiparstvo v času prehoda
V Miklovi hiši so odprli prvo razstavo izbranih del iz ribniške likovne zbirke - Šest avtorjev se predstavlja z deli iz konca 80. in začetka 90. let
RIBNICA - V Galeriji Miklova hiša so se odločili, da bodo enkrat letno pripravili razstavo izbranih del iz ribniške galerijske zbirke, ki zajema slovensko umetnost 80. in 90. let. Prvo takšno razstavo, na kateri so predstavili dela šestih avtorjev, ki sojini skupni novi kiparski koncepti, so odprli minuli petek zvečer.
Jakac popotnik
Razstava likovnih del Božidarja Jakca
LJUBLJANA - Pretekli petek, 3. avgusta, so v Galeriji Mercator odprli razstavo del novomeškega slikarja Božidarja Jakca (1899 - 1989). Gre za 23 olj in pastelov, ki prihajajo iz zasebne zbirke umetnikove vdove Tatjane, sicer pa so nastajali v petdesetletnem časovnem razponu, od dvajsetih od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. V glavnem so na ogled krajine, pa tudi portreti in avtoportret.
Jakac, tudi grafik, fotograf in eden najpomembnejših slovenskih likovnih pedagogov ter pionirjev nacionalnega filma, je namreč v svoji dolgi življenjski in ustvarjalni dobi veliko potoval: dvakrat je bil v ZDA, prekrižaril je celo Evropo od Carigrada do Nord Capa, dvakrat obiskal Severno Afriko itd. Zanj je znano, da mu je pokrajina služila kot neizmerni vir umetniškega navdiha, predvsem Dolenjska, dokumentiral pa je tudi lepote in znamenitosti, ki jih je srečeval po svetu. Med tokrat razstavljenimi deli, ki bodo na ogled do konca avgusta, izstopajo upodobitve motivov iz Ljubljane, Novega mesta in drugih krajev ter pokrajin, ki jih je umetnik obiskal med svojimi številnimi popotovanji.
Ob razstavi je izšel spremni katalog, v katerem Nelida Nemec med drugim pravi: ”... lepota skladnosti, estetsko doživetje, dovršena tehnika, dokumentarno pričevanje, strastna zavzetost za poglobljeno izpovedno izražanje, melodičnost, liričnost, hrepenenje po umetniški popolnosti vejejo iz del, kot so Afrika - Arabke na strehi mošeje, Kalifornija, Ljubljana, Novo mesto, Tatjana in Dori.”
L. M.
Jože Barši, Mirko Bratuša, Roman Makše, Zmago Posega, Marjetica Potrč in Rene Rusjan so avtorji del, kijih je zunanja sodelavka Galerije Miklova hiša, študentka umetnostne zgodovine Polona Lovšin iz Ribnice, izbrala za razstavo “Pogled na kiparstvo v času prehoda iz osemdesetih v devetdeseta leta”. Razstava je prva iz niza podobnih, ki jih bodo pripravili enkrat na leto z namenom, da bi predstavili bogato ribniško likovno zbirko, ki sojo začeli oblikovati v začetku 80. let. Zbirka danes šteje okoli 300 del, tako slikarskih in kiparskih, kot tudi risbe, grafike in fotografije. V njej so zastopani tudi najvidnejši predstavniki sodobne slovenske likovne umetnosti, saj, kot je povedala Lovšinova ob otvoritvi razstave, je zbirka rezultat kakovostnega izbora del
umetnikov, ki so razstavljali v Miklovi hiši in udeležencev ribniških srečanj. Po svoji tematski zaokrožitvi sodi zbirka med obsežnejše v državi in tako predstavlja pomemben dokument časa.
Ker živimo v letu, ko se zato, da bi razumeli današnji položaj, intenzivno vračamo v obdobje pred 10 in več leti, se je tudi avtorica razstave, kot je povedala, pri izboru del osredotočila na ta pogled "desetletje in več nazaj” v likovni umetnosti. Tako je nastala razstava, ki gledalcu odstira pogled na nove kiparske koncepte, pri katerih ponovno stopa v ospredje aktivna prisotnost gledalca. Ti novi koncepti izražajo veliko željo po stiku z realnim, kar avtorji dosegajo, kot je poudarila Lovšinova, z obuditvijo podobe realnih predmetov in uporabo materialov, ki so del na-
POGLED NAZAJ - Razstava s pogledom nazaj v obdobje pred 10 in več leti predstavlja nove kiparske koncepte, ki so, kol je povedala avtorica razstave Polona Lovšin, s seboj prinašali številne spremembe, katerih nosilci so tudi avtorji in njihova deta, razstavljena na razstavi. Na posnetku: z otvoritve razstave (Foto: M. L.-S.)
Duet Ira Roma
BRESTANICA - V soboto, 11. avgusta, bo ob 20. uri na gradu Raj-henburg koncert staroslovanskih, ruskih in ciganskih napevov v izvedbi dueta Ira Rima, ki ga sestavljata Irina in Aleksander Guščin iz Rusije.
Ustvarjalna delavnica
KOČEVJE - V prostorih Pokrajinskega muzeja bo danes, 9. avgusta, ob 10. uri potekala druga muzejska ustvarjalna delavnica. Udeleženci, ki naj s seboj prinesejo čopiče in škarje, bodo izdelovali slike na bobrovcu. Cena delavnice je 500 tolarjev.
Festival neodvisnega filma in video Slovenije
LJUBLJANA - 6. Festival neodvisnega filma in video Slovenije bo potekal 26. in 27. oktobra. Festival je namenjen tistim filmskim in video delom in avtorjem, ki na tem področju ustvarjajo brez komercialnih namenov in v neprofesionalnih razmerah. Filme je potrebno poslati do ponedeljka, L oktobra, na naslov Kud Ceneast, Eipprova 19, Ljubljana. Razpisno dokumentacijo je mogoče dobiti na vseh področnih izpostavah Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti ali po pošti. Dodatne informacije dobite na tel. št. 061-231-89-29.
Bach spodbudil nov orgelski ciklus
Milko Bizjak pripravil že 5. Novomeški glasbeni festival - Orgelski ciklus baročne glasbe evropskih narodov - 66 koncertov po vsej Sloveniji - Danes Globodol, v soboto Trška gora
GLOBODOL - Da poleti Dolenjcem, željnim poslušanja dobre klasične glasbe, ni dolgčas, že peto leto zapored skrbi Milko Bizjak oz. Edition Bizjak, d.o.o. Vabi namreč na Novomeški glasbeni festival 2001, ki obsega sedem koncertov v različnih podružničnih cerkvah, prvič tudi v trškogorski.
“Koncertov je manj kot prva leta, ko smo jih skupaj pripravili tudi po šestnajst, pa ne zato, ker ljudem ta zvrst glasbe ne bi bila všeč. ampak se razlog skriva v denarju. Hvala pa pokroviteljem:
Mestni občini Novo mesto. Ministrstvu za kulturo in Dolenjski banki, d. d.,” je povedal Bizjak, umet-
• Na drugem koncertu iz cikla Koncerti ob svečah bosta danes, v četrtek, 9. avgusta, ob 20.30 v Domu glasbene dediščine v Globo-dolu nastopila organista Luca Fer-rini in Dimitrij Rejc. Igrala bosta na Škrablove orgle iz leta 1993 in letos obnovljene orgle neznanega dunajskega izdelovalca iz leta 1895.
niški vodja novega projekta Orgelski ciklus 2001, ki predstavlja orgelsko glasbo baroka na področju celotne Evrope.
Lani so trije organisti (Angela Tomanič, Dimitrij Rejc in Milko Bizjak) uspešno izvedli Bachov orgelski ciklus. Med poslušalci je naletel na velik odziv, saj so na kar
Milko Bizjak
71 koncertih našteli preko deset tisoč ljudi. “Prav to zanimanje je bila spodbuda novemu orgelskemu ciklusu, ki ga poleg omenjenih umetnikov izvaja še Luca Ferrini,” je dejal Bizjak in povedal še, da bodo koncerti potekali kar v 40 slovenskih krajih. "Bacha ni bilo mogoče igrati na vseh orglah v Sloveniji, orgelsko glasbo baroka pa
smo lahko uvrstili tudi na del avtentičnih restavriranih baročnih orgel. Kar velik del evropskega prostora je namreč v 17. in 18. stoletju poznal orgle s “kratko” oktavo.” Letošnji ciklus bo tako segel tudi v manjše kraje.
Tudi letos bodo v sodelovanju z Radijem Slovenija posneli deset koncertov, kijih bodo novembra in decembra predvajali na tretjem programu radija. Težko je razumeti, da tako obsežen in kakovosten projekt ni dobil podpore kulturnega ministrstva, so pa zaradi mnogih pokroviteljev in sponzorjev vsi koncerti brezplačni.
• V sklopu Novomeškega glasbenega festivala ho v soboto, 11. avgusta, ob 19. uri v cerkvi na Trški gori orgelski recital, na katerem bo Dimitrij Rejc v enournem programu baročne glasbe predstavil dela nemških, italijanskih in francoskih skladateljev.
Bizjak je poln načrtov. Prihodnje leto bo pripravil ciklus baročne komorne glasbe z več izvajalci, morda celo z desetimi, poleg orgel pa bo mogoče prisluhniti še čembalu, špinetu, harfi, kitari, flavti, violini, trobenti in vokalu.
L. MURN
šega vsakdana, kot so to denimo slama, opeka, les, železo, blazine... Dela zato delujejo kot izjava, ki jo je umetnik izpovedal kot izkušnjo o dejanskem svetu, ta izjava pa se s kiparskim jezikom, kot je dejala Lovšinova, pretvarja v pravo prispodobo.
Razstava, katere povezovalna nit so spremembe v kiparstvu, ki so se pri nas zgodile predvsem pod vplivom sočasnega britanskega in ameriškega kiparstva ter torij Lacana in Ponty-ja, bo na ogled do 10. septembra.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Poljski ansambel
NOVO MESTO, PIŠECE, SEVNICA - Po uspešnem pričetku Študentskega festivala v okviru Festivala Brežice, ko sta pretekli teden nastopala slovenska obetavna študenta glasbe Egon Bajt (bariton) in Janko Kastelic (čembalo), se ta teden obeta drugi niz koncertov. Lani ustanovljen ansambel treh študentov Akademije za glasbo iz Krakova na Poljskem; Justyna Dybek (violina), Anna Huszczo (čembalo) in Agnie-szka Kucab (violončelo) bo danes, v četrtek, 9. avgusta, ob 21. uri zaigral v Kapiteljski cerkvi Novo mesto, v petek, 10. avgusta, ob 20. uri na gradu Pišece in v soboto, 11. avgusta, ob 20. uri na sevniškem gradu.
Koncert mladih pozavnistov
PODSREDA - V okviru letošnjega Glasbenega poletja na gradu Podsreda organizirajo glasbeni seminar, za pozavno, ki ga vodi prof. Branimir Slokar. Jutri, 10. avgusta, ob 20. uri bodo mladi pozavnisti predstavili svoje delo na zaključnem koncertu v atriju gradu.
Vesela Gora kulturni hram
Šentrupert letos vključen v dogajanje hnago Sloveniae -Koncert Tria Lorenz v obnovljeni cerkvi na Veseli Gori -“Cerkev .st. Frančiška Ksaverija kulturni zaklad”
VESELA GORA - Uvodni koncert Tria Lorenz v okviru dogajanja Imago Sloveniae (Podoba Slovenije) v letošnjem Poletju v Šentrupertu, ki mu bosta sledila še dva zanimiva kulturna dogodka, je potekal v temeljito prenovljeni cerkvi sv. Frančiška Ksaverija, tem “kulturnem zakladu na Veseli Gori”, kot jo tudi poimenuje šentruperski župnik Mirko Simončič.
Simončič poudarja, daje temeljita obnova cerkve, ki jo je zadajo avgustovsko nedeljo lani ob zaključku del blagoslovil slovenski metroplit dr. Franc Rode, uspela samo zato, ker so znali sodelovati, saj skoraj ni bilo hiše, ki spada pod veselogorski zvon, da ne bi pomagala. Samo domači mizarji so prispevali za okrog 60.000 mark del, ko so prenavljali okna in restavrirali notranjo opremo, omare, klopi in spovednice. Posebno zahvalo škofijskega ordinariata za velikodušno pomoč pri obnovi tega romarskega svetišča pa je dobil šentruperski rojak Jože Anderlič.
Že pokojni župnik Janez Vidic je v letu 1992 - 1993 začel obnovitvena dela cerkve na Veseli Gori, ko so prekrili enega izmed zvonikov z bakrom, predlani pa še drugega. Kritina na kupolah je bila že tako načeta, daje ogrožala freske, vlaga pa je načela tudi fasado, zato so tudi to odstranili oz. zamenjali. Cerkev so posodobili z elektrifikacijo, zunanjo osvetlitvijo, zvonjenjem s pomočjo elektrike in elektronike.
Cerkev na Veseli Gori je posvečena jezuitskemu misijonarju sv. Frančišku Ksaveriju in spada po
CERKEV SV. FRANČIŠKA KSAVERIJA - Prav na Veseli Gori so postaviti temu svetniku prvo cerkev na Slovenskem. Božjepotna cerkev z ogromnima zvonikoma deluje mogočno - navkljub bližini stare slovenske lipe. (Foto: P. P.)
mnenju dr. Naceta Šumija med najpomembnejše na Dolenjskem in v Sloveniji. Je izjemno oblikovana. Osrednjemu jedru so dodali stranske prostore obeh kapel in nekoliko večji oltarni del. Tak način gradnje je bil značilen za 17. stoletje, vendar ne tako bogato oblikovan. Notranjščina božjepot-ne cerkve se odlikuje z nekaterimi kosi opreme in s poslikavo. Ta je delo loškega slikarja Antona Tuška iz leta 1760. Poslikavo je umetnik predstavil romarju krščanske kreposti kot poosebitve v obliki ženskih postav med naslikanimi stebri v vrhnjem pasu. Te ženske postave z naslikano arhitekturo spadajo celo po besedah prof. Šumija med najbolj prepričljive predstavitve na naših tleh. Omeniti velja še skupino podob dolenjskega slikarja Antona Postla. Glavni oltar z bogato pozlato štejejo med najboljše rezbarske stvaritve dolenjske rezbarske delavnice.
P. PERC
Smeli program knjižničarjev
Društvu knjižničarjev Dolenjske predseduje Irena Muc
ČRNOMELJ - Društvo knjižničarjev Dolenjske je poklicno društvo, ki združuje knjižničarke in knjižničarje, zaposlene v splošnih, osnovnošolskih, srednješolskih in specialnih knjižnicah na Dolenjskem, v Beli krajini in v Posavju. Poslanstvo društva je uveljavljanje knjižničarskega poklica in stroke v skladu z etičnim kodeksom slovenskih knjižničarjev in skrb za nenehno strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje.
Društvo, ustanovljeno leta 1977, s sedežem v knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu, šteje okrog 60 članov, poleg zaposlenih v sedmih knjižnicah pa so v njem tudi študenti in upokojenci. Od letošnje pomladi mu predseduje Irena Muc, vodja Zik-Knjižnice Črnomelj, podpredsednica je Anica Kopinič, direktorica Ljudske knjižnice Metlika, tajnica Breda Kočevar iz Zik-Knjižnice Črnomelj, blagajničarka pa Alenka Kraus iz novomeške knjižnice Mirana Jarca.
“Program društva je dobro zastavljen, lahko bi rekla celo pogumno. Poleg pomoči pri izobraževanju knjižničarjev imamo v programu izdajanje publikacij, pripravo konferenc, seminarjev in delavnic, seznanjanje s problemi v knjižnicah, svetovalno dejavnost, podeljevanje nagrad za vestno opravljanje dela in podelitev častnih diplom in naziva častnega člana,” je naštela Mucova. Vendar je hitro pristavila, da bodo letos iz tega programa uresničili le najnujnejše, saj od občin vsaj doslej niso dobili ničesar, ker so bili prepozni s prošnjami za denar. "Za letošnje delo imamo na
voljo le članarino, to pa so pičla sredstva. Vendar se bomo nekako znašli. Tako smo se že odločili, da bomo predavanja pripravljali knjižničarji sami, in sicer iz svoje bogate knjižničarske prakse, ter se tako izognili dragim predavateljem,” je povedala Irena Muc, ki pa je zatrdila, da se kljub denarni stiski strokovnemu izletu ne bodo odrekli.
M. B.-J.
Jazzinty & Fotopub
NOVO MESTO - Te dni, od ponedeljka do sobote, od 14. do 18. avgusta, bo v dolenjski prestolnici v organizaciji Mladinskega kluba LokalPatriot in Glasbene šole Marjana Kozine potekala poletna glasbena delavnica Jazzinty na temo jazz in improvizacija. Ob glasbeni delavnici, ki jo vodijo domači in tuji uveljavljeni mentorji, pa bo letos prvič poteka tudi poletna fotografska delavnica Fotopub, kjer bo v ospredju spodbujanje kreativnosti v avtorski fotografiji, podkrepljeni z avtorskimi izkušnjami mentorjev.
Irena Muc
Gogini poletni vrtovi
Založba Goga pripravlja tri dni umetniških prireditev -Od 10. do 12. avgusta - Simbolni poklon Slavku Grumu
KOSTANJEVICA NA KRKI - Pri novomeški študentski založbi Goga, ki jo je pred dvema letoma ustanovilo Društvo novomeških študentov, konec tedna pripravljajo niz umetniških prireditev pod skupnim naslovom Gogini poletni vrtovi.
Od 10. d 12. avgusta se bo na idiličnih prostorih starega ko-stanjeviškega mesta predstavilo okrog trideset ustvarjalcev; literatov, igralcev in glasbenikov. Prvi dan, v petek, 10. avgusta, se bo ob 17. uri pričela delavnica, posvečena interpretaciji srednjeveške poezije. Dr. Primož Si-monitti bo v Lamutovem likovnem salonu predstavil knjigo Srednjeveški cvetnik. Ob 20. uri bodo na Jankovičevem vrtu na večeru Goginih avtorjev svoje knjige predstavili Klemen Pisk, Samo Dražumerič, Maja Raz-boršek, Magda Lojk in Katja Plut. Uro in pol pozneje bo prijetno prisluhniti koncertu starih ljudskih pesmi skupine Bri-na&String.si. V soboto, 11. av„-gusta, bo ob 11. uri na Oražnovi ulici deloval mestni poštni nabiralnik za misel - besedo - srce, ko bodo udeleženci v izbrane poštne nabiralnike oddali pesmi, zgodbe, domislice..., od 15. do 18. ure pa bo v Lamutovem likovnem salonu znova potekala delavnica na temo Interpretacija srednjeveške lirike (javne vaje igralcev). Na zaključni pri-
reditvi Deset pesmi za počen groš ob 20. uri bodo na dvorišču OŠ Jožeta Gorjupa igralci Gašper Jarni, Branko Jordan, Sabina Kogovšek in Barbara Žefran ter glasbeniki Jan Tomšič, Marijan Dovič in Primož Malenšek ob glasbi interpretirali izbrane pesmi iz omenjene knjige. Ob 22. uri vabijo v poletni kino. Zadnji dan, v nedeljo, 12. avgusta. bo tako kot ostala dva dneva delovala Gogina stojnica oz. Potujoča knjigarna Goga, kjer se bo dalo posedeti, kupovati irt prebirati knjige - poleg Gogine založbe bosta sodelovali še Beletrina in Slovenska matica -si ogledati film na prostem ali predstavo za otroke.
Gogini poletni vrtovi bodo v simbolnem smislu poklon Gogine založbe 100-letnici rojstva dramatika Slavka Gruma in spadajo v praznovanje 750-letnice prve omembe mesta Kostanjevica. Pripravili sojih v sodelovanju z Galerijo Božidarja Jakca, Društvom novomeških študentov, Občino Krško, KS Kostanjevico in drugimi.
Avtor in koordinator projekta. absolvent dramske igre in umetniške besede na AGRFT v Ljubljani, domačin Branko Jordan, upa, da bodo Gogini poletni vrtovi postali tradicionalna prireditev z odprtimi možnostmi za sveže načrte in ideje.
' L. M.
os
ilfis
mi
EU
3HEEZ311
mmmmmnmm
HIPERBARIČNA KOMORA JE UPANJE
Za pijačo da, za cerebralno paralizo ne
Sedem otrok s cerebralno paralizo iz Slovenije se trenutno zdravi na Polikliniki za baro-medicino OXY v Puli. To so Maša Dornik iz Podbočja in Hana Jurkas iz Skopic, ki sta vključeni v Društvo za cerebralno paralizo Sonček Krško, Matej Treven iz Domžal (društvo Sonček Kranj), Nejc Šlaus iz Lovrenca na Pohorju (društvo Sonček Maribor), Boris Šmigoc iz Gerečje vasi (društvo Sonček Ptuj), Jernej Junc iz Šmarjete (društvo Sonček Novo mesto) in Aljaž Arnuš. Za teh sedem otrok in za njihove starše je poliklinika in njena hiper-barična komora upanje. Nihče ne verjame v čudežno ozdravitev, prav vsi pa upajo, da bodo imeli njihovi otroci po puljski terapiji manj zdravstvenih težav in več možnosti za kar najbolj samostojno življenje.
Toda za sprejem v polikliniko morajo starši plačati. Ena terapija v komori stane 100 mark, priporočajo pa 300 terapij. Zdaj to plačujejo starši. Ali jim bo stroške povrnil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije? “Radi bi dosegli to,” pravijo starši.
Prošnje za povračilo stroškov
Otroci so bili od letošnjega januarja, ko so jih prvič peljali v Pulo, do zdaj že večkrat v polikliniki za baromedicino. Starši so območne enote zavoda za zdravstveno zavarovanje zaprosili za povračilo stroškov zdravljenja v Puli. Vlogam so priložili račune, ki so jih že plačali za zdravljenje. Toda območne enote so vloge zavrnile. Potem so se pritožili na drugostopenjski organ pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Odgovorov od tu še niso prejeli.
Prošnjo za povrnitev stroškov zdravljenja v Puli so poslali tudi ministru za zdravstvo dr. Dušanu Kebru. V imenu ministrstva je odgovorila državna sekretarka dr. Jožica Maučec-Zakotnik. Kot je sporočila med drugim, za take namene ministrstvo nima denarja.
Ni priznano
Ko so starši otrok poslali pritožbe na Zavod za varstveno zavarovanje Slovenije, so vlogam priložili tudi izvide zdravnikov, ki spremljajo zdravstveno stanje otrok. Zdravniki v teh dokumentih potrjujejo izboljšanje stanja. Žal ti zdravniki nimajo možnosti, da bi odločali o po-
vračilu stroškov zdravljenja. Območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije so, kot rečeno, zavrnile povračilo stroškov za zdravljenje otrok v Puli, to je v tujini. Zavodova komisija I. stopnje je ugotovila, “da uspešnost zdravljenja s hiperbarično oksigeno terapijo ni potrjena in da so strokovne ocene tega načina zdravljenja razmeroma slabe. Komisija zato meni, da napotitev na tovrstno zdravljenje v tujino ni strokovno utemeljena”.
Povedano preprosteje, državi se zdi škoda denarja za plačevanje nekega postopka, ki bi mogoče olajšal težave otrokom s cerehralno paralizo. Res človekoljubno strokovno stališče v državi, kjer mirne vesti za bolezen priznavajo alhokolizem. Če namreč alkoholika uradno pošljejo na zdravljenje alkoholne odvisnosti, pijanec ne plača stroškov zdravljenja sam, ampak strošek te terapije plača nekdo drug, npr. zavod za zdravstveno zavarovanje. Za otroka s cerebralno paralizo morajo omenjeno zdravljenje - sicer pri nas nekako novo zdravljenje - plačati starši sami. Nikakor ni mogoče kar mirno sprejeti izjav, da je pozitivni učinek zdravljenja s hiperbarično komoro še vprašljiv, saj se tudi pri zdravljenju alkoholika nikoli ne ve zagotovo, ali ta oseba po' vrnitvi s terapije ne bo spet zašla v usodno družbo kozarčka. Čeprav je pri vsem tem res tudi, da v zadnjem obdobju ponujajo različni strokovnjaki in “strokovnjaki” veliko novih - alternativnih načinov zdravljenja.
Lahko se vprašamo tudi, čemu dati prednost. Če je država namenjena neko zdravljenje
plačati in drugo ne, bi ravnala veliko bolj človekoljubno, če bi odvisnike - pijance in narkomane - postavila na rep seznama čakajočih na državni zdravstveni denar. (Omenjena) odvisnost je resda družbeno pogojena, vendar je v zadnji točki v celoti posameznikova osebna odločitev. Vprašanje poštene delitve zdravstvenega kolača je tu vsekakor povsem primerno.
Starši in strokovnjaki z roko v roki
Starši otrok na terapiji v Puli menijo, da vsaka izboljšava otrokovega zdravstvenega stanja pomeni tudi družbeno koristno dejanje. Pravijo, da želijo otroke spraviti na višjo raven, to pa pomeni, da bi otrok tudi v poznejšem obdobju živel kar najbolj samostojno. To je po mnenju staršev tudi za družbo najugodneje in najceneje. Zato bi po njihovem prepričanju družba morala več vlagati v doseganje take večje življenjske samostojnosti.
Ali bo primer otrok, ki se zdravijo na puljski polikliniki, vzel kdo še pod kateri drobnogled? Obljubljajo, celo na ministrstvu, da bodo storili tako. Vendar očitno s tem ne hitijo preveč. Strokovnjaki, ki imajo v rokah škarje in platno za povračila stroškov zdravljenja te sedmerice v tujini, doslej, v letošnjih sedmih mesecih, še niso našli priložnosti, da bi omenjene otroke pregledali in se na lastne oči prepričali, ali se zdravstveno stanje otrok spreminja ali ostaja enako. Pomanjkanje časa, nezaiteresiranost ali kaj drugega?
M. LUZAR
MtRNSKl BAZEN S KOLENČEVIM IN MARINOVIM GRADOM V OZADJU - Kolenčev gradič in Speča lepotica dr. Marka Marina sta bila v zgodnjem petkovem dopoldnevu edina "kopalca" na zelenkasto lesketajoči se gladini čiste vode, ki jo od lani zajemajo z večjim cevovodom iz reke Mirne. Bazen z naravnimi, travnatimi brežinami, in z dnom, obloženim z betonskimi ploščami in prodom, s temperaturo okrog 23 stopinj Celzija, ima reden dotok sveže vode, ki je seveda prav nič ne klorirajo, celo v teh vročih “pasjih dneh" ni imel večjega števila kopalcev, razen ob koncu tedna. Enkrat mesečno ga mlrnska krajevna skupnost kot upravljalec izprazni, ga ob pomoči tamkajšnjih gasilcev temeljito očisti in v poldrugem dnevu spet napolni z okrog 8.000 m3 sveže vode. Ob bazenu so tudi sanitarije, dve prhi in bife, pa tudi dosti prijetne sence. Domačini pravijo, da je kopanje v mirnski vodi zdravilno za telo in odsvetujejo prhanje po kopanju v njihovem bazenu, v katerem pogosto vadi tudi sloviti ultramaratonec Martin Strel. (Foto: Pave! Perc)
Od Kostanjevice do Podbočja
Tudi ta dan je Milena z mano ubirala pot ob Krki. Zdaj sva v Kostanjevici spet zavili na njen desni breg. Če odvijem film svoje poti ob Krki nazaj, ugotovim, da sem le med Sotesko in Novim mestom, pa med Hrvaškim Brodom in Kostanjevico stopala po njenem levem bregu. Zemljevid, ki ga imam ta dan pred sabo, mi kaže, da bom vse do izliva spet hodila po njenem desnem bregu, kar me razveseli.
Svoj avto pustim pred kostanjeviško osnovno šolo. Za nazaj bova že našli kak prevoz, če drugje ne, v gostilni pri Kerinovih, kjer nameravava tudi kositi. Še vedno se je našla rešitev, pa se bo tudi danes, sem prepričana. Posvetim se občudovanju lepo urejene okolice stare in nove šole, pred katero stoji kip Jožeta Cvelbarja, na zelenici malo proč pa Meštrovičev kip V spomin vsem materam iz leta 1952. Tam stoji tudi nekaj lepih lesenih skulptur. V tako lepem okolju otroci že od malega vsrkavajo lepoto in si oblikujejo ne samo estetski čut, ampak tudi pravilen odnos do naše naravne in kulturne dediščine.
A Krka ta dan ni bila posebno lepa. “Cvetela” je in je ponekod spominjala na večjo mlako. Leno se je premikala in ni bila prav nič podobna tisti moji reki, ki teče v zgornjem toku. Kljub vsemu iščeva najbližjo pot do nje. Zaviti nameravava po kolovozu levo, pa kaj hitro ugotoviva, daje speljana le do travnikov. Krka se spet umakne levo, vijuga nekam proč, midve pa ubirava korake po asfaltni poti, ki se nekaj časa vzpenja, pa spet spušča. Proti Slinovcu se odcepi navzgor med vinograde, o čemer priča oznaka ob cesti - Podgorska vinska cesta.
Midve greva naravnost. Skoraj odskočiva pred hitrim avtomobilom, v katerem se vozita čudna mladeniča. Svojo katro na vrhu klanca obrneta kar sredi ceste in zavijeta v gozd pod cesto, tam hrupno zavijata med redkim drevjem in končno obstaneta. Le kaj iščeta tam, se sprašujeva. Dobro, da sta ostala tam, nič prijetno nama ni na opusteli cesti ob gozdu. Ker misliva, da naju bo asfaltirana pot, ki zavija na koncu vasi v levo, pripeljala do Krke, stopiva na njo. V vasi Kariče, kamor prideva, pa naletiva le na dve hiši. Tu se asfaltna pot konča, malo naprej je samo še Krka, do katere sva pravzaprav hoteli priti. Na lepo urejenem, velikem dvorišču pred hišo, ki je vsa v cvetju, naletiva na prijazne Krhinove. Mama s hčerko in dvema vnukoma postanejo prav kmalu najina prijetna družba. Nina in Rok sta takoj pripravljena pokazati, kje se kopata. Kar precej velik otok sredi Krke jima je lahko, v veliko zadovoljstvo, a pokažeta nama tudi rekreacijski prostor na koncu velikega travnika. Tja sta torej zavila hrupna mladeniča! V bife sta šla! Zveva, da si v Kostanjevici lahko sposodijo čolne, potem pa
Mostovi čez Sušico v Podbočju
veslajo navzdol po Krki; Včasih jih je polno. Tudi kadar ni sezona kopanja. »Gostišče« je bilo včasih last Celuloze. Prav zato mama Martina svoja otroka vsak dan sama vozi v šolo v Kostanjevico, ker je šola preblizu, da bi bil prevoz organiziran.
Prav tu nekje je tudi meja med krajevno skupnostjo Kostanjevica in Podbočje. Krajevna skupnost Podbočje se razteza na obeh straneh spodnjega toka Krke. V osrednjem delu je površje gričevnato (Bočje, Šutenski hrib, območje okrog Brezovice), na jugu so Gorjanci z najvišjim vrhom Planinska gora (844 m) in vasjo Planina, kjer vsako leto 8. septembra pripravijo komemoracijo v spomin na krvavi dogodek. Ustaši so namreč tega dne 1942. leta pobili vse moške, starejše od osemnajst let, vas pa drugi dan popolnoma požgali.
Širša in daljša je le dolina ob potoku Sušica, ki okoli gričevnatega Bočja dela dolgo vijugo. Na severni strani se strmo dvigajo Gadova peč, Vinji vrh in Razkrižje. To je domovina cvička! Posebno za Gadovo peč vemo skoraj vsi. Znana je po vinorodnem območju, kjer tla nudijo zelo dobro osnovo za vinsko trto, saj so sestavljena iz laporja, glinov-ca, peščenjaka in apnenca. Ime je menda dobila po kačah gadih, ki jih je tam še danes veliko, proslavljena pa je s cvičkom, priznanim in zaščitenim vinom, ki nastane z mešanjem določenega belega in rdečega grozdja.
Krka je v tem predelu lepa, slikovita, čeprav je njen padec majhen in teče počasi. Pri tem dela slikovite vijuge in ustvarja nekaj otokov, kot je tisti pri Krhinovih v Karlčah. Tudi poplavlja rada. Povedali so nama, da v njej žive platnice, podust, kjen, krapi, da na njej zacvetijo tudi lokvanji, ob njenih
Nina in Rok na “svojem ” kopališču v Karlčah
bregeh pa rastejo vrbe in topoli. Na njeni površini plavajo labodi (niso naseljeni samo do Kostanjevice!), divje race, gosi, tu gnezdijo čaplje in štorklje. Ko hodiva ob njej, pogosto prhne kaka ptica s široko razprtimi krili in zakroži nad nama.
Krhinovi nama povedo, kje se ji bova spet lahko približali. Vrniti se morava na glavno cesto, potem pa na koncu vasi Žabjak zaviti levo proti vasi Selo. Od tam pa do Broda bova šli tik ob njej po travniku.
Tako tudi storiva. V Selu, ki je edina nekoliko zanemarjena vasica, zavijeva na mehko pot. Uživava med razcvetenimi in mokrotnimi travniki in postoji-va vsake toliko časa ob reki. Kar prehitro sva na mostu v Brodu pri Podbočju. Ti leseni mostovi preko Krke so sploh nekaj posebnega! Dva taka sta v Kostanjevici, pa tudi v Cerkljah in v Borštu bom naletela nanje. Pogled s tega mostu je še posebej lep! Krka se zdaj pokaže spet drugačna: široka je, lepa, s košatimi vrbami žalujkami ob bregeh, s čolni in predvsem z labodi! Cela jata je prav takrat leno počivala na obeh straneh mostu. Kar 23 jih našte-jeva! Tu se v Krko izliva Senuša, ki priteče iz krškega hribovja.
Tudi ta vas (Brod) je dobila ime po tem, da so nekoč tu z brodom prepeljevali ljudi in tovor na drugo stran reke. Med vasjo in križiščem pri gostilni Križaj so našli z malto grajene zidove, ki so dokazi stavbne ostaline, v Sajevcih, tudi na levem bregu Krke, pa gomile in v njih železno orožje, keramično posodo in zlati nakit. Dokaz, daje bilo celotno območje naseljeno že pred več kot 2000 leti.
Od tod nadaljujeva pot po asfaltu. Ni več prijetna, tudi zaradi prometa ne. K sreči je kratka, saj se prav hitro znajdeva v Podbočju, večji gručasti vasi, ki so ji včasih rekli Sv. Križ. Prizadevanja, da bi vas spet preimenovali, niso uspela. Prebivalcem je ime, kot je pokazal referendum, všeč. V pisnih virih je kraj prvič omenjen 1249. leta. Župna cerkev sv. Križaje bila sezidana 1907., zrasla pa je na mestu mnogo starejše iz leta 1249. Lepo je videti tudi veliko, moderno šolo z urejenimi igrišči! Prvo šolo je kraj dobil v zasilni stavbi 1864. leta, novo leta 1900, moderno, z veliko telovadnico (ker so imeli odlične košarkaše), pa 1982. V kraju že sto let deluje dobro organizirano gasilsko društvo, tu so prejšnji teden potekale Kmečke igre za občino Krško, tu sta se rodila brata Didek (slikarja sem že omenila v zvezi s stalno razstavo v Kostanjevici), verjetno bi se v kraju našlo še kaj zanimivega.
Zanimiv je že sam reguliran potok Sušica, ki teče skozi vas, v njo pa se pri Šutni izliva še potok Skrad-nica. Včasih je ob Sušici obratovalo več mlinov (kot ob Krki in drugih njenih pritokih), vendar so vsi ob-mirovali. Si lahko zamislite, da je včasih med izvirom in izlivom Krke mlelo celo 40 mlinov, da so žagali les na 22 žagah, kovali železo v petih kovačijah, da so delale tri samostojne stope, štiri valj-kalnice za sukno in je vodna sila na sedmih mestih tvorila električno energijo s pomočjo dinam? Ti mlini so po velikosti in tudi po zmogljivosti prekašali vodne mline na drugih slovenskih rekah! No, zdaj se ob Krki bolj pojavljajo počitniška naselja, v vinogradih ob njej pa ljudje pridelujejo čedalje več kakovostnih vin. Drugi časi prinašajo pač druge vrednote in drugačen način življenja.
Kamniti most čez Sušico v samem Podbočju je zavarovan kot tehnični spomenik, zanimivi pa so tudi ostali mostički čez Sušico, ki so jih zgradili krajani od medkrajevne poti čez Sušico do svojih domačij na levem bregu potoka. No, nekateri že močno kličejo po prenovi, tako kot cesta, speljana skozi vas, ki je sicer lepa in urejena.
O zgodovinski naseljenosti kraja priča mogočni rimski lev na trgu pred cerkvijo, v Starem gradu nad Podbočjem, ki je kot naravni pomol v ravnico ob Krki, od koder je lep razgled po Krškem polju, Kostanjevici in Krakovskem gozdu, pa so našli ostanke srednjeveškega gradu in zemljene obrambne nasipe mnogo starejših naselbin prazgodovinskega gradiča iz 1. tisočletja p.n.št.. Mednarodna izkopavanja med 1992. in 1995. letom so našla ogromno izkopanin.
Čeprav sva že pošteno utrujeni, se sprehodiva do konca vasi in že načrtujeva nadaljevanje poti. Potem se počasi vrneva do Kerinove gostilne, kjer se okrepčava. Oče mladega gostilničarja naju je pripravljen zapeljati do Kostanjevice, pa k sosednji mizi kot naročena prisede kolegica z možem. Ž veseljem naju zapeljeta do kostanjeviške šole, kjer presedeva v svoje vozilo in sva kar hitro spet doma.
Samo še en del poti je pred mano! To je čudovito! Kako vesela sem. daje cilj blizu, saj je vedno teže najti primeren čas za pohod, saj so dnevi (vsaj zame) za to že kar prevroči.
1. MESTNIK
AVTO TIMES PREDSTAVLJA
Ureja Borut Štajnaher
Premacyje narejen na osnovi najuspešnejšega družinskega modela 323.
Mazda premacv l,8i
Diskreten japonski šarm
Prostorna in dobro opremljena mazda premacy je narejena na osnovi mazde 323. S svojim prihodom na tržišče je postala nočna mora za druščino evropskih enoprostornikov: multiplo, zafiro, scenica, picassoja.
Premacy je narejen na osnovi najuspešnejšega družinskega modela 323. Povišana karoserija, dolga 429,5 cm, široka 170,5 in visoka 160 cm, omogoča primerno prostornost petim potnikom in prtljagi. Čeprav v razredu enoprostornikov prostornost ni njeno največje orožje, se lahko po udobju primerja z vozili višjega razreda. Tudi originalnost ni na prvem mestu. Seveda, saj je na tržišče prišla med zadnjimi in je od konkurentov pobrala le najboljše. To ni slabo, saj je mnogim kupcem na prvem mestu varnost, zmogljivost, kakovost izdelave... Strokovnjaki tudi niso preveč eksperimentirali s tretjo klopjo, zato so vgradili le pet Sedežev in pustili za njimi velik prtljažnik, ki lahko varira (odvisno od postavitve sedežev v prvi in drugi vrsti) od 420 do 2.150 litrov. Razlog je preprost. Ljudje, ki si v vozilu želijo sedem sedežev, bodo kupili večji avto. Zato se premacy s svojo klinasto obliko hitro prelevi iz družinske limuzine v poslovni transporter.
Oprema je skladna in kakovostna. Na armaturni plošči dominirajo štirje okrogli števci in množica opozorilnih lučk. Sedeži so odeti v kakovosten in na otip prijeten material. Sedi se nižje kot pri scenicu in višje kot pri zafiri. Kot se za enoprostorce spodobi, ima tudi pre-macy nešteto predalčkov in odlagalnih
površin, tudi pod sprednjim parom sedežev. Že v osnovni izvedbi ima dve zračni vreči, ABS, klimatsko napravo, električni pomik stekel, daljinsko centralno zaklepanje in strešne nosilce. Svetovna novost na spisku standardne opreme je aldehidni filter, ki vpija neprijetne vonjave in tako vzdržuje čist zrak v potniški kabini. Popis dodatne opreme pa je vsekakor še daljši. Kot pri vseh mazdah je tudi premacy ovit v t.i, family box, ki vključuje varnostno, večkrat ojačano strukturo karoserije v obliki treh črk H.
V motorni ponudbi so trije solidni 16 ventilski motorji - dva bencinska s prostornino 1,8 in močjo 100 in 114 KM ter turbodizel z neposrednim vbrizgom (2,0 DITD/90KM). Katerikoli motor bo pod pokrovom, bo odločitev ravno prava. Šibkejši streže s solidnim navorom pri nižjih vrtljajih, močnejši ima več konjskih moči, dizel pa ponuja umirjeno in varčno vožnjo. Dobre vozne lastnosti temeljijo na dobrem podvozju. Prednje in zadnje neodvisno obešanje z večkratnimi vodili jamči minimalno zanašanje in tendenco dobre stabilnosti ter smer tudi pri različnih obremenitvah. Povprečna poraba na našem testu je znašala 9 litrov, varčnejši vozniki pa lahko porabijo tudi dva litra manj.
Mazda premacy je prostorna, vsestransko uporabna in elegantna eno-prostorna kombi limuzina. Je izredno enostavna za vožnjo in zaradi podaljšane medosne razdalje tudi udobnejša od sestre 323, čeprav je nastala na njeni osnovi.
Novi opel combo
Prihaja novi combo
Combo je Oplov majhen dostavnik. Od leta 1993, ko je na tržišču, sojih prodali preko 270.000, na jesenskem salonu v Frankfurtu pa bo predstavljen njegov naslednik. V novem combuje prostor za potnike in tovor postal enoten prostor. Tovorni prostorje tako združen s preostalim delom vozila, nagnjeno vetrobransko steklo pa predstavlja dinamičen prehod s svojo konveksno linijo v streho. Razen elegantnega izgleda ima novi dizajn tudi številne prednosti. Na voljo je veliko prostora za glavo voznika in sovoznika, velika vrata pa olajšujejo vstopanje in izstopanje iz avtomobila. Zaradi višjega sedenja in velike površine vetrobranskega stekla je vidljivost optimalna. Veliki zunanji ogledali pa olajšata manevriranje z vozilom pri vzvratni vožnji.
Z dolžino 4.323 mm je novi combo daljši od predhodnika. Od tega povečanja je največ pridobil tovorni prostor, saj
Novi combo bo prišel na tržišče jeseni.
je v njem prostora za 3.200 litrov, največja nosilnost pa znaša 810 kilogramov. Pri oplu so oblikovali poltogo zadnjo premo s torzijskimi vzmetmi z dvojnim U profilom za prevoz posebej težkih tovorov. Po potrebi se lahko preklopi tudi sovozniški sedež, s čimer podaljšamo nakladalni prostor v tem delu vozila na 2,70 metra. Za sedežema je nameščena trpežna mreža, ki preprečuje nalet tovora v potniško kabino.
Povečana je tudi varnost v novem do-stavniku in to predvsem zaradi izredno trdne karoserije. Zaradi galvanske zaščite pa opel nudi 12-letno garancijo na prerjavenje karoserije. V segmentu pasivne varnosti pa sta na voljo dve zračni vreči ter zategovalnik varnostnih pasov z omejenim zategom. ABS in aktivni vzglavniki pa so dobavljivi za doplačilo.
Combo bo opremljen s tremi motorji. 1,6- litrski bencinski motor bo nudil 64 kW/87KM, kar bo zadostovalo za 164 km/h najvišje hitrosti, poraba pa naj bi znašala v povprečju 7,8 litra. Motorno paleto bosta zaključila dva turbo dizelska motorja s prostornino 1,7 litra, od katerih bo prvi razvil 48kW/65KM, drugi pa 55kW/75KM. Oba motorja naj ne bi porabila več kot 5,8 litra dizelskega goriva na 100 prevoženih kilometrov.
Combo bo od septembra naprej na voljo najprej v dvosedežni izvedbi "car-go”, nekoliko kasneje pa mu bo sledila še petsedežna izvedba “tour”, ki bo namenjena predvsem družinam.
Novi audi A6
Več luksuza, več konjev
Letošnje poletje je Audi pričel s spremenjenim in nekoliko pomlajenim modelom A6. Kljub temu pa se sedanjim lastnikom tega modela ni potrebno bati. saj so spremembe zunanjosti in notranjosti minimalne. A6 je težko poimenovati kot novost, saj ni ne redizajniran niti temeljito tehnično spremenjen. Audije z novim A6 ponudil le več moči in več udobja.
Na sprednjem delu je najbolj opazna kromirana obroba spodnje odprtine maske, zadnje lučke pa imajo svetlejšo plastiko. Izpušne cevi so sedaj vidne, s čimer je zadek postal bolj agresiven. Čeprav sprednji svetlobni sklop izgleda enak, pa je njegova moč sedaj povečana za kar 37 odst., lahko pa naročite celo bixenonske luči. Z novim A6 pa se je izgubilo tudi manjše desno ogledalo, ki je vozilu v tem razredu delalo le sramoto.
Ostale novosti so povezane predvsem s povečanjem udobnosti, s posebnim poudarkom na zmanjšanju hrupa v potniški kabini. Pri hitrosti 140 km/h je sedaj hrup nižji za kar 40 odst. To so dosegli predvsem z obdelavo brisalcev, dodatno izolacijo vrat in debelejšimi steklenimi površinami, predvsem na vratih.
Mnogo spremenjenih komponent je skritih pod pločevino. Tako je na prednjem vzmetenju sedaj večina delov iz aluminija, kar je zmanjšalo skupno težo.
Izboljšane so vozne lastnosti, v vozilu pa debitira tudi novi servo tronic, ki nudi boljši občutek pri upravljanju z vozilom.
Novo generacijo A6 pa najbolj poudarjajo novi motorji. Nespremenjeni ostajajo 1,8-litrski turbo motor in oba 4,2-litrska V8 motorja. 2,4-litrski V6 motor ima pet konjev več, medtem ko ima sedaj 2,7-litrski V6 motor namesto 230 kar 250 konjskih moči. Povsem nov je trilitrski motor in dvajsetventilski dvolitrski motor. Enak ostaja tudi 1,9-litrski TDI motor s 130 konji, novost pa je 2,5-litrski TDI motor, ki nudi v eni izvedbi 155, v drugi pa kar 180 konjev.
Slabši dizelski motor so zadržali predvsem zaradi idealnega navora, ki je prilagojen multi tronic samodejnemu menjalniku. S tem je ta enkraten menjalnik prvič našel svoje mestu tudi ob dizelskem motorju.
Vse izvedbe novega A6, ki jih je skupaj 48, med katerimi jih je kar polovica s quattro štirikolesnim pogonom, imajo v serijski opremi bočne zračne vreče, ojačevalec zavorne sile skupaj s sistemom ABS in ESP proti zdrsovanju ter avtomatsko klimatsko napravo.
Povečano je tudi število barv, saj lahko sedaj izbirate med 16 različnimi odtenki, od katerih je 11 novih. Novi A6 je v Sloveniji že na voljo pri vseh pooblaščenih prodajalcih, cenovna paleta pa se prične pri 6,7 milijona tolarjev.
Če seštejemo vse pakete opreme, barvne odtenke in pogonske agregate, dobimo 48 različnih vozil.
Daelim davstar 125
Mladost z obilico kroma
Novice
Še močnejši ML
Z letošnjo jesenjo bo mercedes ML deležen obširnih stilskih sprememb. V Stut-gartu najavljajo kar 1.100 vgrajenih novih delov. Najbolj opazne spremembe so na prednjem in zadnjem delu. Luči so sedaj pod bistrim steklom, v stranska ogledala so vgrajeni smerokazi. Kolesa so večja, platišča pa nova. V notranjosti je veliko lesenih dodatkov, ki naglašujejo poreklo vozila, spremenjena je tudi sredinska konzola z novim prezračevalnim sistemom. Še bolj tesno pa bo postalo pod motornim pokrovom, saj bodo v športnega terenca vgradili zmogljiv V8 turbodizelski agregat iz razreda S. Močan motor z najvišjim navorom 560 Nm bo do 100 km/h ML 400 CDI pognal za vsega 8 sekund in dosege! skoraj 220 km/h končne hitrosti. Še močnejši je novi ML 500 s pollitrskim osemvaljnim motorjem, ki bo mercedesa pognal še preko 220 km/h. Sedanja agregata 270 CDI in V6 320 ostajata v programu.
A4 avant
Audi ostaja veren svoji tradiciji. Tudi novi A4 karavan (avant), ki bo predstavljen jeseni v Frankfurtu, se naslanja na jasne linije in enostavno eleganco. S sprednjega dela je podoben osnovni izvedbi, pogled s strani kaže močno klinasto obliko, zadek pa spominja na večjega brata A6. Novi karavan je tudi nekoliko zrasel glede na predhodnika, vendar se je prtljažnik zaradi tega te minimalno povečal. Pohvale vreden je predal r dnu prtljažnika in plastična banja za odlaganje npr. blatnih škornjev ali česa podobnega.
Nova nissan micra
Prvi plod skupnega dela Nissana in Renaulta prihaja na tržišče leta 2003. To bo povsem nova nissan micra, naslednik prvega japonskega avtomobila, ki je preje! naslov evropskega avtomobila leta 1993. Nova micra ho večja od sedanje in bo narejena na platformi, ki bo namenjena tudi novemu cliu. Najmanjši avtomobil z Nis-sanove game se ho opremljal z 1,2-litrskim bencinskim motorjem in dvema 1,5-litrski-ma dizelskima motorjema. V končni izdelavi si bosta micra in clio delita kar 70 odst. enakih sklopov. Večja razlika bo i' oblikovalskem pogledu, saj bosta vozili sledili oblikovalskim smernicam znotraj lastne hiše.
Razlike med terenskimi in SUV vozili
Velikokrat se v zadnjem času pojavlja kratica SUV ob člankih o terenskih vozilih. Kratica ima vsekakor svoj pomen: šport Utility VeJtiele. Športni terenci, kot jih tudi radi imenujemo, se po zgradbi precej razlikujejo od klasičnih terencev, zato terence in SUV vozila nikakor ne smemo metati v isti koš. Najbolj očitne razlike so:
•	klasičen terenec ima masivno podvozje s šasijo, SUV je postavljen na samonosilno karoserijo;
•	SUV ima stalen pogon na vsa kolesa, najpogosteje preko vizkozne sklopke, ki nadomešča sredinski diferencial, klasičen terenec pa ima stalen pogon na zadnja kolesa z možnostjo priklopa prednjega kolesnega para;
•	klasičen terenec ima možnost vklopa reduciranega prenosa, SUV vozila tega nimajo;
•	klasičen terenec ima postavljen motor spredaj vzdolžno, SUV ga ima lahko tudi prečno;
•	klasični terenci dosegajo v povprečju hitrost do 150 km/h, SUV vozila pa so precej hitrejša;
•	klasični terenci so do 1/3 težji, robustnej-si in bolj požrešni od enako močnih SUV-
Motocikle s prostornino 125 kubičnih centimetrov lahko vozijo že mladoletniki, ki so napolnili 16 let in ob tem uspešno opravili vozniški izpit kategorije “A” z omejitvijo do omenjene prostornine.
Ker tako veleva zakon, skoraj vsi proizvajalci na tržišču ponujajo kakšen model s prostornino 125 ccm. Tudi Korejci ne zaostajajo, tržišču so ponudili zanimiv, lahek mini “čoper”, ki so ga poimenovali dnevna zvezda (daystar). Daystar je ravno pravi kompromis med začetniškimi koraki s skuterji in nadaljevanjem življenja ob močnejšem motorju. Mini čoper je nastal na osnovi preizkušenega enovaljnega štiritaktnega hondinega agregata, ki ga v Koreji izdelujejo po licenci, okoli njega pa so zgradili čoper z mehkimi linijami, blestečim lakom, udobnim položajem za krmilom in dobrimi voznimi lastnostmi.
Zračno hlajen motor ima po tovarniških podatkih okroglih 10kW(13,6 KM) in 10 Nm navora. Za zaganjanje skrbi električni zaganjač, če pa ostanete brez baterije, vam je na voljo tudi nožni zaganjač. Za kakovostno zaustavljanje skrbi spredaj disk s premerom 276 mm, zadaj pa je postavljen boben v sredino kolesa. Motocikel je dolg 2.138 mm in težak 154 kg. V posodo za gorivo lahko nalijete 14 litrov goriva, kar vam bo zadostovalo za preko 300 prevoženih kilometrov, saj motocikel v povprečju porabi komaj kaj čez štiri litre.
Nizko težišče in udoben položaj za krmilom zagotavljata dobro obvladovanje vozila v vseh pogojih. Mini čoper doseže najvišjo hitrost 112 km/h. V mestu vam bo to zadostovalo, saj do 80 km/h pospeši hitro, za nadaljnjih 30 km/h pa potrebuje nekaj zaleta.
Obilica svetlečega laka in kroma ter velika kolesa, razširjeno krmilo in velik izpuh vozilo vizualno povečajo. Veliko mimoidočih se je ustavljalo in se navdušeno razgledovalo okoli motorja. To pa je tudi priložnost, da naši mladobudni vozniki prično nabirati svoje vozniške izkušnje ravno s takimi atraktivnimi vozili. Kasneje pa se bodo že sami odločili narediti korak naprej ali ostati zvest nižji hitrosti in s tem večji varnosti.
•
TEHNIČNI PODATKI - motor: enovalj-ni, štiritaktni, zračno hlajen, prostornina 125 ccm, največja moč 13,6 KM pri 9.250/ min, največji navor 10 Nm pri 7.500/min; vžig: elektronski, nožni; menjalnik: pet prestav; dimenzije (D x Sx V); 2183 x 810 x 1162 mm; teža: 154 kg (prazen); poraba: 4,151/100 km; posoda za gorivo: 141; najvišja hitrost: 112 km/h; pospešek: 0-80 km/h 6,5 s .	•
METLIČANI V LJUBLJANI
Poklic je njihov stil življenja
Iz Metlike je odšlo po svetu veliko meščanov. Bodisi za boljšim kruhom, ali pa jih je odpeljala iz mesta življenjska usoda. Veliko jih je tudi, ki se po študiju v slovenski prestolnici niso več vrnili v rojstno mesto. Pač, vračajo se, a zgolj na obiske, poklicno pot pa si utirajo v beli Ljubljani. Za številne od teh ljudi javnost ne ve, nekaj pa sijih je ustvarilo slavo, a Metličani o njih lahko berejo le v časopisih, jih gledajo na televiziji. Če jim je sreča mila, jih kdaj srečajo tudi na ulici, le redko pa se zgodi, da bi se jih nekaj od njih zbralo skupaj in o svojem delu, življenju ter poti do uspeha spregovorilo na prireditvi.
Organizatorjem metliških mednarodnih poletnih prireditev “Pridi zvečer na grad” je preteklo soboto uspelo zbrati okrog mize tri Metličane in Metličana v Ljubljani, iz katerih je voditelj pogovora Matjaž Rus pred polnim grajskim dvoriščem poslušalcev izvlekel marsikaj zanimivega. Resnici na ljubo, ni se mu bilo potrebno niti pretirano truditi, kajti sogovorniki so že zaradi narave svojega dela dobro podkovani v govorjenju, nekaterim pa * je jezik celo eno glavnih delovnih orodij. Predvsem pa so Metličani ob koncu pogovora lahko spoznali, da delo igralke Violete Tomič, režiserke Maje Weiss, kreatorke in voditeljice televizijskih oddaj o modi Jožice Brodarič ter stevarda, stilista, organizatorja modnih revij in enega od urednikov v Modni Jani Saša Radoviča ni zgolj blišč, ki je ljudem najpogosteje na očeh. Pomeni tudi veliko nerednega dela, odrekanja, neprestanega iskanja nečesa novega, skratka dela, kjer ni osemurnega delovnega dne, kjer ni ne petka ne svetka.
Pridnost ni najpomembnejša
Predvsem pa ni bila lahka njihova pot, preden so si ustvarili ugled in slavo, kiju danes uživajo v javnosti. Violeta Tomič si je tako srčno želela postati igralka, da je poskusila s sprejemnimi izpiti na igralskih akademijah v Zagrebu in Ljubljani. Uspešna je bila na obeh. BiLa je vzhičena, na trdna
tla pa jo je postavilo dejstvo, da po diplomi kljub desetkam kar dve leti ni dobila službe. Še danes je prepričana, da ni pomembno, kako je človek priden, ampak da je ob pravem času na pravem mestu. Pripravljen pa je imela tudi odgovor, zakaj so vsi štirje odšli v Ljubljano: zato, ker v Metliki za njih ni bilo dela. A se radi vračajo, še posebej ona, saj si je v Metliki kupila tudi hišo in priznava, da bi z veseljem v njej tako ljubem mestu ustanovila gledališke. Tudi Majo Weiss je še dolgo preplavljalo veselje ob uspešnih sprejemnih izpitih na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, na realna tla pa jo je postavilo življenje šele, ko je kljub z odliko končani fakulteti morala delati vse in povsod. Šele po skoraj poldrugem desetletju dela se je lahko podpisala pod celovečerni film “Varuh meje” in s tem postala pfva slovenska režiserka, ki je režirala celovečerni film.
Jožica Brodarič pa ni naredila sprejemnih izpitov na Akademiji za likovno umetnost, zato se je po končani srednji šoli za oblikovanje najprej zaposlila v metliški
Beti. A se je po enem letu vrnila v Ljubljano ter pri dvaindvajsetih letih že delala v tamkajšnjih gledališčih kot kostumografinja in scenografinja. Potem se je zatekla k modi in kot svobodna oblikovalka sodelovala z okrog dvajsetimi podjetji po vsej nekdanji Jugoslaviji, s kreatorstvom pa se je poskusila tudi v Kanadi in New Yorku. Pozneje je prišla na idejo, da bi na slovenski televiziji pripravljala oddaje o modi in to počne že osem let, medtem ko je kre-atorsko delo zaenkrat zamrznila. Sicer pa pravi, da je moda diktat Francije, Italije in ZDA, vse ostale države pa jih posnemajo. Seje pa v zadnjem desetletju moda postavila ob bok filmu in glasbi in jima postala enakovredna.
Sašo Radovič je ob treh damah priznal, da je bila njegova poklicna pot najbolj lahkotna. Poskušal je študirati arabščino, španščino, novinarstvo, italijanščino, a ugotovil, da mu prav nič ne ustreza. Leta 1985 je postal stevard pri Jatu, a ko je Jugoslavija razpadla, je bilo z njegovim letenjem konec. Ker je bil tudi maneken, se je poskusil še v pripravljanju modnih revij in uspel. Za poklic stilista, po katerem je v zadnjem času najbolj poznan, pa pravi, da gaje pri nas opravljati veliko težje kot v Franciji ali Ameriki. Da obleče pevko ali TV zvezdnico, je po njegovem pri nas že na meji mogočega, saj se mora zelo potruditi, da najde primeren material, krojača in še kaj. A čeprav je oblekel že veliko 'znanih Slovenk in
Slovencev, pravi, da se ne bi nikoli hotel ukvarjati s politiki. Prepričanje namreč, da so - glede na to, koliko zaslužijo - preskopi, da bi namenili več denarja za primerna oblačila.
Prepletanje zasebnega in poklicnega življenja
Zanimivo je, da se partnerji znanih Metličanov v Ljubljani ukvarjajo z enakimi ali podobnimi deli. Violeta je prepričana, da je to nujnost, saj so njihove poti drugačne od poti ljudi, ki imajo normalne službe. Maja pa se še ni odločila, ali je dobro ali ne, ker sta oba z možem režiserja. A čeprav drug drugemu pohvalita filme, sta se zaradi njih tudi že skregala. Po njenem je boljše, če dela vsak svoj film. Pri skupnih pa sta si razdelila delo, sicer bi bilo preveč obremenjujoče za vso ekipo, če se ne bi uskladila. Res pa je, da se niti ne moreta prav skregati, saj je materin jezik Maje slovenščina, njenega moža Petra nemščina, pogovarjata pa se v angleščini.
Jožica trdi, da so poklici Metličanov, ki so se zbrali kot gostje na grajskem dvorišču, stil življenja. In ker so ves čas v svojem delu, je dobro, da podobno delo opravljajo tudi partnerji. Njen možje etnolog in novinar, zato se njuno zasebno življenje ves čas prepleta s poklicnim. Sašo je v šali sicer dejal, da bi bil srečen, če bi njegova partnerka delala kaj drugega. Po drugi strani pa je priznal, da uživata v skupnem delu, v katerem se dobro dopolnjujeta.
Niso imuni na nove izzive
A čeprav se na prvi pogled zdi, da so srečni pri opravljanju svojega dela, vedno le ni tako. Takrat morda kateri od njih pomisli, česa bi se lahko še lotil. Bro-daričeva je zatrdila, da so iznajdljivi in jim ne bi bilo težko delati tudi česa drugega. Pravi, da so pri njenem delu tudi slabe, grde, temne plati, kot je na primer ljubosumje med kreatorji pa osvajanje trga na podle načine. Tomi-čeva je prepričana, da bi lahko imela tudi gostilno ter da pri svojem delu ni vedno srečna, saj mora velikokrat delati tudi tisto, kar hočejo od nje drugi. Prav zaradi tega je po petnajstih letih pustila službo v gledališču, ker se ji zdi, da za osebno srečo potrebuje več kot le izpolnjevanje ukazov enega gledališča.
Tudi Weissova je prepričana, da bi lahko v življenju počela še marsikaj. Zoprne soji predvsem poti do filma. Ustrezalo bi ji, da bi bila učiteljica ali ravnateljica šole. pa še kakšen film bi lahko posnela zraven. Tudi Radovič, ki že sedaj počne marsikaj, je zagotovil, da bi se lahko lotil še česa novega. Predvsem pa ga teži, ker na modo pri nas še vedno gledajo kot na drugorazredno, v slovensko tekstilno industrijo pa je težko prodreti z novimi idejami.
Dobronamerna kritika je dobrodošla
Ker je njihovo delo javno in so neprestano na očeh poklicanih in nepoklicanih kritikov, torej tudi kritiki ne morejo uiti. In kako gledajo nanjo? Violeta Tomič je razočarana nad gledališko kritiko, ki je danes žal omejena le na obnovo zgodbe. Predvsem pa je po njenem pomembno, kdo je napisal kritiko in ne kaj, kajti ko veš, kdo je avtor, tudi veš, zakaj je tako napisal. Maja Weiss je prepričana, da kompetentnih filmskih kritik pri nas še danes ni. Pišeta jih le dva človeka ali morda trije ljudje. Jožica Brodarič si želi dobronamerne televizijske kritike, saj včasih njihovo delo postane že rutina, zato je prav, da jih kdo opozori na to. Sicer pa sama ni imela veliko kritik na račun svojega dela, a še takrat, ko so bile, je bilo vedno nekaj v ozadju. Sašo Radovič pa je priznal, da ima rad kritiko od ljudi, ki jih spoštuje.
Seveda sta življenje in delo, ki soju v poldrugi uri dolgem pogovoru razkrili štirje Metličani, le delček njihovih nenormalnih poklicev, kot so jih sami poimenovali. A ker so zagotovili, da imajo idej še veliko, se prav lahko zgodi, da jih bomo čez nekaj let zopet srečali na mednarodnih metliških poletnih prireditvah “Pridi zvečer na grad” in pripovedovali nam bodo o svojem delu, razgibanem in nenormalnem, ki pa bo povsem drugačno, kot so ga opisovali tokrat.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
IJUBUANSKI METLIČANI V METLIKI - Matjaž Rus, Metličan, ki je ostal zvest rodnemu mestu, se je na metliških kulturnih prireditvah pogovarjal z Metličankami in Metličanom, ki so si kruh našli v Ljubljani: z Violeto Tomič, Majo VVeiss, Jožico Brodarič in Sasom Radovičem (z levej. (Foto: M. B.-J.)
IZBIRA JE VELIKA
Privoščimo si eksotične sadeže
Zadnja leta si tudi v naše trgovine vse pogosteje utirajo pot eksotični sadeži iz daljnih dežel. Bananam, anansu, kiviju in pomarančam so se pridružili nenavadni sadeži, za katere se mnogi težko odločajo. Bodisi zaradi zasoljene cene ali pa preprosto zato, ker ne vedo, kako bi se jih lotili. Priložnost za spoznavanje z neobičajnimi sadeži pa so tudi potovanja, zato si le privoščite kakšen neobičajen posladek, če sa vam ponudi priložnost. Za lažjo odločitev se seznanimo z granatnim jabolkom in še nekaterimi manj znanimi sadeži.
Sadež stoterih semen
Sadeže z rjavkasto rdečo lupino, ki le po obliki in imenu spominjajo na jabolka, je vse pogosteje mogoče kupiti tudi na naših tržnicah, še posebno na Primorskem. Granatno jabolko je dobilo ime zaradi številnih semen pod usnjato lupino. Rastlina izvira iz Azije, danes pa je zelo razširjena v sredozemskih deželah. Gojili sojo že Kartažani in stari Egipčani. Rimljani so granatno jabolko poimenovali punsko jabolko ali s koščicami bogato jabolko (malum granatum). Od tod menda izhaja tudi ime topovskega izstrelka granate, ki se raztrešči na stotine smrtonosnih drobcev.
Živopisani cvetovi in rdečerjavi plodovi granatov-ca že vse od svetopisemskih časov navdihujejo najrazličnejše umetnike: cvetovi vabijo zaljubljence, granatni mošt predstavlja ljubezenski napoj, s sadežem opisujejo žensko lepoto, številna semena pa nevesti obljubljajo veliko otrok. Ponekod je še danes v navadi, da na poroki nevesta vrže granatno jabolko ob tla, semena, ki padejo iz razbitega sadeža, pa zakoncema napovedujejo število otrok. Rastlino starodavnih užitkov najdemo tudi v rimski mitologiji: Bakhus seje zaljubil v nimfo, kateri je bilo usojeno, da bo nekega dne nosila krono. Temu primerno se je vedla prav ošabno in Bakhus ji je obljubil, da ji bo krono priskrbel on. Nimfa mu je verjela in Bakhus jo je spremenil v granatno jabolko, ki na zgornji strani nosi široke čašne liste v obliki krone.
Pri nas drevesa ali zimzeleni grmi granatnega jabolka dobro uspevajo samo na Primorskem. Drugod jih lahko gojimo v večjih posodah predvsem kot okrasne rastline, saj se ponašajo z lepimi živo rdečimi ali belimi cvetovi z dobro vidnimi rumenimi prašniki. Cvetijo šele konec junija ali v začetku julija. Rastlinam škodijo temperature nižje od -10° C, zato jih je treba v notranjosti Slovenije pozimi zavarovati pred mrazom oz. umakniti v zaprte prostore. Granatno jabolko je zelo nezahtevno in dobro uspeva tudi v slabši zemlji, bodisi na sončni ali v senčni legi. Na južnem Jadranu tvori celo obsežne samonikle grmičaste gozdove. Seveda pa je rastlina mnogo bujnejša, če jo posadimo na globlja, bogatejša tla, kjer suša ni prehuda. Spomladansko redčenje in dognojevanje pomagata, da se lepše razraste in obilneje cveti. Poleg cvetov je dekorativno tudi listje, ki je na zgornji strani nekoliko rdečkasto, pri nekaterih podvrstah pa so rdeči tudi listni peclji. V toplejših krajih granatna jabolka sadijo tudi v vrste, kot nenavadno prosto rastočo živo mejo z lepimi cvetovi in zanimivimi plodovi.
Granatna jabolka zorijo septembra in oktobra, užitna pa so šele kak mesec kasneje, ko postane lupina usnjata in rjava. Sadež oz. meso, ki pod lupino obdaja užitna semena, je prijetno osvežujočega okusa. Jemo ga lahko z žličko ali pa kar z rokami lomimo manjše kose sprijetih semen. Pri tem se je dobro izogibati rumeni pokožnici trpkega okusa, ki vsebuje veliko čreslovine. Granatno jabolko lahko tudi pregnetemo, prebodemo lupino, vanjo zapičimo slamico in posrkamo osvežilen sok. Sok lahko iztisnemo tudi tako, da sadež prerežemo in ga iztisnemo ali Ožamemo kot pomarančo.
Semena so lahko privlačen okras, če jih potresemo po sladoledu, sadnih solatah ali drugih sladicah. Iz njih izdelujejo sirup grenadine, ki je svetlo rdeče barve in sladkega, svežega okusa. Grana-dine je uporaben kot naravno barvilo ali kot sadna polivka k sadju in sadnim solatam ali pa kot sestava različnih koktajlov. Podoben sirup, nesladkan koncentriran sok, uporabljajo kot dodatek mesnim jedem v kuhinji Bližnjega vzhoda. Iz jabolk je mogoče pripraviti okusno marmelado, še posebno v kombinaciji z drugim sadjem. Dokler je lupina mehka, lahko granatna jabolka uporabljamo tudi za kuhanja čaja, saj vsebujejo veliko vitamina C. Poleg tega so semena bogata še z vitamini B1 in B2, s kislinami (citronska, borova) in rudninami (železo, kalcij, kalij, fosfor, natrij). Iz cvetov granatnega jabolka pridobivajo rdeče barvilo, ponekod pa jih uporabljajo tudi v zdravilstvu.
Kakavovec
Kakavovec izvira iz porečja Amazonke in Srednje Amerike. Do sedem metrov visoka drevesa so odeta v temnozeleno svetleče se listje, prepoznavna pa so predvsem po ovalnih sadežih, ki so videti, kot bi rastli naravnost iz vej. V času zorenja se sadeži kakavovca spremenijo iz zelenih v rumene, oranžne ali rdečkasto-rjave plodove, znotraj katerih se nahajajo uporabna zrna. Sadeži so dolgi 20 do 30 centimetrov, težki okoli pol kilograma, v vsakem izmed njih pa je 20 do 40 semen. Semena predelujejo v kakavovo maso, kot sadež pa je užitno le belo meso, ki obdaja sehiena. Je prijetno osvežujočega okusa, toda zaradi dragocenih semen je le redkokje naprodaj.
Mango
Plodovi krompirjeve velikosti so rumeni, rdeči ali zeleni in imajo včasih obliko boba. Trda lupina obdaja oranžnorumeno meso prijetno sladkega okusa in veliko ploščato peško. Nezreli mango je uporaben za solate, iz zelenih sadežev pa pridobivajo tudi zelo cenjeno začimbo. Iz listov indijskega mangov-ca izdelujejo slikarsko barvilo, ki so ga v 17. stoletju uporabljali tudi veliki nizozemski slikarski mojstri. Različne vrste mangovcev uspevajo v tropskih predelih jugovzhodne Azije, Afrike in Amerike.
Karambola (starfruit)
Angleško ime zelenorumenega sadeža velikosti velike limone zgovorno priča o obliki nenavadnega sadeža. Če ga namreč režemo počez, dobimo rezine v obliki zvezde. Sadež, ki ga obdaja rahlo prozorna lupina, ima voden, a osvežujoč okus. Zanimiva oblika lahko služi kot čudovita dekoracija raznim sadnim kupam.
Rambutan
Rambutan po malezijsko pomeni bodičast. Rdeče sadeže velikosti oreha namreč obdajajo mehke bodice. Bodičasta lupina varuje dokaj veliko peško, ki jo obdaja kot želatina mehko meso, prozorno rjavkaste barve. Sadež je prijetno sladek, njegov okus in oblika pa močno spominjata na podoben sadež liči, ki pa je brez bodic.
Papaja
Papaja izvira iz srednje Amerike, danes pa jo gojijo tudi v vseh tropskih predelih Azije. Posebno zanimivo je drevo, katerega deblo nima vej, na vrhu pa nosi šop mogočnih listov, pod katerimi se kot velikanski grozd razvijejo plodovi. Sadež melonaste oblike je običajno rumenozelene barve, meso pa ima barvo marelic. Papaja je v sredini votla, njene stene pa so podobno kot pri bučah, prekrite z množico okroglih temnozelenih, s sluzjo prevlečenih semen. Nezrele plodove uporabljajo podobno kot bučke, zreli sadeži pa se ponašajo s prijetnim okusom, ki rahlo spominja na zelo sladke melone.
Gvajava
Rumeni ali rdečkasti sadeži so po obliki podobni kutinam ali majhnim hruškam. Sladkokisli okus je prijetno osvežujoč, zato ni čudno, da iz sadežev izdelujejo tudi zelo dobre sokove. Zanimiv je tudi prijetea nežen vonj, ki ga sprva komaj zaznaš, če pa sadež pustiš nekaj časa v zaprtem prostor, ga zavohaš takoj, ko vstopiš.
Jackfruit (jakobovec)
Jackfruit je gotovo eden največjih sadežev na svetu, saj zlahka dosega nekaj kilogramov teže in velikost blizu enega metra. Ko odpremo nazobčano zeleno lupino, se prikažejo rumenkasti segmenti, med katerimi se pocedijo lepljive kapljice bele tekočine. Sadež nima kakšnega izrazitega okusa.
Pasijonka
Sadeži jajčaste oblike so lahko rumeni, vijolični, zeleni ali rdeči. Pod usnjato lupino imajo v vlaknatem mesu polno črnih pešk, ki pa so užitne podobno kot pri kiviju. Meso je najlažje kar posrkati ali pa sadež prerezati na polovico in ga izdolbsti z žlico. Ponaša se z osvežujočim, rahlo kiselkastim okusom, zaradi česar iz njega izdelujejo odlične sokove. Iz pasijonk izdelujejo tudi sirupe, sladoled, marmelade, ponekod pa jih uporabljajo celo kot dodatek za omake. Kot lončnice te plezalke uspevajo tudi pri nas, na Primorskem pa jih je mogoče gojiti celo na prostem, kjer celo obrodijo.
IGOR FABJAN
Primcu so se uresničile sanje
Na svojem četrtem svetovnem prvenstvu se je novomeški metalec diska prvič uvrstil v finale, ki bo danes ob štirih zjutraj po našem času
za njegova hitrost in natančna tehnika meta. manj pa velikost in surova moč, s katero se je ponašala večina tekmecev. Z izidom tokrat ni bil obremenjen, saj je imel letos med vsemi prijavljenimi tekmovalci drugi najslabši izid, zavedal pa se je, da sam glede na pripravljenost lahko izid iz Maribora brez večjih težav celo preseže, večini tekmecev pa naj se ne bi uspelo niti približati svojim najboljšim izidom, kar se je izkazalo za pravilno.
Na današnji finalni nastop se je pripravljal tako kot na kvalifikacije. Čeprav ima vseh 11 preostalih finalistov letos precej boljše izide od novomeškega atleta, Igor verjame, da bi moral prehiteti vsaj enega ali dva, oziroma da se lahko uvrsti okoli 10. mesta, vendar ne izključuje možnosti, da bi mu danes ob štirih zjutraj po našem času dovolili vreči šestkrat, kar pomeni, da bo po treh metih uvrščen med najboljših osem, ki imajo v finalu na voljo šest metov. Nekoliko ga skrbi le deževna vremenska napoved, saj bi dež zelo gladek krog spremenila v pravo drsalnico.
Kvalifikacijski izidi finalistov: 1. Lars Riedel (Nemčija) 68,26, 2. Vasilij Kaptjuk (Belorusija) 65,71, 3. Virgilijus Alekna (Litva) 65,22, 4. Frantz Kruger (Južnaoafriška republika) 64,79, 5. Dmitrij Ševčenko (Rusija) 64,55,6. Jason Tunks (Kanada) 64,34, 7. Roland Varga (Madžarska) 63.52, 8. Tirno Tompuri (Finska) 63,34, 9. Igor Primc (Slovenija) 62,60, 10. Michael Moellen-beck (Nemčija) 62,54, 11. Adam Setliff (ZDA) 62,25, 12. Einar Kri-stian Tveita (Norveška) 61,85.
I. V.
Grum bo kapetan Krke Telekoma
Krka Telekom je temeljito prenovila moštvo, ki se ta čas pripravlja v Mežici -Kvalifikacije za Evroligo bodo začeli v tretjem krogu - Najprej v jadranski ligi
Na Malo Mojstrovko in Bavški Grintavec
NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis bo v soboto in nedeljo, 18. in 19. avgusta, pripravilo dvodnevni planinski izlet na Malo Mojstrovko (2332 m) in Bavški Grintavec (2347 m). Prijavite se lahko pri Mojci Verček Rems po telefonu 041 745 849, pri njej pa dobite tudi vsa dodatna pojasnila.
NOVO MESTO, EDMONTON - V ponedeljek, 6. avgusta, ob 18.45 po srednjeevropskem času je končno prišel tudi njegov trenutek. Soparno vreme atletom, ki so se ta dan v Edmontonu potegovali za čim boljše uvrstitve na svetovnem prvenstvu, nikakor ni bilo pogodu. A novomeškega metalca diska Igorja Primca, ki je letos večino treningov zaradi pomanjkanja denarja opravil doma in se je med vadbo na precej odsluženem novomeškem štadionu v dneh pred odhodom potil podobno kot v Kanadi, sopara očitno ni zmotila, da ne bi dosegel največjega uspeha v karieri.
Prestop v prvem od treh kvalifikacijskih poskusov ni obetal nič dobrega. Namesto da bi spodnji del telesa pred izmetom prehiteval zgornjega, se je zgodilo nasprotno, zato ga je pri skoku po izmetu vrglo iz kroga in precej dolg met ni veljal.
Morebiten neuspeh ozirorha uvrstitev v drugo polovico uvrščenih bi zanj najbrž pomenil konec kariere
* Potem, ko Igorju Primcu lani ni uspelo uvrstiti se na olimpijske igre v Svdncvju, ker v tekočem letu ni potrdil že izpolnjene norme, mu je hrbet obrnila večina pokroviteljev, zato je še toliko bolj hvaležen tistim, ki mu še naprej stojijo ob strani, to pa so predvsem Slovenska vojska, kjer je zaposlen, pa Nemokom, Slikople-skarstvo Janko, Zavarovalnica Maribor, Žito Ljubljana, BV&S (športna prehrana), športna trgovina Roni, gradbena trgovina Tilia in Kobra iz Šentjerneja, kije letos edina med pokrovitelji bistveno povečala vložek v najboljšega novomeškega atleta vseh časov.
vrhunskega športnika, saj bi tako izgubil ugodnosti, ki jih najboljši slovenski atleti uživajo pri zaposlovanju v slovenski vojski. Psihična obremenitev je bila velika, a Igor je tokrat zdržal. Na drugi met se je pripravil dobro, mirno je stopil v krog, se zavrtel, tako kot sta se dogovorila s trenerjem, in disku dal dovolj hitrosti, da je sicer nekoliko trepetajoče rezal edmontonski zrak, a poletel daleč preko 60 m. Merilne naprave so pokazale 62,60 m. To je približno toliko, kot je letos vrgel najdlje (62,74 m, 8. julija na državnem prvenstvu v Mariboru).
Glede na izide tekmecev iz prve kvalifikacijske skupine je bilo že jasno, da si je s tem najverjetneje pri-
metal finale. Vendar Igor med tekmovanjem nima navade spremljati izidov tekmecev, zato je v tretjem poskusu vrgel na vso moč, a met se mu je prav zaradi tega ponesrečil, kar pa ni vplivalo na to, da se ne bi z 9. najboljšim izidom med kvalifikan-ti iz obeh skupin uvrstil v dolga leta želeni in pričakovani finale.
Teorija, da metalci diska na največjih tekmovanjih vržejo 2 do 4 m manj, kot mečejo sicer tisto sezono, je pri Igorju padla, na srečo pa je še kako držala pri številnih njegovih tekmecih, saj seje kvalifikacijski nastop tudi nekaterim z vrha svetovne lestvice popolnoma ponesrečil. Tako so v kvalifikacijah obstali prvak v suvanju krogle Američan John Godina, ki je zmogel vsega 57 m, pa stari znanec novomeških ljubiteljev atletike Madžar Robert Fazekas, Belorus Vladimir Dubrovščik in še nekateri favoriti. Kako težke so bile razmere za tekmovanje, govori podatek, da sta prezahtevno kvalifikacijsko normo (65,50 m) izpolnila le Nemec Lars Riedl (68,26 m) in Belorus Kaptjuk (65,71).
Po nastopu je Igor za Dolenjski list povedal, da mu je ustrezalo, da je v Kanado odpotoval sorazmerno pozno, le teden dni pred kvalifikacijskim nastopom. Tri dni je potreboval, da seje privadil na časovno razliko, potem pa se je tri dni pripravljal na nastop. Vadbo je posvetil povečanju mišičnega tonusa, piljenju tehnike in psihološki pripravi. Pri tem mu je bil v veliko pomoč tudi njegov novi trener Slavko Malnar, ki je letos zamenjal Karla Gačnika. Vsi testi, ki sta jih s trenerjem opravila doma pred odhodom in kasneje v Edmontonu, so kazali, da je Igor dobro pripravljen. Poleg tega mu je zelo ustrezal tudi zelo gladek krog, na katerem lahko pride bolj do izra-
Splačalo se je vztrajati
Izje nul o nadarjeni metalec diska je v zrelih letih vstopil v svetovno elito in si odprl vrata velikih mitingov
Igor Primc je zagotovo eden najbolj nadarjenih slovenskih športnikov, to je bilo našim športnim bziro-ma atletskim strokovnjakom jasno, že ko je fant trga! hlače v osnovnošolskih klopeh. Naj prej je nihal med rokometom in atletiko, a v tedaj propadajočem novomeškem rokometnem klubu ni videl svetle prihodnosti, na pionirskih atletskih tekmovanjih pa v metu diska, krogle in kladiva ni imet prave konkurence, celo med šprinterji je na republiških prvenstvih, čeprav je bil težak več kot 100 kg, osvajat medalje. Bil je izjemno hiter, spreten, eksploziven in močan.
Za svojo disciplino je izbral met diska, kjer je kot pionir zlahka osvajal naslove državnega prvaka in podiral jugoslovanske državne rekorde tudi med mlajšimi in starejšimi mladinci, med pionirji pa je dosegel menda celo najboljši izid na svetu in je pionirski izid tedanjega svetovnega članskega rekorderja presegel za dva metra.
Obetala se mu je izjemna športna kariera, a v prvih letih med člani ni napredoval, kot so od njega pričakovali. Najbrž je bila temu kriva predvsem izjemna nadarjenost, saj je v mlajših kategorijah zmagoval tako lahkotno in suvereno, da očitno ni čutil.potrebe, da bi se povsem predal športu, še posebej, ko niti med člani v Jugoslaviji ni imel prave konkurence. Ostal je na pol poti, k čemur je svoje prispevala tudi poškodba, tako da je na začetku 90. let že vse kazalo, da bo njegove športne kariere konec.
Tedaj pa sta se našla z nekdanjim metalcem kladiva in dobrim prijateljem Karlom Gačnikom in Igor je z njegovo trenersko pomočjo začel doživljati novo športno pomlad. Kmalu je presegel mejo 60 metrov, se uvrstil na svetovno prvenstvo in na olimpijske igre v Atlanti ter zmagal na-sredozemskih igrah. Kljub zrelim letom je imel čedalje višje cilje, kijih je podprl z državnim rekordom na meji 65 metrov (64,79), s čimer se je povsem približal svetovnemu vrhu; v katerega pa ni vstopil. Do tega mu je manjkata uvrstitev v finale na enem izmed največjih tekmovanj oziroma na svetovnem prvenstvu ali olimpijskih igrah.
Tako kot večina najboljših metalcevje tudi on na največjih tekmovanjih precej zaostal za svojimi naj-
boljšimi izidi. Pred dvema letoma se je na svetovnem prvenstvu v Španiji prvič približal svojim najboljšim izidom. za kar je bil nagrajen s 15. mestom, a za finale je bil prekratek. Sledilo je razočaranje z nesporazumi okoli norme za olimpijske igre v Sydneyju.
Igor je leto pred igrami normo s še vedno veljavnim državnim rekordom krepko presegel in rečeno mu je bito, naj se v miru pripravlja, kasneje pa so pristojni svoja merita spremenili in od njega zahtevali, da mora normo potrditi, kar pa mu. v stiski s časom na koncu ni uspelo. Razočaranje bi lahko bilo razlog, da vrže puško oziroma disk v koruzo, ki ta čas zori le nekaj metrov od novomeškega štadiona. Pa ga ni. Nekoliko pozabljen se je pripravljat naprej in kova! nove načrte. Splačalo se je vztrajati
Šele z uvrstitvijo v današnji svetovni finale je Igor posegel tja, kamor je s svojo izjemno nadarjenostjo že od nekdaj sodi! in kamor si je s trdim in discipliniranim delom v svojih zrelih športnih letih tudi zaslužil priti.
Zakaj je tako pomembno biti finalist svetovnega prvenstva? Zato ker si atlet z uvrstitvijo v finale tako velikega tekmovanja na široko odpre vrata velikih pozivnih tekmovanj oziroma mitingov, kamor športnike povabijo in jim udeležbo plačajo, dobre uvrstitve in izide pa še bogato nagradijo. Igor namreč do zdaj še ni nastopil na nobenem mitingu serije grand prix ali mitingu zlate lige. Tja vabijo le elito in to sestavljajo finalisti svetovnih prvenstev in olimpijskih iger. Novomeščan Igor Primc zdaj sodi v to izbrano družbo. Vrata so se odprla, z današnjim finalnim nastopom pa si jih lahko odpre na stežaj.
Pa še nekaj. Igor Primc je najbrž eden redkih ali celo edini od metalcev iz svetovnega vrha, ki zagotovo nikoli ni posege! po nedovoljenih poživilih oziroma dopingu. V intervjuju za pionirski list, to je bilo v njegovih osnovnošolskih časih, je na vprašanje, če je že posege! po dopingu, korajžno odgovoril, da je zanj edini doping pečen odojek in kakšen vrček piva. Tako je še danes, le da se mora tudi mastnemu svinjskemu mesu in alkoholu čim bolj izogibati.
IGOR VIDMAR
NOVO MESTO - V novomeškem košarkarskem klubu Krka Telekom so zadovoljni z moštvom, ki se je zadnji dan julija zbralo v športni dvorani Leona Štuklja v Šmihelu. Po mnenju tehničnega direktorja kluba Vlada Gavranoviča gre za mlado moštvo, v katerem vlada huda konkurenca za vsa igralska mesta, kar se zelo pozna tudi na treningu, saj ekipa še nikoli ni trenirala tako zavzeto in disciplinirano.
Krka Telekom je imela veliko sreče pri žrebu kvalifikacijskih parov za dve prosti mesti v Evroligi, saj bodo v 1. in 2. krogu prosti, ker se švedski državni prvak Plannja Basket in švicarski Lugano nista prijavila v predpisanem roku oziroma sta se odpovedala kvalifikacijam. V tretjem krogu se Novomeščani lahko pomerijo s turško Daruessafako, nemškim Telekomom iz Bonna, Splitom ali z litvanskim Lietuvasom Rytasom. Poznavalci razmer v posameznih klubih največ možnosti za preboj v tretji krog pripisujejo Turkom in Nemcem. Tekmi tretjega kroga kvalifikacij za Evroligo bosta 26. in 28. septembra. Katero moštvo bo prvo tekmo igralo v domači dvorani, pa bo odvisno od tega, katero moštvo se bo ob Krki Telekomu uvrstilo v 3. krog.
Če bi se Krka Telekom uvrstila med najboljše evropske košarkarske klube, bi prišla v skupino C, kjer bi se v prvem delu evroligaškega tekmovanja po dvakrat pomerila z grškim Panathinaikosom, Fortitudom iz Bologne, madridskim Realom, Pau Ort-hezom, Budučnostjo, moskovskim CSKA in Zadrom.
Že pet dni po drugi kvalifikacijski tekmi se bo za Krko Telekom začela na novo ustanovljena jadranska liga. V prvem krogu se bodo Novomeščani 3. oktobra v gosteh pomerili z Zadrom, tri dni kasneje pa doma z Unionom Olimpijo. Poleg omenjenih moštev se bodo prihodnjo sezono za naslov prvaka jadranske lige merili še Slovan, Pivovarna Laško (oba Slovenija), Cibona, Split, Rije-ka (vsi Hrvaška), Široki Bfijeg, Bosna, Sloboda Dita Tuzla (vsi BIH) in podgoriška Budučnost. Vsekakor bo to zanimivo in dovolj kakovostno tekmovanje marsikateremu starejšemu ljubitelju košarke pri nas obudilo spomine na pred desetletjem eno
najmočnejših lig na svetu, z eno pomembno razliko; takrat si jugoslovanskim klubom ni bilo treba pomagati s tujci, danes pa brez njih očitno ne gre. Moštva bodo odigrala 22 krogov rednega dela, prvi štirje pa se bodo za prvo mesto pomerili na turnirju final four. Po koncu tekmovanja se bodo štiri slovenska moštva priključila drugemu delu tekmovanja za državno prvenstvo, kjer se bodo z najboljšimi štirimi moštvi lige desetih v 14 krogih pomerili za čim boljše izhodišče v končnici.
• Ko se je Krka pred leti uvrstila v 1. ligo, je kapetanski trak nosil Matjaž Bajc, ki je moral vlogo vodje moštva predati mlademu in izjemno obetavnemu soimenjaku Matjažu Smodišu. Pred letom dni je Smodiš svojo vlogo v moštvu prenesel na svojega velikega prijatelja Simona Petrova, a je tudi on po letu dni “kapetanske službe” zapustil klub. Kapetanski trak je zdaj pripadel igralcu, ki ima v prvem moštvu najdaljši staž, Samu Grumu, ki bo prvi Nenovomeščan v tej vlogi.
Od 7. do 12. avgusta se bo Krka Telekom pripravljala v Mežici, od 15. do 24. tega meseca pa v Jugoslaviji, kjer bo prenovljeno novomeško moštvo svojo pripravljenost preizkusilo na turnirju, na katerem bodo sodelovali Partizan, Budučnost, beograjski FMP Železnik, tuzlanska Sloboda Dita in skopski Rabotnički. Od 2. do 8. septembra bodo Novomeščani pilili formo v Poreču, vmes pa bodo odigrali tudi številne pripravljalne tekme z različnimi tekmeci.
Sestava moštva je tako rekoč dokončna, do sprememb pa bi lahko prišlo le, če bi se zgodilo kaj nepredvidenega. Letos v dresu Krke Teleko-
ma ne bo nobenega klasičnega centra, kakršen je bil lani Franjo Arapo-vič. Pod košem se bodo prerivali Marko Šamanič, Nemanja Jelisijevič in Miloš Mirkovič, vlogo krilnih centrov bodo prevzeli Martin Mihajlo-vič, Dragiša Drobnjak, Bennett Da-vison in Kristijan Preglej, klasična krila bosta Boris Gnjidič in Sašo Mu-čič, branilci bodo Dalibor Mezulo-. vič, Samo Grum in edini pravi Novomeščan v prvem moštvu mladi Igor Ivaškovič, za organizacijo igre pa bodo skrbeli Vladimir Anzulovič, Jaka Lakovič in Aleksandar Capin. Za mesto v prvem moštvu se bodo borili še nekateri mladi domači igralci.
I. V.
Karpov vendarle trener rokometašic Gramiza
KOČEVJE- V prihodnji sezoni bo rokometašice Gramiza iz Kočevja vendarle treniral Peter Karpov iz Ribnice. Po uspešnem trenerskem delu v Ribnici, Škofljici in Škofji Loki je bil nekdanji rokometaš ribniškega Inlesa kandidat za trenerja več klubov, a se je na koncu odločil, da bo tudi on, tako kot je to poskušalo že več Ribničanov, poskusil spraviti kočevski ženski rokomet bližje slovenskemu vrhu. Z njegovim prihodom so v klubu postavili višje cilje, kar pomeni peto ali celo četrto mesto v državi. Nova sezona bo izredno dolga, saj vse ekipe po končanem rednem delu sredi marca čaka še poldrugi mesec končnice, v kateri se bodo štiri najboljše ekipe iz rednega dela prvenstva borile za naslov.prvakinj oziroma za uvrstitve od prvega do četrtega mesta, v drugi skupini pa se bo šest ekip merilo za uvrstitve od petega do desetega mesta. (M. G.)
Grah sedmi,
Cumulus pa šesti
SEMIČ - V okviru slovenske državne lige v jadralnem padalstvu sta letos nastopala dva člana semiškega društva jadralnih padalcev Cumulus. Od 18 načrtovanih tekmovalnih dni je organizatorjem posameznih tekmovanj zaradi težav z vremenom uspelo izpeljati le 6 tekem in tri tekmovalne dni v sklopu v sklopu državnega prvenstva. Novomeščan Marjan Grah se je izkazal z uvrstitvama na 2. in 3. mesto, v skupnem vrstnem redu pa je bil sedmi. Semičan Jože Molek, ki je letos nastopil prvič, je med 82 tekmovalci osvojil 35. mesto. Zmagovalec lige je France Megušar, član Krokarja iz Železnikov. Semiški Cumulus je v ekipnem vrstnem redu med 17 klubi osvojil 6. mesto.
MLADI ŠE POSEBEJ ZAGNANO - Vzdušje na prvih treningih priprav Krke Telekoma na hovo’sezono je delovno, saj mladi vadijo še posebej zagnano. Konkurenca za mesta v prvem moštvu je velika, do minut na parketu pa se bo prišlo le s trdim delom, kar je posebna spodbuda za mlade, kot sta domačin Igor Ivaškovič (levo) in Aleksandar Capin (z žogo). (Foto: I. V.)
Krka dobro s skromnim proračunom
V namiznoteniškem klubu Krka si z res skromnim proračunom tudi v prihodnji sezoni ne obetajo več kot sredine lestvice oziroma zanesljivega obstanka v 1. ligi
NOVO MESTO - Judi novomeški namiznoteniški igralci sc od 1. avgusta vneto pripravljajo na novo sezono, v kateri pa ne pričakujejo bistveno več, kot so dosegli v minuli, ko so bili tako po rednem delu prvenstva kot tudi po končnici na sedmem mestu. Glede na slovensko konkurenco, v kateri si številne ekipe pomagajo s Kitajci in igralci iz bivše Jugoslavije, je klubsko vodstvo s tem izkupičkom zadovoljno.
Moštva v namiznoteniškem klubu Krka pred novo sezono ne bodo spreminjali. Ob edinem "kupljenem" igralcu Mitji Horvatu, trenutno petem na slovenski jakostni lestvici in tretjem na zadnjem državnem prvenstvu, bodo novomeške barve zastopali sami domačini: veteran Marjan Hribar in študenta Matjaž Retelj in Tomaž Kralj. Medtem ko sta Kralj in Retelj razpeta med študijem in treningom, Hribarju več treninga onemogočajo poslovne obveznosti v Krkinih Zdraviliščih, kjer skrbi za prodajo njihovih uslug tujim gostom. Medtem ko se Horvat skupaj z ostalimi državnimi reprezentanti pri-
pravlja v Kranjski gori, ostali ta čas pilijo formo za domačimi mizami. V drugi polovici se jim bo na Otočcu pridružila razširjena reprezentanca Slovenije in izbrana vrsta Italije, tako da bodo imeli Novomeščani obilo možnosti, da svojo igro izboljšajo med igro s številnimi odličnimi spa-ring partnerji.
Tehnični vodja moštva Ivo Kapš je povedal, da si v prihodnji sezoni tako kot lani želijo uvrstitve v sredino lestvice, oziroma da ne želijo imeti težav z obstankom v I. ligi. Z ekipo, kakršno imajo, sicer lahko premagajo vsako moštvo razen Max-imarketa Olimpije in Maribora, ki se
je letos še dodatno okrepil z Gregorjem Škafarjem. Močna bo tudi Radgona, če bo pri njej le ostal nekdaj novomeški Kitajec Xi-Yia.
Klubski proračun, ki se vrti okoli petih milijonov tolarjev, je sila skromen. Petino tega zneska prispeva glavni pokrovitelj, klubu pa zvesto stoji ob strani tudi Intel servis. Kar se tiče dela z mladimi v klubu ne mirujejo, čeprav so že zelo daleč od zlatih časov, v katerih je pred desetimi leti njihova pionirska vrsta zmagala na ekipnem mladinskem državnem prvenstvu. Zdaj delajo na petih osnovnih šolah (Bršljin, Grm, šmarješke Toplice in Otočec), vendar jim za širše zastavljeno delo z namiznoteniškim naraščajem manjka vaditeljev oziroma denarja zanje, saj se morajo tisti, ki se zdaj ukvarjajo z otroki, zadovoljiti z zelo skromnimi honorarji, je še povedal Ivo Kapš.
1. V.
Obrobje je v naših možganih
Svojčas so imeli Metličani obetavno košarkarsko ekipo, ki bi lahko postala strup za nasprotnike, če bi imela primerno športno dvorano. Materialni pogoji so bili glavni krivec, po trditvah igralcev in vodstva kluba, da niso metliški košarkarski asi poleteli na slovenski košarkarski Olimp. Ko so zgradili pri metliški Osnovni šoli sodobno športno dvorano, je v Metliki košarka kmalu crknila kot star konj...
Ko sem obiskoval osnovno šolo, je prišel v naše mesto za telovadnega učitelja tovariš Li-kavec. Edino makadamsko igrišče, ki ga je kraj premogel, je bilo na Pungartu. Tam je bil tudi napol razpadajoči dom Partizana. Toda, glej! Metlika je imela rokometno ekipo. V Metliki je najmanj sto mladih igralo namizni tenis. V domu Partizana je bila razvejena orodna telovadba. Kar nekaj mladih se je ukvarjalo z atletiko in v Novem mestu so se čudili, od kod toliko talentov. Za občinski praznik je pripravil tovariš Likavec tek okrog Metlike. Pa še bi lahko našteval...
Ko slišim po radijskih valovih, da bo tekla beseda o športu, zaman čakam na razveseljive novice iz svojega kraja (izjema je nogometni klub Kolpa, pa še ta ni iz Metlike, ampak iz Podzemlja). Asfaltnih igrišč je dovolj, športna dvorana je sodobna, žog je'na pretek, telovadnega orodja tudi, celo štoparic, nekdaj pravo bogastvo, ne manjka. Kje, zlomka, je kratek stik ? Nikjer drugje kot v ljudeh. V športnih delavcih, ni zanesenjakov, ni ljubiteljev, je velika žalost, je utapljanje v dolgočasju, nato v lastnem salu, kot podlaga infarktu. Metlika ne potrebuje novih asfaltnih športnih površin, ampak nekoga, ki bo zna! razmigati in zainteresirati (tudi finančno) športno usposobljene učitelje. V športno provinco nas ne potiskajo gospodje iz Ljubljane, obrobje je v naših lastnih možganih.
TONI GAŠPERIČ
Šanteju po zmagi niti točke več
Velika nagrada Krškega Norvežanu Holtu, pokal Zavarovalnice Triglav pa Poljaku Ulamku - Domačin Izak Šantej je v svoji prvi vožnji z zmago občinstvo dvignil na noge
KRŠKO - 5. Veliko nagrado krškega je osvojil najboljši norveški speedwa-yist Rune Holta, drugi je bil stari znanec krškega občinstva Poljak Sebastjan Ulamek, ki je dobil dodatno dirko za pokal Zavarovalnice Triglav, tretji pa je bil Anglež Loram, ki je v dodatni vožnji za tretje mesto premagal Ljubljančana Mateja Ferjana. Domačin Izak Šantej je tekmovanje začel z zmago v tretji vožnji, a mu v nadaljevanju ni več uspelo osvojiti niti točke.
Da je Krško središče speedwaya, daj, dirko GP Challenge, ki bo v
so prizadevni krški prireditelji s številnimi domačimi in mednarodnimi dirkami ter uspehi svojih tekmovalcev dokazali že v preteklih letih, v soboto zvečer pa so z otvoritvijo novih boksov, vrednih okoli 150 milijonov tolarjev, krepko zakoračili na pot, kijih pelje med svetovno priznane centre tega športa. Novi boksi namreč sodijo med najmodernejše na svetu. Čeprav bodo morali, da bi dobili v svoje roke organizacijo dirke za grand prix, še marsikaj postoriti, direktor tega niza največjih dirk Danec Ole Olsen ni izključil možnosti, da bi se Krčani prebili v izbrano družbo prirediteljev dirk za grand prix.
Olsen si je na dirki za Veliko nagrado Krškega pred največjo prireditvijo na štadionu Matije Gubca se-
Vrhunski dosežek
Ta teden je izšla četrta letošnja številka raziskovalnega glasila o vzdržljivosti, moči in kondiciji, ki s prevodi člankov iz tujih strokovnih športnih revij in knjig prinaša številne zanimivosti iz športne znanosti, ki bodo koristile tako trenerjem kot tudi športnikom in rekreativcem. Med drugim lahko v glasilu, ki ga izdaja založba Penca in drugi, ureja pa priznani atletski strokovnjak in vodilni prevajalec športne literature pri nas prof. Janez Penca, preberete, kako zmotno je mnenje, da je sprint na 100 m tek na vso moč od štarta do cilja, o razvijanju moči v vzdrž-ljivostnih disciplinah, nasvete, kako sestaviti učinkoviti načrt treniranja pa o prehranskih dodatkih in treningu moči pri veslačih. Več o glasilu lahko najdete na medrežju na naslovu: www.infotehna.si/penca.
Krškem 13. oktobra, ogledal tekmovalno stezo in ocenil organizacijo ter opozoril na morebitne pomnjkljivo-sti, da bi jih do velikega dogodka še lahko odpravili. Danca so navdušili predvsem zelo hitra proga in gostoljubni domačini, tako da je na koncu dejal, da se Krško razvija v pravi svetovni speedwayski center.
Desettisočglavo množico speed-wayskih navdušencev je v tretji vožnji v svojem prvem nastopu spravil na noge domači as Izak Šantej, kije ugnal Britanca Smitha, Nemca Ku-gelmanna in Avstralca Sadlerja, žal pa mu v nadaljevanju dirke ni uspelo osvojiti nobene točke več in je tekmovanje končal na 14. mestu, njegov klubski tovariš iz AMD Krško Hrvat Zlatko Krznarič pa je z dvema točkama osvojil zadnje mesto med 16 tekmovalci.
Tudi najboljšemu slovenskemu speedwayistu vseh časov Lavričanu Mateju Ferjanu je uspelo v svojem prvem nastopu zmagati, potem pa je moral pred ciljno črto vsakič gledati nekoga v hrbet. lSa koncu je osvojil
Rokavec in Agnič prvaka
KRŠKO - V nedeljo. 5. avgusta, so pred štadionom Matije Gubca pripravili zadnjo letošnjo tekmovanje za državno prvenstvo v spretnostni vožnji z motorji. V razredu junior do 10. leta je spet zmagal Rok Rokavec iz AMD Trebnje, v razredu do 350 ccm pa njegov klubski tovariš Igor Agnič, oba pa sta osvojila naslov državnega prvaka, saj sta zbrala največ točk tudi v skupnem vrstnem redu. V razredu do 750 ccm seje z drugim mestom izkazal Leopold Pungerčar.
< J KRKkZDRAVI LIŠČk
HOTELI OTOČEC IM
TENIŠKI CENTER OTOČEC
enako število točk kot Poljak Piotr Swist in lanski svetovni prvak Anglež Mark Loram, zato so morali tako še enkrat na štart. Dodatno vožnjo je dobil Anglež, ki je tako osvojil tretje mesto, Ferjan pa seje moral zadovoljiti z mestom tik pod stopničkami za zmagovalce. Negodoval je nad svojimi motorji, ki so zadnje čase očitno prepočasni za boj z najboljšimi na svetu, kar seje poznalo predvsem na ravnini, kjer bolj kot znanje in spretnost voznika odloča moč motorja. Za nameček je ostal tudi brez finalnega nastopa v dodatnem tekmovanju za Pokal Zavarovalnice Triglav, potem ko je v polfinalu osvojil šele četrto mesto.	j y
MOŽE SPET BLESTEL - Sedemnajstletni Novomeščan Jaka Može je v nedeljo v Lembergu spet dokazal, da je v razredu do 125 ccm letos nepremagljiv. Za zmago je dobil toliko novih točk, da ima v skupnem vrstnem redu dovolj prednosti, da ga na preostalih dirkah državnega prvenstva tekmeci ne morejo več dohiteti. S tem je dosanjal dolgoletni sen dolenjskih motokrosistov in Dolenjski privozil prvi naslov državnega prvaka.
Odbojkarski prazniki v Žužemberku
Registrirani odbojkarji se bodo na žužemberški mivki pomerili v dvojicah, rekreativci pa v trojicah za pokal Dolenjskega lista - Leteči potepuhi in Divji kojoti
ŽUŽEMBERK - Žužemberk bo konec tedna spet v znamenju odbojke, natančneje v znaku odbojkine mlajše sestre, odbojke na mivki. Prizadevni člani žužemberškega odbojkarskega kluba bodo namreč na loki pod gradom pripravili že 7. odprto prvenstvo Dolenjske v odbojki na mivki, ki je lani na igrišči ob kopališču privabilo 72 ekip iz vse Slovenije, letos pa jih pričakujejo še več.
Letošnja prireditev se bo začela jutri, v petek, ob 16. uri, ko se bodo pomerili registrirani igralci in igralke, njihovo tekmovanje pa se bo končalo ponoči pod žarometi s polfinalnimi boji. V soboto se bo ob 9.
Spominski pohod
NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto bo v sredo, 15. avgusta (praznik!), pripravilo peti spominski pohod v spomin na novomeškega alpinista Vanjo Furlana. Zbor pohodnikov, ki bodo na Gorjance odšli iz Novega mesta, bo ob
6.30	pred Agroservisom v Žabji vasi., ob 8.45 pa bo tiste, ki se bodo do Gospodične povzpeli iz Gabrja, do tja odpeljal avtobus z novomeške avtobusne postaje. Spominski kulturni program bo pri Gospodični ob 11. uri. Dodatne informacije dobite po telefonu 041 693 195.
uri začelo tekmovanje tričlanskih rekreativnih ekip za pokal Dolenjskega lista, ob 20. uri pa bosta na vrsti finalni tekmi registriranih igralcev in igralk, ki jim bo sledil koncert Letečih potepuhov in Divjih kojotov,
za katerega ne bo vstopnine. Tekmovanje rekreativcev za pokal Dolenjskega lista se bo nadaljevalo v nedeljo ob 9. uri, trajalo pa bo, dokler ne bodo odigrali vseh tekem.
I. V.
ZA POKALE DOLENJSKEGA LISTA - Od petka do nedelje se bodo v Žužemberku odbojkarji na mivki pomerili tudi za poka! Dolenjskega lista. Tekmovanje je lani v Suho krajino privabilo 72 ekip. (Foto: I. V.) .
MATJAŽ SMODIŠ
Naredil sem več, kot sem pričakoval
Veliki zvezdnik novomeške košarke Matjaž Smodiš je lani zapustil domače moštvo in odšel v Bologno h Kinderju, s katerim je osvojil naslov prvakov Evrolige, italijansko prvenstvo in italijanski pokal
Matjaž Smodiš je že od pionirskih časov sanjal, da bo nekoč igral v enem izmed velikih evropskih klubov, kar se mu je nepričakovano zgodaj uresničilo, saj je že pri 21 letih postal eden ključnih mož najboljšega moštva Evrolige. Čeprav je imel v Kinderju bistveno drugačno vlogo kot v domači Krki, se je privadil in uspel, zdaj pa se s slovensko reprezentanco pripravlja na evropsko prvenstvo.
•	Kako je biti član najboljšega evropskega moštva?
Dobro. V bistvu ni Kinder nič posebnega, je ekipa kot vsaka druga vrhunska košarkarska ekipa.Dela se trdo, vsi člani moštva so pravi profesionalci, vsak ima za sabo že vrsto sezon v vrhunski košarki, vajeni so trdo delati in imajo dober pristop. Pred sezono smo vedeli, da lahko marsikaj naredimo, da lahko osvojimo katerega od naslovov, nismo pa si mislili, da lahko osvojimo kar vse tri. Imeli smo tudi srečo, da smo bili do konca vsi zdravi, da ni bil nihče poškodovan. To, da sem bil v Kinderju v tako uspešni sezoni, je nekaj, česar celo življenje ne pozabiš. Bil sem srečen, da mi je sploh uspelo priti v Kinder. Ko sem prišel v Bologno, nisem razmišljal o kakšnih naslovih. Moj cilj je bil igrati v Evro-ligi za kateri koli vrhunski klub.
•	Ste zadovoljni s svojo vlogo pri tem uspehu?
Glede na težave na začetku se je vse skupaj končalo sanjsko. Poškodoval sem si tetivo, nisem znal jezika, nisem poznal mesta, nisem vedel, kako deluje klubski sistem. Na koncu pa sem bil od polfinala pokala naprej, v končnici italijanskega’ prvenstva, celo eden od nosilcev igre. S trenutnim položajem v moštvu sem izjemno zadovoljen. Minuta-žo sem si moral priboriti. Naredil sem več, kot sem na začetku pričakoval.
•	Doma ste imeli v igri proste roke, v Bologni pa ste dobivali natanko do-
ločene naloge. Je bilo težko preklopiti?
To je bil eden od mojih ključnih problemov. V Novem mestu sem sicer imel veliko odgovornost, a sem si lahko marsikaj privoščil, kar si drugje ne bi mogel. To pomeni, da sem lahko odigral kaj po svoje, do Izraza je prišla kreativnost. V Bologni pa sem bil na začetku eden od rezervnih igralcev, ki ga trener pošlje v igro za pet, šest minut. V tem času mora narediti čim več in upravičiti zaupanje. Na začetku je bila to zame katastrofa. Navajen sem bil, da so vse žoge prihajale k meni, da sem se sam odločal, ali bom metal in podobno. Tukaj se nisem mogel toliko vključevati v napadalne akcije, poudarek moje igre je bil na obrambi. Na to nisem bil navajen. Moral sem se osredotočiti na tistih nekaj minut, da sem svoje delo opravil kar najbolje. Sčasoma se ugotovil, da mi taka vloga morda celo bolj odgovarja, ker nisem bil več odgovoren za vse, kar se je na igrišču dogajalo. Psihični pritisk je bil manjši. V svojih minutah poskusiš dati vse od sebe in to je vse. Bolj ko je šla sezona proti koncu, bolje mi je šlo in trener mi je odmeril več minut na igrišču. Od petih do desetih minut sem prišel do 20 do 25 igralnih na igrišču, s čimer sem več kot zadovoljen.
• Trener Messina slovi kot izvrsten pedagog, ki je mnoge nadarjene košarkarje vzgojil v zvezdnike, med drugimi je njegovo šolo doživel tudi Rašo Nesterovič. Kaj ste se vi nove-
ga naučili pri njem, v čem ste najbolj napredovali?
Odgovor je enostaven: obramba. Naučil sem se igrati obrambo. Šele zdaj vidim, da sem zadnja leta pri Krki kar se tiče igre v obrambi, nazadoval. Bistven napredek v igri v obrambi sem dosegel pri razumevanju sistema igre v obrambi, naučil sem se pravilno postaviti se, naučil sem se razumeti, kaj želi nasprotno moštvo doseči z določeno igro v napadu. Res pa je, da igra v obrambi nikoli ne more biti idealna, a tu sem dosegel največji napredek.
•	Vam je trener kaj namignil, da boste imeli v prihodnji sezoni še pomembnejšo vlogo v moštvu?
Ne, takih namigov ni bilo, a sam se potihem nadejam, da bo moja vloga v moštvu še malo večja. Nekoliko smo spremenili ekipo, tako da bomo malce drugače krožili, na kar se bo treba privaditi. V Kinderju sem kljub vsemu šele eno leto in čeprav sem igral dobro, se bom moral še dokazovati.
•	Prihoda Sanija Bečiroviča v Kinder ste se najbrž razveselili?
Bil sem zelo vesel, ko sem zvedel, da pride k nam. Kot sem že dejal, sem imel veliko težav z jezikom. V klubu zahtevajo, da govorimo samo italijansko, včasih pa sem s srbskima soigralcema spregovoril v njihovem jeziku. Že to, da bom imel zdaj s kom govoriti slovensko, me zelo veseli, to bo zame pravo olajšanje. Poleg tega se s Sanijem že od prej dobro razumeva in bova prijatelja tudi izven igrišča.
•	Najbrž bo zdaj njemu lažje, kot je bilo vam?
Seveda, saj mu bom lahko pri vsem veliko pomagal.
•	Radi sc vračate domov in če ste le
mogli, ste si ogledali tekme Krke Telekoma..Kaj ste pogrešali, ko ste odšli v tujino?
Najbolj pogrešam dom in družino pa mesto samo. Sem Novomeščan, čeprav nisem rojen v Novem mestu, a sem tu odraščal, tu imam prijatelje in tu sem doma. Vedno bom z veseljem prihajal domov. Po taki sezoni, kot sem jo doživel v Bologni, bi težko pogrešal Novo mesto tudi po košarkarski oziroma igralski plati. Vendar sem na novomeško košarko še vedno čustveno močno vezan. Ko pridem domov, grem z veseljem tudi pogledat kakšno tekmo Krke Telekoma. Vedno bom navijal za novomeško košarkarsko moštvo.
•	Kaj pa vaše prijateljstvo s Simonom Petrovom?
Kakšna je najina vez, pove dejstvo. da je bil moja poročna priča. Še vedno sva dobra prijatelja, pogosto se slišiva. Zdaj tudi on zapušča novomeški klub, čeprav tudi sam ne ve, kje bo igral v prihodnji sezoni. Želim, da bi mu kar najbolje uspelo. Lepo ga je videti, kadar pridem domov.
•	Zdaj sta skupaj na pripravah reprezentance.
Ja, tudi v sobi sva skupaj in imava si toliko za povedati.
•	Prvi del priprav na evropsko košarkarsko prvenstvo je za vami. Kakšna se vam zdi tokratna ekipa, kakšne možnosti ima za končni preboj v zaključni del tekmovanja?
Po imenih igralcev in po klubih, v katerih igrajo, ter vlogi teh igralcev v svojih klubih, trdim, da tako močne košarkarske reprezentance Slovenija še ni imela. A malo časa imamo, da bi se najbolje pripravili na prvenstvo, da bi se dovolj dobro uigrali.
Sam imam nekaj težav z lansko poškodbo tetive, ostali pa so dobro pripravljeni. Potrebujemo še dobra dva tedna, da se uigramo. Cilj moštva je uvrstitev v drugi krog, kar pa ne bo lahko, saj moramo biti prvi v svoji skupini ali pa moramo na dodatni tekmi premagati drugo- ali tretjeuvrščeno moštvo iz druge skupine, kar bo najbrž Litva ali Francija. Glede na to bo zelo težko prebiti se naprej, vendar upam, da nam bo z malo sreče to uspelo.
• Kaj pa družina, ki se je pred kratkim povečala za še enega člana?
Pred kratkim sem že drugič postal očka. Družina raste in vse je v redu. Družina mi da še dodatno energijo. Najlepše je priti domov in videti sinova, kako se igrata. Kristijana (starejši sin, op. p.) kako oblikuje prve stavke. Zdaj je že pravi gangster, ne miruje niti sekunde, 24 ur na dan bi 'tekal in skakal. To je v bistvu precej naporno, a me kljub temu osrečuje.
IGOR VIDMAR
dežuJnl I poročajo]
ODPELJAL AVTO - 3. avgusta je nemškemu državljanu A. E. neznanec s parkirišča pri gostišču Hribar v Trebnjem odpeljal avto.znamke Daewoo Nubira.
SABLJA ZA ŠAMPANJEC - Iz gostinskega lokala na Krasincu je 4. avgusta izginila 120 tisoč tolarjev vredna sablja za odpiranje šampanjca.
NOR NA LEŠNIKE - Med 27. julijem in 3. avgustom je neznanec z nasada lešnikov v Dobindolu, last D. Z. iz Kočevja, vzel okrog 150 kilogramov lešnikov in povzročil 150 tisoč tolarjev škode.
KJE JE MOTOR? - S parkirnega prostora v Gabrijelah pri Sevnici je nekdo 5. avgusta ukradel 60 tisoč tolarjev vredno kolo z motorjem, znamke Tomos APN - 6, rdeče barve, ki je bilo zaklenjeno.
ROLKAL BO - Neznanec je v noči na 5. avgust iz predprostora šotora v avtocampu Čatež ob Savi odnesel dva para rolk znamke Element oz. Alien Workshop, vredna okrog 90 tisoč tolarjev.
. VLOMIL V TRGOVINO - 14 steklenic alkoholnih pijač, 102 zavoja cigaret in bonboniera so v noči na 31. julij izginili iz prodajalne Vina Brežice.
POSEKAL MU, JE TRTE - Le zakaj je neznanec med 29. in 31. julijem S. J. iz Orešja v vinogradu v Vinjem vrhu posekal 25 trt različnih vrst? Škoda znaša 75 tisoč tolarjev.
ODPELJAL TELE - Neznanec je konec julija iz hleva, last M. B. iz okolice Novega mesta, odpeljal tri mesece staro in 200 tisoč tolarjev vredno tele.
NA TERASO PO KOMPLET - Z nezavarovane terase gostinskega lokala na Bizeljski cesti v Brežicah je nekdo ukradel štiri kovinske stole in mizo v vrednosti sto tisoč tolarjev.
Kar v tri avte naenkrat
Pazite, vse več vlomilcev v osebne avtomobile!
NOVO MESTO. CERKLJE OB KRKI - 4. avgusta je neznanec prišel do vikenda v Gorenji vasi pri Smar-jeti, pristopil do parkiranega vozila znamke Škoda Octavia, last 1. M. iz Ajdovščine, in vzel sto tisoč tolarjev. Nato je stopil še k sosednjemu avtomobilu, znamke Ford Mondeo, last J. T. iz Kranja, in iz njega ukradel 200 tisoč tolarjev, pa mu Še ni bilo dovolj. Iz sosednjega avta znamke Renault Laguna, last M. P. iz Ribnice, pa je odnesel 24 tisoč tolarjev.
5. avgusta je bil za okrog 70 tisoč tolarjev oškodovan A. K. iz okolice Semiča, saj mu je neznanec iz avta znamke Zastava Vugo, parkiranem ob gasilskem domu na Cerovcu pri Črešnjevcu, vzel polico s tremi zvočniki, avtoradio in okrog 25 litrov goriva. 3. avgusta je neznanec vlomil v osebni avto znamke Fiat Brava, ki je bil parkiran pri hotelu v Šmarjeških Toplicah, in odnesel torbico z • denarjem in nakitom, lastnika R. L. iz Italije pa je tako oškodoval za 350 tisoč tolarjev. Njegov dopust v Sloveniji ima torej grenak priokus. Nedo,-taknjen pa ni ostal niti avto znamke Hyundai Accent, kije bil 3. avgusta parkiran ob teniškem igrišču na Otočcu. Neznanec je lastnici R. J. iz okolice Herinje vasi odnesel denarnico in vrečko s sadjem. Očitno je nepridiprav potreboval tudi osvežitev.
V avtomobile pa ne le vlamljajo, pač pa jih tudi kradejo oz. prikolice. 23. julija so se 23-letni M. K.,. 3Metni 1. B. in 31 -letni A. K., vsi iz okolice Cerkelj ob Krki, pripeljali z osebnim avtomobilom na dvorišče stanovanjske hiše v Brežice. Z dvorišča so ukradli avtomobilsko prikolico in se odpeljali v smeri Trnja, kjer so jo skrili. V nočnem času so jo prišli iskat, pri tem pa so jih zalotili policisti, ki so jim prej postavili zasedo. Prikolica, vredna 120 tisoč tolarjev, je nato prišla v roke lastnika.
L. M.
Letos že 21 mrtvih motoristov
V prvih šestih mesecih leta umrlo 500 odstotkov motoristov več kot v enakem lanskem obdobju - Motor si lahko privošči skorajda vsak - Zakaj zmanjka denarja za opremo?
Policija je te dni povedala, da seje v primerjavi z enakim obdobjem lani zgodilo skoraj 20 odstotkov manj prometnih nesreč s smrtnim izidom in tudi žrtev je bilo manj. Žal pa to ne drži za voznike motornih koles. Letos so bili motoristi udeleženi v precej več nesrečah kakor lani, smrtnih žrtev pa je bilo med njimi štirikrat več.
Največ oseb je na slovenskih cestah umrlo zaradi prevelike hitrosti, največ nesreč, ki so bile posledica prehitre vožnje, pa seje zgodilo ob sobotah, kar 171. Od ponedeljka do petka je teh več kot pol manj, kar pomeni okrog 80. Prevelika hitrost je na 1. mestu med prekrški, ki jih beleži policija. Veliko je kršitev tudi zaradi neuporabe varnostne čelade ali varnostnega pasu.
Iz tega gre sklepati, da so se med številne kršitelje letošnje poletje vpisali tudi motoristi, ki so postali tako rekoč najbolj rizična skupina. Do konca julija je umrlo kar 300 odstotkov več motoristov kot lani.
Moped postal bakla
Zagorel pred kolesarnico bloka
SEVNICA - Ko je 61-letna upokojenka Rozalija Hotko 1. avgusta popoldne pred blokom spravljala v pogon svoj skoraj nov moped Tomos avtomatic sprint, je ta eksplodiral in se vžgal. Rozalija je zaman klicala kar nekaj stanovalcev, da bi poklicali gasilce na pomoč. Najprej so na prizorišče nesreče tako prihiteli sevniški policisti, zatem še gasilci, ki so požar pogasili.
Za Hotkovo, kije kupila ponija, kot pravi temu že tretjemu lastnemu kolesu z motorjem v zadnjih letih, s skromno pokojnino v sevniški prodajalni Expert, pa je ta nesreča hud udarec. Upa, da ji bo tovarna Tomos dala namesto uničenega mopeda novega “ponija”, saj je garancija zanj eno leto, z njim pa se ni vozila niti en mesec. Po nestrokovni oceni je gmotne škode za okrog 250.000 tolarjev.
P. P.
kar kaže statistika - letos je umrlo že 21 motoristov, lani v tem času le pet. Kje so razlogi? Letos se je sezona za motorna kolesa in kolesa z motorjem začela zelo zgodaj, saj so bile vremenske razmere kmalu ugodne in so bili motoristi dalj časa prisotni na cestah kot enako obdobje lani. Prav gotovo pa
MOTORISTI, PREVIDNO! - Vožnja z motorjem je zlasti v poletnih mesecih prijetna, toda žal vse bolj nevarna. Naj ne zmanjka denarja za dobro motoristično opremo, a vseeno seveda previdno!
drži, da motor ni več draginja kot nekdaj, saj si ga lahko privošči že skorajda vsak. Žalostno pa je, da se denar za motor najde, pogosto pa ga zmanjka za dobro opremo, h kateri nedvomno sodi kakovostna čelada. Motor nekateri enačijo z adrenalinom, kar je glede na prometne nesreče in tragične posledice gotovo res. Zlasti mladi motoristi pogosto precenijo svoje sposobnosti ter sposobnosti vozila in nesreča je tu. Menda prav cesta Dvor-Kočevje, ki je primerno vijugasta, mnogim služi za pravo dirkališče. Zaskrbljujoče je, da je po letu 1998 zaznati rahel upad
Truplo v Krki
BUŠEČA VAS PRI BREŽICAH - 4. avgusta zvečer je občan v reki Krki v Bušeči vasi opazil neznano truplo. Na obrežje reke sta ga dvignila potapljača PGE Krško. Utopljeni je 49-letni S. T. iz okolice Cerkelj ob Krki. Na truplu ni bilo nikakršnih sledi nasilja, zdravnik ZD Brežice pa je odredil sanitarno obdukcijo.
ROZALIJA OB MOPED - Požar Tomosovega avtomatika je počrniI klet in del pročelja bloka NHM 10. Že s čiščenjem drugih koles in mopedov iz počrnele kleti je imela nesrečna gospa Rozalija (na posnetku) veliko dela. (Foto: P. P.)
Kar tepel jo je
SEVNICA - 31. julija okrog 13.20 je osumljeni 23-letni M . D. iz okolice Senovega prišel v Sevnico in se oglasil pri 23-letni znanki R. M. iz okolice Krškega. Prišlo je do prepira, med katerim je osumljeni R. M. večkrat udaril z roko po obrazu in v predel prsnega koša. Dobila je hude poškodbe, saj ji je zlomil nosni pre-tin in poškodoval prsni koš. Zoper osumljenca sledi ovadba.
Nesreča zaradi železa
Zapeljal kar levo motorista in ušel
Neznan avtomobilist oplazil Čelno trčenje na hitri cesti št. 1
PONIKVE, GOMILA, PRILIPE, SELA PRI KARTELJEVEM - 6. avgusta zvečer se je na hitri cesti št. 1 pri Ponikvah zgodila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avta znamke Škoda Felicia S. Š. iz Novega mesta je nenadoma zapeljal na levo smerno vozišče. Takrat je iz nasprotne smeri pripeljal bosanski državljan K. S., ki kljub zaviranju trčenja ni mogel preprečiti. Istega dne je ob 15. uri do prometne nesreče prišlo tudi na lokalni cesti Ro-dine-Gomila. Tovornemu vozilu je s prostora za tovor padla na vozišče železna armatura, v tistem trenutku pa je za njim pripeljal voznik kolesa z motorjem M. K., kije, da bi se izognil trčenju, zaviral, pri tem pa padel. Za njim je pripeljala voznica kolesa z motorjem A. Z. iz okolice Trebnjega, ki kljub zaviranju ni mogla ustaviti in je trčila v armaturo. V nesreči seje hudo poškodovala in sojo na zdravljenje odpeljali v ljubljanski Klinični center, potnik na motorju jn voznik drugega motorja pa sta se lažje ranila.
26-letni bosanski državljan B. M. se je 1. avgusta dopoldne peljal z motornim kolesom znamke Kawasa-ki (D) po hitri cesti št. 1 iz smeri Čateža proti Obrežju. Izven naselja Prilipe je srečal tovorno vozilo, katerega je začelo prehitevati neznano vozilo sive barve. Le-to je zapeljalo na nasprotno vozišče, takrat pa z bočnim delom oplazilo motorista, ki je ustavil ob robu ceste, neznani voznik avta pa je odpeljal naprej. Motorist se je hudo ranil. Za pobeglim voznikom policisti še poizvedujejo.
Do prometne nesreče je 3. avgusta prišlo tudi na hitri cesti št. 1, in sicer v Selih. Voznik turškega državljanstva H. Z. je z osebnim avtom Audi A6 250 nepravilno prehiteval tovorno vozilo, iz nasprotne smeri pa je pravilno pripeljal voznik osebnega avta Mercedes 250 V. L. iz Ljubljane. V silovitem čelnem trčenju so se tri osebe težje, ena pa lažje poškodovala in so jih odpeljali v novomeško bolnišnico. Audi je v celoti zgorel.
L. M.
opravljenih vozniških izpitov za kolesa z motorjem, število opravljenih izpitov za motorna kolesa pa se je v letu 2000 močno zmanjšalo. To je ob dejstvu, da je bilo na primer leta 1996 8.022 registriranih motornih vozil v Sloveniji, lani pa kar 11.310, nerazumljivo. Žalostno je tudi, da naša država ne premore niti enega pravega poligona za treninge varne vožnje.
Analiza letošnjih prometnih nesreč kaže. da narašča število alkoholiziranih povzročiteljev. Lani so policisti ugotovili, da je bilo vinjenih dobrih 7 odstotkov, letos slabih 9, pa še stopnja alkoholiziranosti je večja.
Čeprav slišimo, da se varnost na naših cestah izboljšuje - lani je v tem času umrlo 185 oseb, letos pa 171, kar je 13 odstotkov manj - pa ne vem, s kakšno pravico lahko govorimo, daje stanje boljše, če je kakšen mesec nekaj manj mrtvih kot običajno? Naše ceste na leto še vedno terjajo povprečno okrog tristo ljudi. Ni to grozljiva številka?
L. MURN
Udaril varnostnika
OBREŽJE - Osumljeni 23-letni J. J. iz okolice Senovega se je 24. julija okrog 16. ure s tovornim in priklopnim vozilom pripeljal na mednarodni mejni prehod. Šel je kar mimo varnostnika, 56-letnega F. B., ki tam pobira komunalno pristojbino Občine Brežice v višini tisoč tolarjev. Varnostnik je zato stopil do njega, se mu predstavil, nakar je J. J. skočil iz vozila in udaril varnostnika ter mu iz rok izbil blok s potrdili o plačani pristojbini, na varnostnika pa je tudi vpil in se do njega nespodobno vedel. Sledi kazenska ovadba.
Eden našel mino, drugi granato
NOVO MESTO, MENIŠKA VAS - P. H. iz Novega mesta je 1. avgusta pri čolnarjenju po reki Krki našel eksplozivno telo - neaktivirano minometno mino kalibra 72 mm, brez vžigalnika, iz druge svetovne vojne. 31. julija pa je občan Dolenjskih Toplic v potoku Podturščica pri Meniški vasi našel izstreljeno neaktivirano topovsko granato, kalibra 100 mm, iz druge svetovne vojne. Za uničenje orožja so v obeh primerih poskrbeli pirotehniki.
TABOR IN ŠOLA PO GASILSKO - Okrog 100 mladih gasilcev iz vseh prostovoljnih gasilskih društev v šentjernejski občini je tudi letos od srede do sobote taborilo na Gorjancih. Dobro so se spoznali med sabo, se marsičesa naučili in se zabavati. Sfotoaparatom smo jih ujeti, ko so se v petek dopoldne spuščali s Trdinovega vrha proti Gospodični. (Foto: B. D. G.)
Mladi gasilci na taboru
Okrog 100 mladih gasilcev iz šentjernejske občine je pretekli teden taborilo pri koči LD Orehovica na Gorjancih
OREHOVICA - Mlada Gasilska zveza Šentjernej je bila organizatorka letošnjega gasilskega tabora pri koči Lovske družine Orehovica na Gorjancih. Tega zdaj že peto leto zapored obiskujejo mladi gasilci iz vseh društev v šentjernejski občini, razvil pa se je iz tabora, ki so ga pred desetimi leti zasnovali gasilci z Mokrega Polja.
Na štiridnevnem taboru, ki je potekal od srede do sobote, je za okrog 100 mladih gasilcev skrbelo 15 mentorjev, vodja tabora pa je bil Franc Šinkovec, sicer tudi predsednik GZ Šentjernej. Mladi gasilci, med katerimi je bilo največ kratkohlačnikov in kratkohlačnic do 4. razreda osnovne šole, imeli so vsako dopoldne polurno gasilsko šolo, zadnji dan pa so pridobljeno znanje preizkusili tudi na izpitu.
Kot so povedali v petek, so jim v spominu bolj kot šola ostale dru-

Ženi in otroku grozil z ubojem
SEVNICA - 24-letni D. V. iz Sevnice se je 24. julija zjutraj sprl s svojo ženo, jo fizično napadel ter njej in otroku grozil z ubojem. Žena je z otrokom pobegnila. 26. julija zvečer sta se osumljeni in žena sestala v gostinskem lokalu v Sevnici, da bi se pogovorila. Med pogovorom je osumljeni zgrabil otroka, izza pasu potegnil nož in mu ga nastavil na vrat. Zoper osumljenca bo podana kazenska ovadba.
ge dejavnosti, kot na primer srečanje s policijo ali pa orientacijski pohod, taborni ogenj, športne in gasilske igre, nočno raziskovanje z baterijskimi svetilkami in še kaj. Prvi dan tabora so začeli s pohodom z Javorovice do Miklvaža, v petek pa so se podali še na Trdinov vrh. Tabor so zaključili v soboto z gasilskimi igrami, kosilom in razglasitvijo rezultatov.
B. D. G.
Pištola in samokres
OBREŽJE - Policist je med mejno kontrolo 1. avgusta ob 3. uri ponoči v avtu hrvaškega državljana P. A. našel pištolo znamke Beretta, cal. 9 mm, in 15 nabojev istega kalibra. Istega dne so policisti pri 24-letnem D. V. iz Sevnice zasegli samokres znamke CZ - VZOR 50, cal. 7,65 mm, in 13 nabojev istega kalibra. Vse to je imel brez ustreznega dovoljenja. Oba se bosta srečala s sodnikom za prekrške.
Zagorel traktor in nakladalka
SEVNICA - 35-letni J. J. je 1. avgusta okrog 16.30 spravljal seno s travnika v Veliki Hubajnici. Ko je s traktorjem znamke Štore in nakladalko znamke Sip, 19 kubičnih metrov, nakladal seno, je prišlo do vžiga trave pod traktorjem zaradi pregretosti izpušne cevi. Ogenj se je nato razširil še na traktor in nakladalko. Požar je lokaliziral lastnik, na pomoč so mu priskočili tudi sosedje. Materialna škoda po nestrokovni oceni znaša milijon tolarjev.
DROGE IN PROMET
Preprečevanje vožnje pod vplivom mamil
Pobuda za spremembo ZVCP v 118. členu, ki prepoveduje vožnjo pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil in snovi ■ Posebni pogoji za pridobitev vozniškega izpita? ■ Odkrivanje drog v prometu
V svetu in pri nas ugotavljajo, da se povečuje odstotek ljudi, ki vozijo pod vplivom prepovedanih drog, alkohola in drugih psihoaktivnih snovi. Jasno je, da droge zmanjšujejo sposobnost posameznika za varno vožnjo in povečujejo nevarnost prometnih nesreč, zato je z vidika izboljšanja varnosti v cestnem prometu vožnja pod vplivom prepovedanih drog, alkohola in nekaterih zdravil nezaželjena in življenjsko nevarna.
Skupina strokovnjakov je pred dnevi na pobudo vladnega Urada za droge pripravila predlog spremembe 118. člena Zakona o varnosti v cestnem prometu, po kateri bi nekaterim kategorijam voznikov, ki so pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, omogočili pridobitev vozniškega dovoljenja pod posebnimi pogoji.
Kot je na novinarski konferenci pojasnil direktor Urada za droge Milan Krek, raziskave namreč kažejo, da prisotnost omenjenih snovi ne pomeni vedno nesposobnost za vožnjo. Gre za primer redno vodenih bolnikov, ki se držijo predpisanih omejitev, kot so tisti na metadonski vzdrževalni terapji, epileptiki in nekateri drugi psihiatrični bolniki. Na uradu hkrati predlagajo uvedbo strožjih kriterijev - odvzem vozniškega dovoljenja že pri drugem pozitivnem preizkusu na prisotnost prepovedanih drog za tiste, ki ne sodijo v omenjeno skupino. Za pridobitev vozniškega dovoljenja pod posebnimi
pogoji bodo morali kandidati pred strokovno komisijo druge stopnje na državnem nivoju ob predložitvi rezultatov zdravniških pregledov dokazati, da so sposobni za vožnjo.
* In kakšne rezultate ima policija pri zaznavanju mamil v prometu? V prvih desetih mesecih lanskega leta je bilo med 485 izvedenimi strokovnimi pregledi 375 pozitivnih (od tega kanabis 33 odstotkov, opiati 24 odstotkov in metadon 20 odstotkov) in 110 negativnih, kar ni tako slabo. Na podlagi suma, da so vozniki jemali droge, so policisti odredili v tem času 1809 strokovnih pregledov telesnih tekočin, kar dve tretjini pa je odklonilo preiskavo, kar sc v nadaljnji obravnavi pojmuje kot priznanje vožnje pod vplivom mamil. V prometnih nesrečah je bilo 58 pozitivnih izidov, 82 negativnih, 52 voznikov pa je pregled odklonilo.
Z omenjenima ukrepoma bi po Krekovih besedah zmanjšali število tistih voznikov, ki niso sposob-
ni za vožnjo. “Gre za majhno število ljudi, ki so urejeni. Damo jim možnost, da na legalen način dobijo vozniško dovoljenje, čeprav so na zdravljenju. V Sloveniji je to okrog 1300 ljudi, starih od 19 do 35 let, večina voznikov že prej.”
V Sloveniji je 'zdaj vožnja pod vplivom nekaterih p.sihoaktivnih snovi, med katerimi je tudi metadon, prepovedana. Organi pregona ukrepajo v skladu z obstoječo zakonodajo, zato napotijo voznike na odvzem telesnih tekočin. Če dokažejo prisotnost različnih drog, lahko tudi odvzamejo vozniško dovoljenje. Krek meni, da nova spoznanja na področju zdravljenja odvisnosti z metadonom zahtevajo ponovno pretehtanje stališč, ki jih je treba prilagoditi sodobnim spoznanjem. "Pri tem bi morali razlikovati kratkotrajno zdravljenje z metadonom kot protibolečinsko in druge oblike zdravljenja od metadonskega vzdrževalnega programa.”
Večjo pozornost bi bilo treba posvetiti pregledom v zvezi s prisotnostjo drog pri prvih in ponovnih pregledih za vozniška dovoljenja, kar se ne dogaja. Več težav je pri izdajanju vozniških dovoljenj za poklicne voznike, kot je na primer voznik avtobusa.
L. MURN
Popravki in odgovori
Sporočilo bralcem
V zakonu o medijih, ki je bil sprejet 25. aprila 2001, so v členih od 26 do 44 natančno določena pravila za (ne)objavo popravka objavljenega obvestila oz. odgovora na objavljeno informacijo. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Popravki in odgovori”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu popravek oz. odgovor ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo popravka oz. odgovora, ki se ne nanaša na objavljeno obvestilo oz. informacijo; ne navaja dejstev in okoliščin v zvezi z objavljenim obvestilom oz. informacijo; navaja neresnične ali nedokazljive podatke in trditve; je napisan žaljivo; je nesorazmerno daljši od obvestila oz. informacije, na katero se nanaša.
Zdravniki bežijo iz manjših mest
DL št. 31, 2. avgusta
Dne 2. 8. 2001 je bilo v članku pod naslovom “Zdravniki bežijo iz manjših mest” navedeno, da so v Zdravstvenem domu Metlika nezadovoljni "... z (ne)urejenostjo dežurstev, saj jim Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije glede na število prebivalcev plačuje le pripravljenost zdravnika...”. V zvezi s tem naj bralcem pojasnim, da so normativi za plačevanje omenjenega dežurstva oziroma pripravljenosti opredeljeni na državni ravni v Splošnem dogovoru za posamezno leto in Področnem dogovoru za zdravstvene domove in zasebno zdravniško dejavnost in se tudi enotno uporabljajo. Določijo jih partnerji: Ministrstvo za zdravje. Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Zdravniška zbornica in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Na tej osnovi Zdravstveni dom Metlika, tako kot drugi izvajalci zdravstvenih storitev, sklene z Zavodom pogodbo in si s tem zagotovi sredstva za svojo dejavnost. V tem primeru je upravičen iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja do plačila pripravljenosti zdravnika.
SUZANA JARC, direktorica Območne enote Novo mesto, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Gradnja HE Boštanj tik pred durmi
DL št. 30, 26. julija
Kako očitno bridka županska desnica ne ve, kaj dela levica, velja v primeru sevniškega župana Kristijana Janca, ki je dal DL izjavo 26. julija, češ da je gradnja HE Boštanj tik pred durmi, ravno tako pa je že 18. julija podpisal faks Savskim elektrarnam, da jim ne daje soglasja k pripravljalnim delom za taisto elektrarno. Razumi, kdor more! V pogojno slovenskih stavkih, če jih prav razumem, namreč piše, da terminski plan za pripravljalna dela odstopa od predvidene etapnosti izvajanja lokacijskega načrta, ki jo določa odlok
o lokacijskem načrtu za HE Boštanj. Te pogoje določa bojda tudi koncesija za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save.
Še huje je, če želiš stvari preveriti na sicer lepih spletnih straneh občine Sevnica. Izpod peresa dr. vet. medicine Košmerla najdeš prispevek z brado o sklepu slovenske vlade, kako naj bi HE na Savi gradil holding slovenskih elektrarn. In to ne o težavah pri izbiri sedeža in direktorja tega holdinga, o čemer so bili te dni polni slovenski dnevniki. Med tedenskimi novicami ravno tako najdeš prispevek o aprilski seji sveta ob-čine(!). Razumi kdor more, če kot bralec DL veš, daje mimo še zadnja preddopustniška seja tega sveta. Kar pri teh spletnih straneh “Štirna”, so edino zgodovinske strani in slike. Na kraju je sicer prijazno vabilo, da napišeš svoje pripombe, a kaj bi, ko tako ali tako teh strani nihče ne bere.
Lepo je imeti internetne strani, a zanje je treba tudi skrbeti, ne le takrat, ko jih nastaviš, sicer je škoda davkoplačevalskega denarja zanje.
ALFRED ŽELEZNIK
V SNS smo zaskrbljeni
Občinski odbori SNS Dolenjske in Bele krajine smo zaskrbljeni in podpiramo poslansko skupino SNS pri njenih prizadevanjih glede meje s Hrvaško. Ratifikacija sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško pomeni prodajo slovenskega ozemlja, naših državljanov iz obmejnih zaselkov in slovenskih nacionalnih interesov. Zato izražamo zaskrbljenost nad ravnanjem slovenskih pogajalcev in predsednika slovenske vlade.
BOŽIDAR HANČIČ, predsednik OO SNS Semič in podpredsednik PO SNS
KAKO KAŽE NA BORZI?
Še nekaj o prodaji delnic
Vsak ponedeljek nestrpno pričakujemo borzno trgovanje, ki se prične ob 9.30 uri in se sprašujemo, kako bo. Bodo tečaji rasli ali padali? Z veseljem lahko ugotovim, da se je ponedeljkov optimizem razširil na vse dni preteklega tedna in prav vsak dan smo bili priča rahli rasti tečajev. Indeks SBI20, ki prikazuje gibanje tečajev dvajsetih najpomembnejših delnic na borzi, je preskočit mejo 1900 točk. Pri teh vrednostih se je že nekajkrat obrni! navzdol, tokrat pa je optimizma veliko in večina napoveduje njegovo nadaljnjo rast in morda celo prestop magične meje 2000 točk že v avgustu.
Cene delnic so v povprečju porasle za 1,6 odst., cene delnic pidov pa za 0,8 odst. Rast tečajev je vzpodbudila nekatere imetnike certifikatov, da so nas pogosteje klicali in spraševali po vrednostih svojih delnic in po tem, kako jih lahko prodajo. Če želite prodati svoje delnice, potrebujete osebni dokument s fotografijt> (osebno izkaznico, potni list ali vozniško dovoljenje), davčno številko, kartico tekočega računa ali hranilno knjižico in izpisek o stanju vrednostih papirjev, ki ste ga prejeli od Klirinško depotne družbe.
Veliko se vas čudi, zakaj ne morete svojih delnic prodati po tečaju, ki ste ga prebrati v časopisu. Mnogi celo kličete več borznih hiš in primerjate tečaje. V zvezi s tem moram povedati, da so tečaji delnic, s katerimi se trguje na Ljubljanski borzi, v vseh borznih hišah enaki, saj vsi trgujemo na računalnikih, ki so povezani s centralnim računalnikom na Ljubljanski borzi. Vsi borzni posredniki v istem trenutku gledamo iste tečaje delnic. Res je, da
vi dobite v treh različnih borznih hišah tri različne vrednosti, toda edini razlog je v časovnem zamiku, saj se tečaji iz minute v minuto spreminjajo.
Tečajnica, objavljena v časopisu, vsebuje uradne enotne tečaje delnic v preteklem dnevu. Če bi delnice prodali včeraj, bi jih lahko po ceni, kije blizu povprečnega tečaja, ali pa tudi ne, saj vemo, da so pri nekaterih delnicah razponi tečajev veliki. Če torej preberete povprečni tečaj delnice Krke 26.700 SIT, je dobro pogledati še minimalni in maksimalni tečaj. Če bi imeli srečo, bi vašo delnico Krke prodali po maksimalnem tečaju, če bi imeli smolo, bi se to zgodilo po minimalnem, največja verjetnost pa je, da bi jo prodali po tečaju, kije bil blizu povprečnemu tečaju. Drugače je seveda pri delnicah, ki ne kotirajo na borzi. O njih bom pisala v naslednjem borznem komentarju.
Ni pa potrebno, da se pri nas oglasite šele takrat, ko nujno potrebujete denar. Dobro je, če vse formalnosti opravite prej, postavite že-Ijeno ceno in potem lahko po telefonu spreminjate limit. Lahko pa se po določenem času odločite in delnice res prodate. Poznamo torej različne vrste naročit. Kaj več o tem pa kdaj drugič, ali pa takrat, ko se oglasite pri nas. Pri prvi prodaji ali nakupu je namreč nujno, da pridete v borzno hišo, nato pa se da ostale formalnosti urejati tudi po telefonu. Morda kar iz svoje dopustniške hiške, če ugotovite, da je suša prizadela tudi vašo denarnico.
HERMINA KASTELEC Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tet: (07) 371 82 21, 371 82 27
Na turnir le domačini?
Razmišljanje ob prihajajočem prazniku jernejevo
Da so v Šentjerneju veliko dobrega naredili v času po nastanku občine, je dejstvo: križišče s semaforjem, obrat Krke, novo sejmišče, pokopališče z vežico in novo igrišče pri osnovni šoli, itd. Slednja dva objekta pa imata nekaj skupnega, oba služita kot zelo draga spomenika, prvi mrtvim, drugi pa naj bi živim. Ko prvega še nedokončanega že najeda zob časa, saj že rahlo razpada, je drugi na novo zgrajeni objekt eden najlepših športnih parkov v Sloveniji, s tartanom. Na žalost pa ima samo eno lepotno napako, je namreč premajhen tako za atlete kot za igranje nogometa, kar je neprecenljiva škoda za sedanje in kasnejše rodove športnikov. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da se taki objekti pri nas gradijo vsakih 25-30 let. *
V času praznovanja praznika občine bo tudi veliko športnih prireditev: kasaške dirke, atletski miting, peteli-njada, rokometni, teniški in malono-gometni turnir. Nad vsem tem pa organizacijsko bedi Turistično društvo, kije na svoji seji upravnega odbora dne in letalc (na dopisu tega ni razvidno) pod “krinko” predsednika in župana sprejelo nekaj čudnih dodatnih omejitvenih pravil. Verjetno zato, da ne bi kakšna nagrada ali medalja odšla kam v drugo občino. Na omenjeni dvomljivi seji so sprejeli sklep, da se smejo nogometnega turnirja udeležiti le igralci, ki so prebivalci občine Šentjernej oziroma tisti, ki so bili rojeni v občini (število vseh do starosti 35 let rojenih doma pa bi lahko prešteli na prste obeh rok, ra-
zen Romov). Omenjeni predlog ni dobil podpore od vodij malonogo-metnih ekip, na predhodnem sestanku pa tudi ni bil izglasovan. Pričakujem. da bo določena oseba, ki se je borila za tak sklep (ker ni šlo drugače kot preko TD) prejela kako visoko občinsko priznanje. Ne predstavljam si, kako bi tak sklep uveljavljali na kasaških dirkah. Ali bi ugotavljali, kje je rojen konj ali voznik oziroma jezdec in koga bi potem izločili iz tekme, če ni rojen v občini. Še posebej pa si tega pravila ne predstavljam na petelinjadi irikako bi izgleda-lo, če bi zmagal kostanjeviški ali škocjanski in ne šentjernejski petelin.
Šalo na stran, kakor tudi ozke osebne interese peščice posameznikov, pa se bo bolje godilo gospodarstvu, še posebej pa športu.
JOŽE RANGUS
Nobena mama ni sama
LJUBLJANA - V četrti zaporedni izvedbi Štafete solidarnosti, ki je letos potekala pod naslovom “Nobena mama ni sama”, je Mlademu forumu ZLSD uspelo zbrati 150.000 tolarjev prostovoljnih prispevkov za ženske in otroke, žrtve nasilja. Sredstva so nakazali na račun društva Ženska svetovalnica, ki nudi brezplačno pomoč ženskam v življenjski stiski. Mladi forum ZLSD se zahvaljuje vsem, ki so prispevali kak tolar, hkrati pa upa, da bo solidarnost veljala tudi v prihodnje.
Kmetijski zavodi ostali brez plačil
LJUBLJANA - Vodstvo Kmetij-sko-gozdarske zbornice, direktorji Kmetijsko-gozdarskih zavodov in zaposleni v teh zavodih so letos, še posebej v zadnjih dveh mesecih, po naročilu kmetijskega ministrstva opravili veliko dela s svetovanjem pri izpolnjevanju in pregledu obrazcev za subvencije ter označevanju živali, vmes pa so sodelovali še v komisijah za ocenjevanje škode po naravnih ujmah. Kot opozarjajo, so zaradi dodatnega dela delali tudi po 14 ur na dan in ob koncu tedna, vendar pa plačila za omenjeno delo in materialne stroške zaostajajo že za 3 mesece, zato se morajo zavodi zadolževati! Zbornični urad je presenečen nad takim ravnanjem, saj meni, da so bila sredstva za delovanje teh služb zagotovljena v letošnjem proračunu.
Irena Brunskole
Po odlično spričevalo v Ljubljano
Irena Brunskole je letošnja najboljša črnomaljska maturantka
PODLOG - Črnomaljski gimnazijci niso bili, odkar so ponovno uvedli maturo, še nikoli tako uspešni kot letos. Od 54 dijakov iz letošnje generacije ni mature opravil le en dijak, z 98-odst. maturitetnim uspehom pa so bili v tukajšnji gimnaziji daleč nad slovenskim povprečjem. Najbolje se je z 32 točkami - izgubila je torej le dve točki - odrezala Irena Brunskole iz Podloga pri Dragatušu, ki bo spričevalo prejela v začetku septembra na državni slovesnosti v ljubljanskih Križankah.
Irena, ki je letos edina v črnomaljski gimnaziji dosegla več kot 30 točk, priznava, da je pričakovala 28 do 30 točk, zato je bila uspeha zelo vesela. Sicer pa je bila vsa leta šolanja odličnjakinja in prejema tudi štipendijo za nadarjene dijake. Pravi, da je k dobremu uspehu veliko pripomogla njena disciplina, saj se je vedno učila sproti. Študij bo nadaljevala na ljubljanski medicinski fakulteti in prav zaradi odličnega spričevala tudi ni trepetala, ali bo sprejeta, čeprav je bila skoraj polovica bodočih medicincev odklonjenih.
“Zavedam se, da bo študij težak, a trdega dela sem že navajena. Mislim pa, da domotožja ne bom imela, saj v Ljubljani študira tudi starejša sestra, zavedam pa se, da moram od doma, če želim študirati. Ne razmišljam še o tem, kaj bo, ko bom diplomirala, res pa je, da se veliko Belokranjcev po končanem študiju ne vrne več domov,” razpreda Irena, ki ne taji, dajo zanima veliko stvari. Tako je hodila na tekmovanja iz matematike, fizike, kemije, slovenščine ter prišla tudi do državnih tekmovanj. Pomerila se je v debatnem krožku, zadnje leto pa trenira v črnomaljskem ženskem odbojkarskem klubu.
M. B.-J.
. i|
Pepa in Stane Kocjančič
Zdaj imata cesto
Pomagala jima je občina
DVOR - Stane Kocjančič, po domače Kravcarjev Stane, z ženo Pepo skromno živi nad vasjo Dvor pri Žužemberku. Do hišice s hišno številko Dvor 15 je še nedavno vodila slaba makadamska pot, ki stajo oba res težko premagovala, še posebej zato, ker Stane že od rojstva slabo vidi. Sedaj do njune hišice na robu gozda vodi lepa asfaltna pot, ki jo je financirala občina Žužemberk, del asfaltiranega cestišča pa sta Kocjančičeva plačala tudi sama.
Kljub skromni pokojnini sta pred kratkim popravila streho in uredila sanitarije. Imata pa še eno veliko željo. Rada bi, da bi tudi v njuno hišo pritekla voda iz domačega vodnjaka, saj jo sedaj Pepa zajema z vedrom, kar je še posebej mučno in težko v zimskem času.
Oba, Stane in Pepa, sta izredno vesela pomoči in hvalevredne geste, ki jo je naredila žužemberška občina.
S. MIRTIČ
Počitnice Sonček
DOLENJA STARA VAS - Združenje staršev in otrok Sezam vabi otroke med četrtim in desetim letom na “Počitnice sonček,” ki bodo od 19. do 24. avgusta potekale v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju. Otroci bodo pod strokovnim vodstvom spoznavali življenje in znamenitosti pod Gorjanci, ustvarjali bodo v likovni in glasbeni delavnici ter kresovali. Informacije lahko dobite pri Brigiti Kerne na tel. št. 07 30 81 656.
Pozdrav iz Willkomna
Menda je znameniti in velikokrat, ko ga pobiksamo, odrešilni stavek izrekla lisica, ko je zlezla na ježa: "Motiti se je človeško. "Z lapsusom bom pričel pri sebi. Sega v leta, ko sem delal v delovni organizaciji kot referent za reklamo in propagando. Pogovarjali smo se o objavi reklamnega spota in zastopnik iz Ljubljane je vprašal: “Kajpa slogan?" "Tega tovariša pa ne poznam, ’’ sem izstrelil kot iz topa in še danes, ko se spomnim dogodka, mi je nerodno pred samim seboj.
Moja stanovska kolegica se je, ko smo bili na izletu, v hotelu v Rovinju drla na receptorko: “Zdaj mi je pa dosti tega! Kaj se pa greste? Sredi Slovenije pa govorite z menoj po hrvaško!"
Bivši metliški župan se je pritoževal: “Ljudje so nestrpni. Že za najmanjšo nepravilnost prihajajo urinirat na občino." V svojem programu napačno uporabljenih tujk je imeI tudi tele: "Ni daleč, ko bo na Veselici vi-knig pri Vikingu. Naši ljudje so razkropljeni po vseh kontingentih sveta. Nekateri so pa res nestanovitni: padajo iz ekstrakta v ekstrakt. Zdaj imajo klavirji že železne inštrukcije."
Te dni pa se Metličani zabavajo s posebno duhovito cvetko. Da ljudje pošiljajo pozdrave iz morja (torej pišejo razglednico pod vodo) in ne z morja, je . vsakodnevna praksa. Še tako duhovit človek pa se ne bi mogel spomniti bistroumnosti (ki je sicer topoglavost), ki jo je napisal na razglednico ne tako skromno izobražen krajan. Nek metliški zavod je prejel razglednico, na kateri črno na belem piše: ‘Prejmite lepe pozdrave iz VVillkomna pri Portorožu."
P. S. Za tiste, ki se niso učili nemščine: Willkomen ne pomeni nji drugega kot - dobrodošli.
TONIGAŠPERIČ
Ljubljansko pismo j
Pet let pričkanja
O delovnih razmerjih spet septembra
LJUBLJANA - Pogajalski skupini vlade, delodajalcev, sindikatov in zastopnikov stroke ni uspelo pripraviti tako kakovostnega predloga zakona o delovnih razmerjih, da bi bil zrel za obravnavo na ekonomsko-socialnem svetu in državnem zboru še pred poletnimi počitnicami. Prva obravnava predloga zakona se je iztekla januarja 1999, zakon pa še vedno ni sprejet, čeprav je v parlamentarni proceduri že pet let. Bodo pa vsi sodelujoči pri njegovi pripravi pogajanja nadaljevali prve dni septembra.
Zdaj je že jasno, da tako delavski kot delodajalski strani dolgotrajna procedura sprejemanja zakona samo škodi. Sedanji sistem delovnih razmerij in veljavna zakonodaja nista prilagojena zahtevam tržnega gospodarstva. Sodišča imajo zaradi tega veliko dela, najbolj pa so oškodovani delavci zaradi prakse zaposlovanja za določen čas.
Usklajevanje se najbolj zatika ob določbah, ki se nanašajo na finančne in siceršnje obremenitve delodajalcev. Ves čas dogovarjanja je sporno vprašanje ali dodatke na plačo za posebne pogoje dela in druge prejemke (regres za letni dopust, odpravnine ob odhodu v pokoj in povračila različnih stroškov) vključiti v zakon ali ne. Sindikati trdijo, da gre za uveljavljeno pravico in daje povsem normalno, daje določena z zakonom, delodajalci pa menijo, da mora biti to področje urejeno s kolektivnimi pogodbami. Oboji imajo po svoje prav. Novi sistem kolektivnih pogodb je za delavce problematičen, ker bodo kolektivne pogodbe veljale le za tiste, ki jih bodo sklenili, torej za delodajalce,
ki bodo člani delodajalskih združenj, in še za tiste člane sindikatov, ki bodo sklenili to ali ono kolektivno pogodbo. Splošne veljavnosti kolektivne pogodbe torej ne bo več.
Po predlogu novega zakona bo vsak delavec, ki mu bo delovno razmerje prenehalo iz poslovnih razlogov, upravičen do odpravnine ob prenehanju redne zaposlitve. In kakšna naj bi bila dolžina odpovednega roka? Delodajalci si prizadevajo za čim krajši odpovedni rok, pri čemer pa pozabljajo, da že funkcija odpovednega roka omogoča delavcu, da si najde novo zaposlitev. Kdor bo imel denimo 15-dnevni odpovedni rok, si bo v tako kratkem času seveda le težko našel novo zaposlitev. Država naj bi sicer razveljavila krajše odpovedne roke, saj se bodo delavci lahko prej prijavili na zavodu za zaposlovanje in bodo prej upravičeni do nadomestila. Tako kratkih odpovednih rokov, kot jih predvideva sedanji predlog zakona o delovnih razmerjih, ne poznajo nikjer v Evropi.
In kako bo z varstvom zaposlitve starejših delavcev? Kdo je po predlogu novega zakona sploh starejši delavec in pri kateri starosti ter iz kakšnih razlogov mu delodajalec lahko odpove delovno razmerje? Delavcu ni več mogoče odpovedati zaposlitve zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev. Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju namreč določa le minimalne pogoje za upokojitev, ne določa pa več polne pokojninske dobe. Delavcu torej daje pravico, da se upokoji, delodajalcu pa ne daje pravice, da odpove pogodbo o zaposlitvi, čeprav bi se ta lahko upokojil, če normalno opravlja svoje delo in ima ustrezno znanje ter dosega ustrezne delovne rezultate.
Pogajalski “boj”, da bi delavci ohranili svoje že dosežene pravice, postaja torej vse trši. Zato so sindikati že nekajkrat predlagali, da bi v Sloveniji imeli tudi varuha človekovih pravic za delovna raz' merja.
VINKO BLATNIK
ŠE NA MNOGA LETA, MARICA! - Minuli teden je Abrahama praznovala Marica Ban z Dvora, sicer priljubljena uslužbenka, zaposlena na izpostavi Upravne enote Novo mesto v Žužemberku. Z njenim delom in prijaznostjo so stranke zadovoljne, zadovoljni pa so tudi dvorski gasilci, pri katerih že dolga leta skrbi za blagajno. Ob praznovanju so jo na domu presenetili gasilci in pevke TD Suha krajina, ji zapeli in zaželeli veliko zdravja. (Foto: S. M.)
6. SREČANJE DIABETIKOV SLOVENIJE - V Novi Gorici so organizirali mednarodno športno srečanje diabetikov z več kot 1500 udeleženci. Preden so ti začeli opravljati rekreativne naloge, jih je pozdravilo nekaj častnih gostov, med drugimi tudi predsednik državnega zbora RS Borut Pahor. Na fotografiji so sevniški diabetiki.!Foto: Piltaver, tekst: Janez Blas)
PREPLESKANA KAPELICA - Na Črešnjevcu pri Semiču nimajo cerkve, zato pa so toliko bolj ponosni na svojo kapelico z lesenim oltarjem, v katerem so Marija pomočnica, sv. Anton Puščavnik in sv. Jožef. Pred osmimi leti je Martin Blatnik prenovil oltar, pred dnevi pa se je je kljub neznosni vročini loti! sliko-pleskar Veloslav Bezek. Sicer pa za vaško kapelico lepo skrbi družina Zdravka Pluta, ki vzdržuje kapelico z darovi, tokrat pa je nekaj denarja za obnovo primaknila tudi semiška občina. (Foto: M. B.-J.)
Ponosna na svojo preteklost
Marija Miede iz Starega Loga o trpinčenju med vojno in življenju po vojni - Med najzvestejšimi bralci Dolenjskega lista
STARI LOG - "Komaj čakam četrtek, da mi poštar prinese moj najljubši časopis - Dolenjski list. Čeprav mi zdravje nagaja, si vzamem čas in ga skoraj v celoti preberem. Na časopis smo naročeni že od začetka, ne vem natančno koliko let,” je povedala Marija Miede, poročena Dujc, iz Starega Loga na Kočevskem.
V krogu svoje družine v Starem Logu pri Kočevju bo 15. avgusta praznovala častitljiv jubilej, 80 let težaškega, a vrednega življenja. Čeprav je že četrto leto zaradi poškodbe kolka pritrjena na voziček, je zdrava z mladostnim spominom. Tekoče govori in piše nemško in ko-čevarsko. Podrobno opisuje trpljenje in bolečine med drugo svetovno vojno, čas ko so v letih 1941/42 njeni rojaki, kočevski Nemci, množično odhajali s stoletnih ognjišč.
Stari Log, nemško Altlag, je bil do leta 1940 ena večjih vasi na Kočevskem. Fara je v trinajstih vaseh štela 124 hišnih številk, pet gostiln, banko, trgovine, cerkev (porušili so jo leta 1955), za red so skrbeli žandar-ji. Čez vasje peljala cesta proti Dvo-
Marija Miede
ru oziroma Novemu mestu. Ko je vojna vihra in klic vodje tretjega raj-ha s Kočevskega na območje Čateža in Velike Doline, na Spodnje Štajersko, pregnala na tisoče rojakov (iz Starega Loga in okolice se je izselilo 244 družin s 1.170 prebivalci), je z mamo vdovo in bratoma ostala v rojstnem kraju.
V roški ofenzivi avgusta leta 1942 so jo fašistični vojaki skupaj s 75 drugimi materami, ženami in otroki od komaj rojenih dojenčkov odgnali v zloglasno taborišče Gonars. Vrnila se je s še večjo voljo, da pomaga preganjalcem okupatorjev. “Leta 1944 sva s Faniko Ozvič, ki živi v Radovljici, iz Kočevja v Nove Laze pri Kočevski Reki nesli zaupno pošto.
Nekdo je o tem obvestil domobrance; kmalu so naju aretirali. Na srečo sva tik pred prejetjem vse obremenjujoče dokumente skrili v peči pri kmetu, aktivistu osvobodilne fronte. Trpinčenje seje nadaljevalo v kočevskem zaporu. Pet ur so naju prepognjeni tepli s palicami. Naštela sem 32 udarcev po hrbtu. V krvavi in raztrgani obleki sem padla v globoko nezavest. Ko sem se zbudila, je bil pri meni nemški oficir. Povedala sem mu o mučenju. Domobrance je nadrl. Niso me več zasliševali,” se spominja dogodkov iz pred pol stoletja.
Na martinovo soboto leta 1944 so jo pregnali v Beljak. Tam je delala pri hiši nekega SS oficirja. Po končani vojni je peš prišla v požgani Stari Log, kjer živi še danes.
"Ko so v začetku vojne rojaki odhajali na izpraznjeno območje Spodnje Štajerske, je mama rekla: “Otroci, lahko greste, jaz bom ostala." Na obrazu večine odhajajoči seje kazala senca besa. Šli so za velikimi otn ljubami, tudi pod prisilo. Z bratoma Francem in Hendrikom, ki sta se pozneje vključila v narodnoosvobodilno gibanje, smo ostali na zemlji, kjer smo pognali korenine. In prav smo naredili.”
Po vojni seje poročila in rodila tri hčerke. Dve živita v Medvodah, najmlajša je z možem ostala na domu. "Do leta 1970 smo imeli gostilno. Ko je mož zbolel, smo jo zaprli. Prejemam pokojnino in dodatke za pre-stano medvojno trpljenje. Najmanj petnajstim osebam sem bila priča za njihova domoljubna dejanja. Tudi na to sem ponosna”, zaključi Marija.
M. G.
Prijave za srečanje domicilnih enot
PRILOZJE - Občina Metlika, odbori domicilnih enot belokranjskih občin in odbori enot VII. korpusa NOV in POS organizirajo 9. septembra na športnem letališču v Prilozju 43. tradicionalno srečanje partizanov in prebivalcev Bele krajine. Pripravljalni odbor še posebej prosi območne odbore ZB in odbore skupnosti borcev enot, da se srečanja udeležijo v čim večjem številu. Prijave za odhod z avtobusi iz Ljubljane zbirajo na mestnem odboru ZB, tel. št. 01-43-25-241, od 28. avgusta do 4. septembra od 9. do 13. ure.
CASABLANCA V HIPERMARKETU - Restavracija v Mercatorjevem Hipermarketu, ki od otvoritve naprej še ni prav zaživela, je zdaj spet odprta. Novi najemniki so odprli še teraso in podaljšali delovni čas do 23. ure, gostom pa nudijo pripravljene malice, vključno z juho, solato in sladico, ter jedi po naročilu, pice in sladoled. (Foto: Majda Luzar, EPS)
Najbolj bran je Harry Potter
Počitniško branje mladih - Mladi berejo več kot pred leti - Le julija preko tri tisoč mladih obiskovalcev


NOVO MESTO - Poletje je čas, ko si vsak privošči razvedrilo po svojem okusu, seveda v okviru svojih zmožnosti. Branje knjig si gotovo lahko privošči vsak. Tudi otroci. Zlasti njim med šolskim letom delno omejuje lastni izbor učni program, med počitnicami pa imajo veliko možnosti. Resje, da mladi veliko berejo, več kot pred leti. Znajo si razporediti pravo razmerje med ostalimi mediji in knjigami. To je razveseljivo, pa če smo za to “krivi” starši, učitelji ali knjižničarji.
Na Oddelku za mladino Knjižnice Mirana Jarca smo imeli julija 3096 mladih obiskovalcev (347 več kot v istem času lani), izposojenih knjig pa je bilo 25.756 (4.397 več kot v istem obdobju lani). Najbolj brane knjige so: Harry Potter, zbirka E. Blyton: Pet prijateljev, zbirka Knjigožer, zbirka grozljivk za mlajše bralce Kurja polt, zbirka T. Brežine Novohlačni-ki, zbirka Odisej, zbirka uspešnic Primoža Suhodolčana in Bogdana Novaka Zvesti prijatelji... Razveseljivo je, da mladi med počitnicami segajo tudi po strokovni literaturi - zbirke Najlepša knjiga. Kako so živeli. Zakaj neki itd. Prostovoljno izpopolnjevanje v tujih jezikih je tudi razveseljivo in koristno.
Res, da je lepo delati v novih prostorih knjižnice, lepo je videti bralce, ki občudujejo nove prostore Študijskega oddelka in Oddelka za odrasle, vendar kot kažejo številke, ima prav naš oddelek v odstotkih največji
porast izposoje v primerjavi z lan- I skim letom. Mogoče zato, ker na mlade bralce čakajo najbolj napete zgodbe, najlepše pravljice prav v starih zgradbah? Ali pa zato, ker knjižničarke malčkom pritisnemo na roko štampiljko, medtem ko njihovi starši zlagajo cel kup počitniškega branja v vrečke?
Prijetne počitnice, s knjigo ali brez, vam želimo knjižničarke Oddelka za mladino.
SLAVKA KRISTAN Vodja Oddelka za mladino Knjižnice Mirana Jarca
Tudi župniku je vroče
Mora biti duhovnik vedno oblečen v črno obleko? Sredi poletja pri 35 stopinjah Celzija? Menda ne. “Včasih bi bilo to morda pohujšljivo, "je enemu izmed svojih župljanov, ki je župnika pobara! o njegovi poletni obleki, v smehu odgovoril zelo prijazen in priljubljen duhovnik. Saj so bile včasih tudi kmetice na poljih oblečene v črne halje z dolgimi rokavi in rutami, danes pa so v modernih kopalkah! Pa da ne bi smel župnik obleči (preverjeno spodobno dolgih) kratkih hlač in majice?
RUDOLF ŠENICA
Nekdanje tesarstvo v kočevskih gozdovih
(D
Tesanje smrekovega debla v tram zahteva od tesarja zelo natančno delo s tesačo. Čeprav sem star že 72 let, še vedno rad primem za tesačo, da mladim pokažem, kako sem si v mladosti služil kruh.
Tesarjevo orodje
Vse orodje, ki ga je tesar potreboval v kočevskem gozdu, je moral prinesti od doma. K obveznemu orodju so sodili: tesača ali plen-kača, ki je lahko tehtala od enega do tri kilograme (izdelovali so jih v znani Auerspergovi livarni na Dvoru), sekira, žaga, meter, klam-fe za spenjanje lesenih delov, tesarska vrv in kljukice, od katerih je ena imela obliko številke štiri in se je zato imenovala šterak, dve pa obliko črke T.
Postavljanje tedenskega tabora
Prva naloga skupine tesarjev je bila, postaviti preprost tedenski tabor v neposredni bližini tesališč - prostorov za tesanje. Najprej so podrli nekaj slabih dreves in jih obtesali v tramove, iz katerih so naredili ogrodje preproste barake, visoke do meter in pol. Na treh straneh in po vrhu so barako zadelali s smrekovim lubjem, trskami in vejami. Odprt je bil le sprednji del barake. Po tleh so položili najprej smrekove veje, nanje praprot in nato še odeje, kar jim je služilo za ležišče. Pred barako pa so zakurili trajen ogenj, na katerem so si pripravljali preproste obroke. Ogenj je ponoči odganjal divje zveri, ob njem pa je bilo vedno tudi prijetno toplo.
Priprava na tesanje
Potem ko je tesar v gozdu podrl drevesa, ki jih je logar določil za
obdelavo, in jih pripravil za tesanje, je moral pripraviti tudi tesali-šče - prostor za tesanje. Tam je postavil dve leseni kobilici, na kateri je s šterakom in klamfami pritrdil deblo. Nato je na vsako stran debla zabil kljukico v obliki črke T in okrog njiju tesarsko vrv, ob kateri je lahko deblo ravno tesal. Za kubični meter tesanega lesa je potreboval 3 do 5 ur, pač odvisno od svoje spretnosti in lesa. Najtanjše tramove so tesali na 3 do 5 col, 5 do 6 col, 6 do 7 col, 8 do 9 col itd. Ena cola je imela približno dva centimetra. Dolžina pa je bila odvisna od dolžine ravnega dela debla.
Hrana je bila zelo skromna
Hrano je moral tesar za cel teden prinesti s seboj od doma. V taboru so potem vso hrano združili in med seboj nekoga določili, da je skrbel za dnevne obroke. Ti so bili preprosti, kajti hrane ni bilo veliko, pa tudi s kuho se tesarjem ni zdelo vredno izgubljati preveč časa. Tesarji so v bližini svojega tabora poznali tudi okoliške studence, kamor so hodili po vodo. ki so jo potrebovali za kuho ali žejo. V tabor so jo od studenca prinesli v manjših sodčkih z naramnicami, te sodčke so imenovali banka ali barigla. Kočevarji so takim sodčkom rekli putscherle. Sodček je bil zvezan iz dog ali izdolben iz enega kosa lesa z vstavljenim dnom. Ta posoda je bila zelo priljubljen izdelek kočevske domače obrti, ki so jo na veliko prodajali. Če pa je
deževalo, so tesarji v bukev zarezali žlebiček, v katereega so lovili vodo in jo potem napeljevali v posodo. Za zajtrk so si pripravili lipov čaj s saharinom ali prežganko. Glavni obrok je bil enkrat na dan: to je bila polenta s Špehom, včasih riž s krompirjem, ki so ga začinili s soljo in čebulo, in koščkom sira za posladek. Jeseni pa so si radi pripravili tudi polha ali kakšno drugo manjšo divjačino. Večje divjačine niso lovili, ker za to ni bilo časa pa tudi prepovedano je bilo. Kuhali so v kovinskem kotličku, mešali pa so z leseno kuhalnico. Tudi vilic in žlic niso imeli takšnih, kot jih poznamo danes, ampak so si v gozdu naredili preproste lesene rogovilice, na katere so natikali hrano. Imeli so le majhne nožke -pipce. Tudi krožnikov niso imeli. Včasih so namesto njih vzeli kakšen večji list. Polento so običajno stresli na drevesni panj in jo razrezali s tesaško vrvjo.
Špeh za zabelo so stopili v posebni posodi, imenovani tauca, ki je imela obliko ponve. V raztopljeno maščobo so potem namakali koščke polente, vsak pa je dobil še košček mesnega dela Špeha -čmark.
Tesarjev počitek
V mraku je vsak tesar pregledal in izmeril oziroma skubiciral stesani les in tako končal svoj delavnik. Šele takrat so si tesarji oddahnili od napornega dne. Posedli so okrog ognja in začeli so se moški pogovori, ki so jim še posebej mladi novinci zelo radi pisluhnili. Pripovedovali so si razne šale, dogo-
divščine in tudi o domačih razmerah. Jeseni so radi nastavili kakšno polhovo past in si popestrili enolični jedilnik.
V kočevskem gozdu je hkrati delalo po več tesarskih skupin. Včasih so se te ob večerih srečale, da je bilo bolj zanimivo. V gozdu pa so obstajale tudi druge skupine delavcev, npr. oglarji, nabiralci gozdnih sadežev itd., s katerimi se tesarji praviloma niso družili. Ko so se tesarji ob sobotah vračali domov in imeli v žepu tedenski ali celo mesečni zaslužek, so mnogi med njimi radi zavili v gostilno ob poti, kjer so si privoščili frakelj žganja ali kozarec vina. Pravo sprostitev pa so doživeli šele v nedeljo v domači vasi, ko. so se po dopoldanski maši moški zbrali na osrednjem vaškem prostoru in si pripovedovali novice preteklega tedna.
Spomini mladega tesarskega pripravnika
S petnajstim, šestnajstim ali sedemnajstim letom je sin začel hoditi z očetom v Kočevski Rog, da se je priučil tesarskemu delu. Najprej je seveda skrbel za tabor, ogenj, vodo, hrano, postopoma pa se je začel učiti tesarstva. Šele po opravljeni vojaški službi je samostojno prijel za tesarsko orodje. Dečki so z očeti radi odhajali v gozd, saj so dobili občutek, da so že odrasli. Tudi jaz sem kot 14-let-ni deček začel hoditi s svojim očetom Francem v Kočevski Rog. Oče je bil izurjen tesar, ki je svoje delo v Kočevskem Rogu dobro poznal, zato je želel tudi svojega sina pri-
učiti tesarskemu delu, da bi si z njim lahko služil težki, a zagotovljeni vsakdanji kruh. Na začetku sem bil očetu bolj za družbo kot za pomoč. Skrbel sem za ogenj pred kolibo, v kateri sva z očetom uredila ležišče, in po potrebi sem šel do studenca po vodo. Svoje izkušnje pri studencu se še danes rad spominjam. Takrat sem imel 15 let. Z banko na hrbtu sem se odpravil-k studencu, kije bil približno deset munut oddaljen od tabora. Vedno mi je bilo tesno pri srcu, kadar sem moral sam po temačnem gozdu, a očetu se nikoli nisem upal ugovarjati. Bil sem bos, saj za čevlje ni bilo denarja, in zeblo me je, kljub temu da je bilo poletje. Previdno sem stopal med dračjem in poslušal glasove iz gozda. Kmalu sem prišel do studenca na dnu doline. Banko sem postavil na tla in odprtino na vrhu prislonil k žlebičku, po katerem je pritekla studenčnica. Takrat pa sem zaslišal na hribu nad seboj zvok, ki mi je še do
danes ostal prav živo v spominu. Dračje vrh hriba je pokalo, kot bi se premikalo nekaj velikega. V trenutku meje prešinilo, daje lahko medved. Spomnil sem se vseh mogočih in najbolj nemogočih zgodb, ki so jih v zimskih večerih pripovedovali otrokom kočevski tesarji. Pograbil sem banko in jo po drugi strani doline ucvrl nazaj v tabor, kar so me nesle noge. Oče me je najprej začudeno pogledal, in ko sem mu povedal za svoje srečanje 'z medvedom, seje le rahlo nasmehnil. Skupaj sva se odpravila nazaj k studencu, da mi dokaže, da ima strah velike oči. Toda ko sva prišla do studenca, je bila voda pri izviru vsa kalna, kot da se je v njej ravnokar nekaj velikega kopalo. Oče je dejal ‘krišta dijo’, kar je bil njegov vzklik, kadar ga je kaj razburilo. Natočila sva vodo v banko in od takrat naprej me oče ni več pošiljal samega po vodo, kadar pa sva šla skupaj, je imel vedno v roki ripravljeno sekiro.
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 9.8.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura: Odmevi; Po vrtovih in parkih: Male sive celice; Zgodbe iz školjke; Svet narave, nad.; Strela v gorah, dok. oddaja; Čari začimb; Gradovi - 13.00 Poročila -13.35 Večerni gost - 14.25 Kri ni voda, nad. -16.00 Slovenski utrinki - 16.30 Poročila - 16.45 Risanka -
17.05	Enajsta šola - 17.45 Slovenski pesniki in pisatelji -18.10 Oddaja o znanosti -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik - 21.00 Na vrat na nos. nan. - 22.00 Odmevi
-	22.50 Pisave - 23.20 Brane Rončel izza odra
SLOVENIJA 2
10.30	Vremenska panorama - 12.40 Videospot-nice - 13.15 Naše 20. stoletje, nad. - 14.05 Rad imam Lucy, nan. -14.30 SP v atletiki -17.00 Dr. Ouinnova, nan. -18.00 Izginili brez sledu, ameriški film -19.40 Videospotnice - 20.05 Osamljeni planet - 20.55 Poseben pogled, film - 22.20 So-pranovi, nad. - 23.05 Zločinski tango, nan.
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Policist s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Mozaik Slovenije - 14.15 Skrita kamera - I4.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake -16.15 Temna luka. nan. - 17.10 Providence, nan. -
18.00	Družina za umret, nan. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Obalna straža, nan.
-	20.00 Dekle s šestice, ameriški film - 22.00 Seinfeld, nan. - 22.30 Zvezdna vrata, nan.
POP TV
8.30	Oprah show - 9.30 Vse za poljub, nad. -
10.30	črni biser -11.20 Obala ljubezni, nad. -
12.10	TV Dober dan, nan. - 13.30 Newyorška policija, nan. -14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.45 Oprah show -16.40 Obala ljubezni, nan.
-	17.30 Črni biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. -
20.50	Raztresena Ally, nan. - 21.40 Prijatelji, nan. - 22.10 Zahodno krilo, nan. - 23.00 Zlobni dvojček, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.40 Video strani -17.30 Odbojka na mivki - 18.00 Klepet z...
-	18.50 Nas poznate? -19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Pokličite župana! - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.40 Iz združenja lokalnih TV
-	22.10 Avtomobilsko zrcalo - 22.45 Nas poznate? - 23.00 Novice
HTV 1
1.00	Dobro jutro. Hrvaška - 9.05 Čarovnija, nan.
-	10.00 Poročila -10.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila -12.40 Naša zemlja, nad. - 13.30 Poletni program - 16.20 Glasba -
16.35	Risanka - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Pesniški potopis - 18735 Kolo sreče - 19.13 Risanka - 19.30 Dnevnik 20.05 Reševanje v planinah, nad. - 20.40 Kulturno poletje - 21.40 Iz sveta dogajanja - 22.10 Odmevi
-	22.35 Seks v mestu. nad. - 23.00 Dosjeji X. nad. - 23.45 Od zemlje do Lune. nad. - 0.35 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -
17.20	Severni veter, nad. - 18.05 Naša zemlja, nad. - 19.00 Na zdravje, nan. - 19.30 Policija, nan - 20.10 Čarovnije, nad. - 21.05 Poročila -
21.15	Brigitte in prijatelji - 22.10 Nevidni človek, nan. - 22.55 Umetnine svetovnih muzejev
PETEK, 10.8.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Duhovni utrip; Kljukčeve dogodivščine; Risanka; Enajsta šola; Slovenski pesniki in pisatelji; Odkrivajmo znanost; Alpe-Donava-Jadran; Sofie, drama -
13.00	Poročila -13.25 Aliča, kulturni magazin -
14.15	Na vrat na nos, nan. -15.05 Vsakdanjik in praznik -16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Ole Aleksander, nad. -17.00 Rdeči grafit -17.45 Zgodbe iz Amerike -18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 V dobrem in slabem, nan. - 2I.00 Deteljica - 2LI0 Fina gospa, nan. - 22.00 Odmevi - 22.50 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
10.30	Vremenska panorama -14.20 Videospotnice- 14.45 Mogočne konstrukcije, nan. -15.35 Rad imam Lucy, nan,-16.00 SP vatletiki -17.00 Dr. Quinnova, nan, nan. -18.00 Živa sem in rada vas imam, film - 19.30 Videospotnice - 20.00 Kartoteka izginulih živalo, dok. oddaja - 21.00 Plemstvo, nad. - 22.00 Umori na podeželju, angleški film - 23.45 Zgodbe Ruth Rendell, nan.
-	0.35 Iz slovenskih jazz klubov
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Policisti s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Pop’n'roll -14.15 Skrita kamera -14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake -16.15 Temna luka, nan. -17.10 Providence. nan: -18.00 Družina za umret, nan. -
18.30	Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Obalna straža, nan. - 20.00 Zamenjava, ameriški film -21.45 Felicity nan. - 22.40 Mesečniki, nan. - 23.30 Striptizete, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
8.30	Oprah show - 9.30 Vse za poljub, nad. -
10.30	črni biser - 11.20 Obala ljubezni, nad. -
12.10	TV Dober dan, nan. - 13.30 Newyorška policija, nan. -14.20 Zakon v Los Angelesu, nan.
-	15.450prah show-16.40 Obala ljubezni, nad.
-17.30 Črni biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. -
20.50	Raztresena Ally, nan. - 21.40 Prijatelji, nan. - 22.10 Zahodno krilo, nan. - 23.00 Nevarne dirke, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Avtomobilistično zrcalo - 17.30 Turistična oddaja-18.00 Kmetijski razgledi- 18.30 Tedenski kulturni pregled - 18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Rezerviran čas - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike, ponov.
-	21.40 Motosport mundial - 22.10 Kako biti zdrav? - 22.50 Nas poznate? - 23.00 Novice
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška - 9.05 Čarovnija, nan. -10.00 Poročila -10.05 Program za otroke in mladino -12.40 Naša zemlja, nad. -13.35 Poletni program - 16.20 Gjasba - 16.30 Naravni parki-17.05 Hugo-17.30 Hrvaška danes-18.00 Alpe-Donava-Jadran-18.35 Kolosreče-19.13 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.05 Nova dežela -
21.10	Čedna v roza, film - 22.50 Odmevi - 23.10 Seks in mesto, nad. - 23.35 Dosjeji X, nad. -0.25 Od Zemlje do Lune, nad. - I.l5 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -
17.15	Nevidni človek, nad. -18.05 Naša zemlja, nad,-19.00 Zakonske vode, nan. -19.30 Policija, nad. - 20.10 Zakon in red, nan. - 21.00 Poročila - 21.10 Zabavna oddaja - 22.15 Pravi čas
-	23.45 Umetnine svetovnih muzejev
SOBOTA, 11.8.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe iz školjke; Radovedni Taček; Enajsta šola: Svet, ki izginja, srbski film; Lingo; Tednik -13.00 Poročila -13.125 Bila sva mlada oba -13.45 Mostovi -
14.15	4x4 - 14.45 Rožni grič, film -16,30 Poročila
-	16.45 Pika Nogavička, ris. nan. - 17.10 Carski sel, ris. nan, -17.50 Na vrtu -18.15 Ozare -18.20 Novi raziskovalci, nan. - 18.50 Risanka - 19.00 Danes - 19.05 Utrip - 19.30 Dnevnik - 20.05 Briljantina 11, film - 22.00 Oko viharja, dok. nan.
-	22.30 Poročila - 22.30 Oz, nad.
SLOVENIJA 2
9.30	Tedenski izbor: Videospotnice; čarobne v velemestu; Murphy Brovvn, nan.; Štafeta mladosti; Venček narodnozabavnih -13.10 Osamljen planet - 15.35 Bilo je nekoč... - 16.30 Festival MMS - 18.00 SP v atletiki -‘19.30 Videospotnice - 20.05 Večer muziklov iz West Enda -
21.35	Praksa, nan. - 21.55 Sobotna noč - 22.30 SP v atletiki
KANAL A
10.00	Težave z angeli, ameriški film - 12.00 Beverly HiUs 90210 - 13.00 Popnroll - 14.00 Mladoporočenci -14.30 Komedija zmešnjav -
15.00	Na sever, nan. - 15.50 Skrita kamera -
16.20	Prijateljice, film - 18.05 Malcolm in Ed-die, nan. - 18.35 Beverly Hills 90210, nan. -
19.30	Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Lov za zakladom, nan. - 20.50 Sheena, kraljica džungle, nan. - 21.40 Kruta pravica, film - 23.15 Striptizete, nan. - 23.45 Najbolj neumni roparji, nan.
POP TV
8.30	Risanke -12.00 Beli žrebec, film -13.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -14.30 Prva izdaja, nan. - 15.20 Lepo je biti milijonar - 16.30 Otroški zdravnik, nan. - 17.30 Zgodba Diane Kilmury, film - 19.15 24 ur - 20.00 Prva ljubezen, film - 22.00 Življenje s Picassom, film
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.25 Video strani - 17.00 Kako biti zdrav? - 17.30 Motosport mundial - 18.00 Iz združenja LTV - 18.30 Posavski obzornik -19.00 Novice - 19.15 24 ur
-	20.00 Toronto na otočcu - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Zelena bratovščina - 22.30 Rezerviran čas - 23.00 Novice
HTV 1
8.25 Film -10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.30 Dok. oddaja -13.00 Prizma -13.55 Poročila -14.05 Oprah show - 14.50 V senci tigra, film -15.45 Zlata dekleta, nan. -16.15 Vinarjeve hčere, nad. -16.40 Risanka -17.25 Oni nas potrebujejo, dok. film - I7.50 Zabavno informativni program -
19.30	Dnevnik 20.I0 Rojen včeraj, film - 21.55 Moške svinje, nan. - 22.25 Poročila - 22.35 Mini serija -1.35 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -
12.00	Hišni ljubljenci - 13.45 Risanka - 14.10 Čarovnije, nad. - 17.35 Johann Strauss, film -
19.30	Policija, nan. - 20.10 Največje romance 20. stol. - 20.40 Svet zabave - 21.10 Poročila -
21.20	Koncert iz Splita - 23.15 Umetnine svetovnih muzejev
NEDELJA, 12.8.
SLOVENIJA 1
8.00	Živžav: Telebajski; Mali leteči medvedki -
9.55	Promenadni koncert - 10.25 Pomagajmo si -1 l.OO Srečanje z živalmi -11.30 Terra Aus-tralis -12.30 Ljudje in zemlja -13.00 Poročila -13.50 Pod klobukom -14.40 V dobrem in slabem, nan. -15.30 Fina gospa, nan. -16.00 Čari začimb - 16.30 Poročila - I6.45 Vsakdanjik in praznik-17.45 Slovenski magazin- l8.l5Narav-ni parki, dok. oddaja - 18.45 Risanka - 18.50 Žrebanje lota -19.00 Danes -19.05 Zrcalo tedna - I9.30 Dnevnik - 20.05 Kri ni voda, nad. -
21.35	Intervju - 22.35 Poročila - 22.55 Portret neke gospe, film
SLOVENIJA 2
9.30	Tedenski izbor: Videospotnice; Plemstvo, nad.; Obljubljena dežela; Policija na naši strani; V duhu glasbenega in plesnega izročila; Ayllu, ansambel iz Peruja -13.00 Plenilci, nad. -13.30 Rojstvo na reki, film - 15.05 Koncert skupine Siddharta - 16.15 SP v atletiki - 18.30 Športni film - 19.30 Videospotnice - 20.05 Hirošima. dok. oddaja - 21.00 Murphy Brown, nan. - 21.30 Turistična oddaja - 22.00 Končnica - 23.10 SP v atletiki
KANAL A
10.20	Pet grobov do Kaira, film -12.00 Melrose Plače, nad. -13.00 PopnToll -14.00 Komedija zmešnjav - 14.30 Na sever, nan. - 15.30 Princ za en dan, film -17.10 Adijo, pamet, nan. -18.05 Malcolm in Eddie, nan. -18.35 Melrose Plače, nad. -19.30 Malcolm in Eddie. nan. - 20.00 Lov za zakladom, nan. - 20.50 Sheena, kraljica džungle, nan. - 21.40 Vsi pravijo, ljubim te, film - 23.30 Striptizete, nan. - 0.00 Adrenalina
POP TV
8.30	Risanke -11.00 Hroščeborgi, nan. -11.30 Mladi Herkul, nan. 12.00 V sestrini senci, film -13.40 Robinson Crusoe, film -15.20 Lepo je biti milijonar - 16.30 Gorski zdravnik, nan. -
17.30	Post mortem, film - 19.15 24 ur - 20.00 Po kavbojsko, film - 22.00 Tat za vedno. nan. -
22.50	Neorganiziran kriminal, film
VAŠ KANAL
13.00	Če boste danes z nami -13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.30 Video strani - 17.00 Posnetek dogodka -18.10 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Posavski obzornik - 20.40 Brezskrbne počitnice - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi - 22.00 Toronto na otočcu -
23.00	Novice - 23.15 Od sobote do sobote
PONEDELJEK, 13.8.
SLOVENIJA 1
8.00	Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 4X4; Ole Aleksander, nad.; Rdeči grafit; Svet divjih živali; Zgodbe iz Amerike; Na vrtu; Novi raziskovalci, dok. oddaja; Sledi - 13.00 Poročila -
13.30	Ljudje in zemlja -14.20 Polnočni klub -
15.30	Pisave-16.00 Dober dan, Koroška-16.30 Poročila -16.45 Tomažev svet - 16.50 Telebajski -17.15 Radovedni Taček -17.45 Vojna z rakom, dok. oddaja - 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6
-	18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Klinika pod palmami, nan. -
20.55	10 let slovenske države - 22.00 Odmevi -
22.55	Brez reza - 23.40 Znameniti umetniki
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama - 15.00 Videospotnice - 15.35 Kartoteka izginulih živali, dok. oddaja -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Dr. Quinnova. nan. - 18.00 Peta hiša na levi, nan. -
18.30	Jasno in glasno - 19.30 Videospotnice -
20.05	Dolina potopljenih zakladov, dok. oddaja - 21.Življenje je lepo, film - 22.50 Med sosedi, nan. - 23.00 Brane Rončel izza odra
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10.25 Policisti s srcem, nan. -11.50 Ricki Lake -12.45 Danny-jeve zvezde -14.15 Skrita kamera - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake -16.15 Temna luka, nan. - 17.10 Providence, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Obalna straža, nan. - 20.00 Bugsy, film - 22.20 Seinfeld, nan. - 22.50 Zvezdne steze, nan. - 23.40 Popolni spomin, nad. - 0.10 Dannyjeve zvezde
POP TV
8.30	Oprah show - 9.30 Vse za poljub, nad. -
10.30	črni biser -11.20 Obala ljubezni, nad. -
12.10	TV Dober dan, nan. - 13.30 Newyorška policija, nan. -14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.45 Oprah show- 16.40Obala ljubezni, nad.
-	17.30 Črni biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.50 Raztresena Ally, nan. - 21.40 Prijatelji, nan. -
22.10	Zahodno krilo, nan. - 23.00 Zlobni dvojček, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.
Nagrade v Stražo, Ljubljano in Novo mesto
Do roka smo prejeli 171 rešitev in žreb je izmed reševalcev 30. nagradne križanke izbral Marijo Pavček iz Straže, Staneta Mikuža iz Ljubljane in Igorja Goršina iz Novega mesta. Pavčkovi je pripadla denarna nagrada, Mikuž in Goršin pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 20. avgusta na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 32”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 30. križanke
Pravilna rešitev 30. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrslieah, glasi: SPLAVAR, TRATINA, ROKOMET, RACA, EMI, ODEJA, IN, PREVIS, NIKE, ROKAV, BON, EMONA, ARTUR. BAN, RASTILO, ENOJKA, IMAM, GAMSAR, TANA.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Posnetek dogodka -18.10 Športni pregled -18.35 Brezskrbne počitnice - 18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Slovenski večer v hrvaški Istri - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Klepet z... -
22.00	Športni pregled - 22.20 Ferrari festival Otočec 2001 - 23.00 Novice
TOREK, 14.8.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Odmevi; Mostovi; Čarobni šolski avtobus; Radovedni Taček; Tomažev svet; Lahkih nog naokrog: Vojna z rakom, dok. oddaja; Pomagajmo si; Brnika pod palmami, nan.
-	13.00 Poročila - 13.15 Festival Ljubljana -13.5010 let slovenske države -14.50 Znameniti umetniki -16.00 Prisluhnimo tišini -16.30 Poročila - 16.45 Oddaja za otroke - 17.05 Izpod-nebnik, nad. nad. - 17.45 Odmevi preteklosti, dok. oddaja -18.45 Risanka -19.00 Kronika -
19.30	Dnevnik - 20.05 Tramontana, francoska nad. - 20.55 Aktualno - 22.00 Odmevi - 22.50 Sofie, skandinavska drama - 23.40 Odmevi preteklosti, nad.
SLOVENIJA 2
10.30	Vremenska panorama -15.00 Videospotnice - 15.35 Portret - 16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Dr. Quinnova, nan. - 18.00 Mur-der in mind, film - 19.35 Videospotnice -
20.05	Alpski večer - 21.00 23, nemški film -
22.30	Sopranovi, nan. - 23.20 KKK, slovenski film - 23.30 Olimpijske igre v Berlinu 1936., L nemški film
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10.25 Policist s srcem, nan. -11.50 Ricki Lake -12.45 Mozaik Slovenije - 14.15 Skrita kamera -14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake -16.15 Temna luka, nan. - 17.10 Providence - 18.00 Družina za umret, nan. - 18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Obalna straža, nan. - 20.00 Muha 2, film - 21.50 Seinfeld, nan. - 22.20 Zvezdne steze, nan. - 23.10 Popolni spomin, nan.
POP TV
8.30	Oprah show - 9.30 Vse za poljub, nad. -
10.30	Črni biser, nad. - 11.20 Obala ljubezni, nad. -12.10 TV Dober dan -13.30 Newyorška policija, nan. -14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.45 Oprah show -16.40 Obala ljubezni, nad.
-	17.30 Črni biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.50 Raztresena Ally, nan. - 21.40 Prijatelji, nan. -
22.10	Zahodno krila, nan. - 23.00 Zlobni dvojček, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.20 Klepet z... - 18.20 Športni pregled -
18.50	Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Obsedenost, film - 21.35 Novice -
22.00	Športni pregled - 22.25 Brez panike -
22.50	Nas poznate? - 23.00 Novice
SREDA, 15.8.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Dober dan, Koroška; Risanke; Izpodnebnik, nad.; Lingo; Maša ob prazniku Marijinega vnebovzetja; Glasbena dediščina - 13.00 Poročila - 13.25 Terra Australis - 13.55 Svet, ki izginja, srbski film -15.35 Aktualno -16.30 Poročila -16.45 Pod klobukom -17.45 Svet narave, nad. -18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik -
20.05	Sedmi pečat, film - 22.00 Odmevi - 22.50 Koncert
SLOVENIJA 2
10.30	Vremenska panorama -15.00 Videospotnice - 15.30 Turistična oddaja - 16.00 Policija na naši strani - 16.30 Rad imam Lucy, nan. -
17.00	Dr. Quinnova, nan. -18.00 Dečeki v rjavem, angleški film -19.30 Videospotnice - 20.05 Športna sreda - 22.10 Sopranovi, nad. - 23.10 Umori, nan.
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10.25 Policisti ssrcem.nan.- H.50 Ricki Lake -12.45 Danny-jeve zvezde -14.15 Skrita kamera -14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake -16.15 Temna luka, nan. - 17.10 Providence, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.00 Obalna straža, nan. - 20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci -
21.00	Mesto angelov, nan. - 21.50 Seinfeld, nan. - 22.20 Zvezdna vrata - 0.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
8.30	Oprah show - 9.30 Vse za poljub, nad. -
10.30	Črni biser, nad. - 11.20 Obala ljubezni, nad. -12.10 TV Dober dan. nan. -13.30 Newy-orška policija, nan. -14.20 Zakon v Los Angelesu, nan.- 15.45 Oprah show-16.40 Obala ljubezni. nad. - 17.30 Črni biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. - 20.50 Raztresena Ally, nan. - 21.40 Prijatelji, nan. - 22.10 Zahodno krilo, nan. - 23.00 Zlobni dvojček, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Stiški kvartet -18.20 Klepet z... -18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur -
20.00	Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? -
21.00	Novice - 21.15 Brez panike - 21.40 Turistična oddaja - 22.20 Smo dobri gospodarji? -22.40 Brezskrbne počitnice - 23.00 Novice
NE ZAMUDITE NA VASEM KANALU
•	V tokratnih Kmetijskih razgledih, ki jih bomo zavrteli v petek ob 18. uri, bomo med drugim predstavili pridelovanje jajčevca, ki bogato obrodi in ne potrebuje preveč pozornosti.
•	Kako dočakati visoko starost? To boste zvedeli v sobotnem Posavskem obzorniku ob 18.30, ko bomo predvajali pogovor s stoletnikom Andrejem Klincem z Orehovega pri Sevnici.
•	V ponedeljkovem Športnem pregledu vam kažemo, kaj počno naši športniki in kako so uspešni. Tudi tokrat ne bo drugače, k ogledu vas vabimo ob 18. uri. Pol ure pozneje si lahko ogledate oddajo Prijetno poletje, ob 21.20 pa še pogovor z Janom Dujcem in Boštjanom Rožičem, s katerima bo klepetala Verica Marušič.
•	Sredin večer je rezerviran za mladino, ob četrt čez devet je namreč na vrsti oddaja Brez panike. Tokrat so se njeni ustvarjalci sprehodili po bregovih Kolpe, kjer je nastal prispevek Koupa fest.
Tek z mlkmanom
Odlična vaja za zvin gležnja
Nekateri so trdno prepričani, da je tek samo postavljanje ene noge pred drugo in zato sila dolgočasna dejavnost. Da bi si jo popestrili, si v ušesa vtaknejo miniaturne slušalke, za pas pa radijski sprejemnik, walk-man, pa hajd v hosto!
Tek po gozdnih poteh je veliko manj dolgočasna vaja, kot bi si mislili. Če je pot naravnajo prečkajo korenine ob poti rastočih dreves, v novomeškem mestnem gozdu Por-toval pa za popestritev tekalne podlage skrbijo tudi odlagalci gradbenih in drugih odpadkov. Včasih se morate prebijati čez ostanke zdrobljenih 'zidakov ali čez nekaj deset metrov dolge odseke odsluženih betonskih ati glinastih strešnikov, pa čez zoprno pokljajoči salonit in še kaj. Če se razgibavate na pomolu nad Krko, kakih IOO m od vstopa v Portoval iz smeri teniških igrišč, lahko odkrijete, kam so pred desetletji vozili odslužene injekcijske igle in drobno steklovino.
Ker tekaška rekreacija v Portova-Iti vsebuje tudi prvine gradbeniške in smetarske učne poti, tecite z odprtimi očmi. A tudi ušes si ne bi smeli mašili s slušalkami. Ko vas opisana pestra tekalna podlaga sili, da nenehno krajšate ali daljšate
korak, kar zelo koristi nogam, saj se učijo odrivati z različno silo, pri oceni, kam stopiti, ne sodelujeta le vid in kinestetični občutek, to je sposobnost za zaznavanje dražljajev v mišicah in kitah pri gibanju, ampak tudi sluh. Povratne informacije, ki nam jih daje, so zelo različne: na mahu koraka skoraj ne slišimo, po trdem makadamu je zvok udarcev stopal top, na zdrobljeni glineni opeki imaš včasih občutek, da ti pod stopali zvončklja, po pesku prasketa, po trdi zemlji, ki je na tanko prekrita z iglicami in listjem, pa koraki donijo bolj votlo. Če ste pri razgibavanju na že omenjenem pomolu pri vstopu v Portoval tako živahni, da razrijete tla, iz katerih pogleda odslužena injekcijska igla in vas “cepi" skozi podplat, je zvok, ki vam uide med zobmi, v SSKJ navadno okrašen s krajšavo vulg..
Kdor med tekom uporablja walk-man, je prikrajšan za pomembno zvočno sestavino informacije o tem, kam postavlja noge in se spogleduje z možnostjo, da si izvine gleženj. Tek z walkmanom po cesti pa je zaradi gluhote za mimoidoči promet več kot adrenalinski šport: smrtno nevarna vaja.
JANEZ PENCA
NAGRADNA KRIŽANKA 32
l				DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST	VEČKRATNO DEJANJE, KOS KAJENJEM ONESNAŽIMO PROSTOR	TUDI NAŠA REKA, DESNI PRITOK DONAVE	JAPONSKI DROBIŽ	IME DANSKE IGRALKE NEMEGA FILMA NIELSEN	VTIČ	KANAL, V KATEREGA SE POLAGA INSTALACIJE	DEKOKT
Jc.				DOMAČE MOŠKO IME							
				GR. FILOZOF, UTEMELJITELJ KIRENAIŠKE ŠOLE							
				PIVNICA PLOŠČA ZA RAZSTAVNE PREDMETE							
				>			ANGLEŠKA PLOŠČINSKA MERA MOR. RIBA ROPARICA				
AVTOR: JOŽE UDIR	KDOR ŽIVI V SKALNEM SVETU	GL. MESTO KANSASA, ZDA	GRŠ. MIT. POVELJNIK PRED TROJO KRILO RIM. LEGIJE					GRŠKA BOGINJA NESREČE BESEDA BREZ POUDARKA			
IME SLOVEN. POLITIKA DOLANCA						ROPAR V ALBANSKEM OKOLJU TEHNIČNI POKLIC					
LESENA PRIPRAVA ZA ROČNO PREDENJE									IME PEVCA LESKO- VARJA	AZIJSKA DRŽAVA	OTOK V ALEUTIH
AVSTRIJSKA POROČE- VALSKA AGENCIJA				GRŠKO IME ZA ETOLIJO SLOVENSKI TOLAR							
LASKER EMANUEL			SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA KEM. SIMBO ZA CEZIJ				DEL NOGE				
VOJAŠKA OPERACIJA							HRVAŠKI SKLADATE U (KRSTO)				
TISKARSKA MREŽA, SITO							BABICA, STARA MATI				
ra j;hi ittpid
Tovarna motornih tesnil, d.d.
Velika Loka 70 8212 Velika Loka
razpisuje prosta delovna mesta v Tehničnem in Proizvodnem sektorju na področju:
•	razvoja proizvodov in
•	proizvodne tehnologije
Pričakujemo:
dinamične sodelavce z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo tehnične smeri - strojništvo z organizacijskimi sposobnostmi, znanjem tujih jezikov, poznavanje dela z računalnikom ter tri leta delovnih izkušenj.
Poleg navedenega zaposlimo tudi pripravnike tehnične smeri. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas s trimesečnim preizkusnim delom. Vaši dohodki bodo stimulativni in odvisni od uspešnosti pri delu. Poskrbeli pa bomo tudi za vaše strokovno izpopolnjevanje.
Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovnosti pričakujemo na naš naslov:
Tesnila, Tovarna motornih tesnil d.d., Velika Loka 70, 8212 Velika Loka.
Dodatne informacije so na voljo v kadrovski službi oziroma po telefonu 07/ 3044 911.
Objava velja do zasedbe prostih delovnih mest.
Krka Zdravilišča, d.o.o.
Novo mesto
OBJAVLJA RAZPIS ZA ODDAJO GOSTINSKIH OBJEKTOV
1.	Oddamo v najem gostinski lokal Restavracija pri Bazi 20.
Objekt z 900 m2 uporabne površine je oddaljen 12 km od Dolenjskih Toplic in je v celoti opremljen za takojšnje izvajanje gostinske dejavnosti.
2.	Oddamo v najem diskoteko Otočec, ki se nahaja v spodnjih prostorih restavracije Tango.
K sodelovanju vabimo resne ponudnike z izkušnjami v gostinskem poslovanju. Od ponudnikov pričakujemo, da izpolnjujejo zahteve za opravljanje gostinske dejavnosti, predstavitev njihovega programa in vizijo njihovega poslovanja.
Interesenti naj pošljejo ali oddajo ponudbe najkasneje do 20. avgusta 2001 na naslov: Krka Zdravilišča, d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8501 Novo mesto, pod šifro “Najem poslovnih prostorov”.
Za ostale informacije in ogled pokličite po telefonu 07/373-19-20 ali na GSM 041/385-500.
Izgradnja odbojkarskih igrišč z mivko
SEVNICA - Predstavniki Odbojkarskega društva Bombe so se z županom Kristijanom Jancem in tajnikom KS Sevnica Vinkom Radiškom pogovarjali o izgradnji dveh odbojkarskih igrišč z mivko pri taborniškem domu. Dela so že v teku, v sklopu igrišč pa bo urejeno tudi parkirišče. Tako bo v skladu s projektom za izrabo površin ob taborniškem domu v športne in rekreacijske namene v prijetnem okolju nastala nova pridobitev, kjer bodo lahko mnogi Sevničani preživljali svoj prosti čas in se ukvarjali z zdravo obliko rekreacije.
GASILSKI TABOR NA KOZJAKU-PGD Občine je ob pomoči Gasilske zveze Trebnje organiziralo gasilsko taborjenje njihove mladine od 3. do 5. avgusta na kmetiji Marinček na Kozjaku v zahvalo za njihove uspehe na tekmovanju. 22 udeležencev je poleg elementov taborjenja pridobivalo tudi znanja za preventivno bronasto gasilsko značko, osnove prve pomoči, orientacije, jamarstva idr. S himno in spustom zastave (na sliki) je bilo konec tridnevnega druženja. (Foto: Mojca Femec)
NA IZVIRU NEŽICE - Konec junija smo se člani upokojenske sekcije Planinskega društva Novo mesto odpravili na pohod po Kostelski poli, ki sta jo pripravila Turistično društvo Kostel in Planinsko društvo Kočevje. Iz vasi Potok smo se vzpeli na planoto Stružica (700 m) in od tam na Kuželjsko steno (874 m). Označena gozdna pot se nato spusti mimo Rak v dolino do Kolpe, kjer se v vasi Potok tudi zaključi. Ob cesti od Broda na Kolpi v smeri Kostela pa je z leve strani viden potoček Nežica s svojimi slapovi in brzicami. Po polurni hoji ob njegovi strugi smo prišli do stene v zatrepu izvira. (Jelka Može)
Spomini najstarejše Potočanke Ivanke Šega
Šegova vas, najstarejše naselje v Loškem Potoku, kar nekoliko slovi po ljudeh, ki dočakajo visoko starost. Še do lanskega leta sta v tej vasi živela najstarejši krajan Janez Šega in najstarejša krajanka Pepa Šega. Kot da so Šegovščani najtrdnejši ljudje, saj je vse Potočanke z leti prekosila zopet vaščanka Ivanka Šega, kije 7. avgusta slavila 94. rojstni dan.
Še ko je slavila 90-letnico, smo zapisali nekaj njenih spominov, ki pa jih nismo objavili. Spominov iz življenja, ki je potekalo tako kot večini sovaščanov, delo mladih nog, več pomanjkanja kot izobilja, vojne in tragedije, ki so doletele skoraj sleherno družino pa seveda tudi njeno. Če tega pred štirimi leti nismo objavili, pa si to gotovo zasluži tokrat ob visokem jubileju, ko nekako prednjači po letih.
Takole nam je pripovedovala Ivanka Šega, po domače Fehtarje-va, iz zaselka Matevljek v Šegovi vasi: “Rodila sem se v družini s sedmimi otroki očetu Karolu in mami Karolini. V Ameriki še živi moja dve leti starejša sestra Marija, ki je kljub letom še zelo aktivna. Moj oče je bil ujet kot vojak v Galiciji. Ko se je vrnil iz ujetništva, sem bila stara 11 let, oče pa je že 14 dni po vrnitvi umrl. Doma smo sicer imeli vaško trgovinico in gostilno, a za vse ni bilo dovolj kruha, pa sem morala skupaj z bratom voziti les iz gozdov.
Poročila sem se s sovaščanom, Fehtarjevim Alojzom, na njegov dom v zaselek Matevljek. V želji za boljšim zaslužkom je odhajal delat v Francijo, se vrnil in zopet odšel.
Tandem Klemen in Sonja
LISCA - Vreme je bilo med tridnevnim jubilejnim - že 10. taborom ParaLisca 2001 naklonjeno stotniji slovenskih jadralnih padalcev ob koneu tedna, tudi v nedeljo. Marko Kravogel in Stane Šmerc iz radeške-ga kluba Kondor, organizatorja tabora ParaLisca, sta povedala, da je bil namen tabora na Lisci (predvsem druženje, izmenjava izkušenj in prosto letenje) V celoti dosežen. Postojnčan Klemen Solkan je ugodil prošnji Sonje Simončič z Vrhovega, da bi prvič poletela v tandemu nad savsko dolino in tako je ta lep šport drznih.dobil še enega ljubitelja jadralnega padalstva.
Ivanka Šega
Rodila sem štiri otroke. Prvi je že prvo leto umrl. Moža je druga vojna zatekla v Franciji, a se je po raznih dogodkih 1941. leta le vrnil domov.
1942. leta, bilo je v znani roški ofenzivi, je mož odšel v Laze, kjer so ga prijeli Italijani in ga prisilili, da jim je kazal pot v Prezid. Kako je prišel med potoške talce, še sedaj ni jasno, dejstvo pa je, da je bil 31. julija ustreljen kot talec v Sodolu v Loškem Potoku.
Moje prvo srečanje s partizani je bilo 20. oktobra 1941. Po napadu na Lož so šli tisto noč partizani z ranjenci mimo moje hiše in jaz sem jim pokazala pot proti Beli vodi. Že naslednji dan so Italijani in orožniki pri nas naredili temeljito preiskavo in nam zagrozili, da bomo šli vsi na vešala, če ugotovijo, da so bili partizani v Matev-ljeku. Pozneje so se partizani večkrat oglasili in sem jim ponudila, kar sem premogla. Delala sem skupaj s sosedama Albino Ruparčič in Marijo Debeljak, sodeloval pa je tudi moj mož, ko se je decembra 1941 vrnil domov.”
Dogodivščin iz vojne se Ivanka natanko spominja, kako je morala voditi Italijane v Lož, kako je pra-
Cel kup prekrškov
NOVO MESTO - 31. julija so policisti pridržali vinjenega M. H. iz okolice Novega mesta, in sicer zaradi bojazni, da bo nadaljeval s kršitvami. Vozil je neregistrirano vozilo, brez veljavnega vozniškega dovoljenja in še pod vplivom alkohola. Zagovarjati se bo moral pri sodniku za prekrške.
vočasno opozorila partizane, da niso padli v roke Italijanom. Seveda je najbolj boleč spomin na izgubo moža, ko so Italijani 3. avgusta 1942 požgali njen dom, in tragično izgubo hčerke leta 1946.
Nadaljuje: “Ti dogodki so povzročili v moji notranjosti veliko prelomnico in preprosto sem se zaklela, da bom storila vse, da se Italijanom pri nas ne bo dobro godilo. Ostala sem sama s tremi otroki in z moževimi starši in večkrat sem morala prosjačiti po ribniški in loški dolini, da smo preživeli. Za partizane pa sem zbirala sanitetni material in z njihovim denarjem poskusila kupiti kaj hrane za ranjence. Pri tem pa sem dobivala razni propagandni material, ki sem ga raznašala zanesljivim ljudem.
Po kapitulaciji Italije sem postala članica in sekretarka AFŽ za Šegovo in Srednjo vas in bila delegirana na prvi kongres AFŽ, ki je bil v Dobrniču. Posebej se spominjam dela z Antonom Kordišem, ki je bil udeleženec kočevskega zbora, in pa z Dominikom Kordišem. 1944. leta sem se z družino preselila v Gotenico. Še isto leto sem bila tam izvoljena v odbor OF in v RK.
Po vojni sem ostala v Gotenici in pridno delala na zemlji. Pozneje sem se vključila v delo na državnem posestvu in lastno kmetovanje opustila. Vseskozi sem bila politično aktivna in delovala sem vse do leta 1966, ko sem se upokojila. Povedati pa moram še to, da sem v Loškem Potoku leta 1956 obnovila hišo, v kateri seje sestajala vsa družina, saj obiski v Gotenici takrat niso bili dovoljeni. Po upokojitvi sem živela pri sinu v Novem mestu, pozneje pa v Ljubljani.”
Ivanko Šega smo te dni obiskali na njenem domu v Loškem Potoku. Res je večji del v Ljubljani nekoliko bolehna, pravi pa, da se najbolje počuti v Matevljeku, na domu, kjer se je dejansko začelo njeno družinsko življenje, v objemu smrek, ki so nema priča delu zavedne potoške žene. Kaj naj k temu še rečemo? Veliko zdravja in še na mnoga leta!
ALBIN KOŠMERL
S FESTIVALA V BELORUSIJI - , Marijan Novina je na Festivalu slo-
vanskih narodov v Belorusiji tudi \ letos predstavljal Slovenijo. Lani se je s svojo skladbo Saša uvrstil na drugo mesto. Letos pa ga je na slavnostni koncert ob 10. obletnici festivala zaradi dobre lanskoletne uvr- | stitve povabil organizator. Tokrat je f Slovenijo zastopa! s skladbo Zate.
Večja skrb za varstvo pri delu
Delodajalci, pozor!
KOČEVJE - Strokovna služba Območne obrtne zbornice Kočevje, 1] ki deluje na območju osilniške, kostelske in kočevske občine, svoje člane podrobno seznanja z določili ! zakona o varnosti in zdravju pri delu i ter ostalimi podzakonskimi predpisi s tega področja. Omenjeni zakon je začel veljati 28. julija 1999, torej I med dopusti, kar je lahko razlog, da I se vprašanju varnosti in zdravja pri delu ni posvetila večja pozornost. i
Predpis določa, da morajo delodajalci v dveh letih po uveljavitvi tega I zakona, tj. do 28. julija 2001, urediti j ta vprašanja. Krovna direktiva zakona obvezuje delodajalca, da oceni i tveganje za varnost in zdravje pri delu za delavce, ki jih zaposluje, zla- i sti za tiste, ki so izpostavljeni poseb- j nim nevarnostim. Delodajalec je j dolžan določiti posebne varnostne ' ukrepe in, če je potrebno, določiti varnostno opremo, ki so jo delavci I dolžni uporabljati.
Novi zakon o varnosti in zdravju pri delu temelji tudi na treh mednarodnih dokumentih.
-vd
Kje zdaj so tisti slavčki?
Spomin na tri dolenjske duhovnike (veliko so naredili za ohranjanje zgodovinske preteklosti krajev, kjer so živeli) je komaj še živ
Če ne bi imeli duhovnika Janeza Volčiča, ne bi nikoli zvedeli, kako lepo so skoraj pred sto leti peli slavčki v dolini reke Radulje, tam nekje, kjer se je bohotil mogočni klevevški grad. Pa tudi kako je butnil v prazgodovini velikanski vodni val iz Trebeljanskih hribov v lapornate stene obrežja nekdanjega Panonskega morja pri Šmar-jeti in za večno ohranil na tisoče fosilov.
Kdo bi še znal pravljice o belokranjskih vilinjakih, vilah in drugih nadnaravnih bitjih, če ne bi bilo neutrudljivega zapisovanja zgodovine in etnografije, duhovnika Ivana Šašlja.
Ne gre pozabiti tudi šentjernej-skega duhovnika Antona Lesjaka, kije leta 1927 napisal knjigo Zgodovina Šentjernejske fare, kije za Dolenjce in Belokranjce neprecenljiv zgodovinski zapis. Ime tega moža vesele in šaljive narave seje ohranilo tudi v šaljivih anekdotah.
Vsi trije veliki, vendar že skoraj pozabljeni možje, so bili vešči peresa, pisali so kot dušni pastirji. Morda jih ni pozabila Cerkev, pozabili pa smo jih mi. V prostem času so hodili med ljudmi in si zapisovali vse, kar so zanimivga slišali. In ti zapisi so se ohranili, čeprav nosijo častljive letnice izdaje 1905, 1909 in 1927. Če ne bi bilo njih, bi šel v pozabo dragoceni del narodopisja, ki ga kasneje ne bi mogel nihče več obuditi. Prav bi bilo, da se na dostojanstven način spomnimo teh velikih mož, ki niso pasli samo svojih vernih ovčic, ampak so skrbeli tudi za to, da se ne bo pozabil košček naše etnografije in zgodovine.
Šmarješki župnik Janez Volčič je užival, kadar se je sprehajal po dolini Radulje. Na njegovi poti so ga vedno spremljali slavčki, ki so peli dan in noč. Bilo jih je toliko, da je imel celo pri župnišču štiri gnezda, ki jih je skrbno čuval. Radulja je bila torej nekoč raj za te lepe ptičke. Danes, po skoraj sto letih, se lahko nostalgično vprašamo: Kam so šli vsi ti slavčki?
Janeza Volčiča je zelo zanimala prazgodovina. Tako je med drugim v knjigi Zgodovina Šmarješke fare zapisal: “Zdi se mi, da je nekoč v pradavnini morala ve-linska sila vode prihrumeti s Trebeljanskih hribov in je z neznansko. viharno močjo butnila v jezero ter pognala vse vodne živali čez Vinji Vrh, ki ie 217 metrov višji, kot je zdaj nivo reke Radulje. In te vodne živali so bile s to silo zdrobljene ali celo na obrežju z laporjem in jezerskim blatom pod-sute in so okamenele. Takrat seje morala podreti tudi naturna zapornica, da se je jezero - na levo proti Vinjemu Vrhu po Škocjanski dolini pa na Šentjernejsko planjavo - izteklo v reko Savo. Kaj je zadržalo to prečudno naravno silo, da ni pregrnila peščenih gričev proti Šmarješkim Toplicam, če je že oblila nasproti stoječi 392 metrov visoki Vinjeviški Vrh, ki se razteza med Šmarjeto, Belo Cerkvijo in Škocjanom? To naj razišče-jt^tanamci, ki bodo tukaj še marsikaj zanimivega našli. Ves ta hrib, ki ga je moč prehoditi v treh urah, je od vrha navzdol poln okamene-lih polžev in drugih vodnih bitij."
SLAVKO DOKL
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je zapustila draga mama, tašča, teta, stara mama, prababica in praprababica
ANGELA GRABRIJAN
iz Velikih sel 11 pri Adlešičih
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebno hvala g. župniku za darovano sveto mašo in lepo opravljen obred, pevkam, dr. Macanu, ge. Ani Jankovič-Šobar za poslovilne besede, izvajalcu Tišine in pogrebni službi Malerič. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 55. letu starosti je veliko prezgodaj prenehalo biti dobro srce naše drage mame in stare mame
NEŽKE REŽEK
roj. Progar
iz Dolenje vasi 8
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče. Posebno pa izrekamo zahvalo kolektivom Laboda, Dolenjskih pekarn, hotelu Krka, župniku za lepo opravljen obred ter govornici Silvi Bevc za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi
IZPORODNIŠNIC
z’*"—
? i/ fNIC~»X/C» IV« f " ^ k«F
.. ip><>t«>clfvlgtvioej
V času od 30. julija do 5. avgusta so v novomeški porodnišnici rodile: Nada Šuklje z Gor. Pake - Martina. Janja Urbančič iz Kriške Rebri - Tjašo, Urška Fabjan iz Dol. Suhadola - Žana, Neida Bečič iz Majerja - Arneia, Maja i Štravs Renko iz KJoštra - Tio, Mirjana Gorše z Lokev - Katjo, Helena Bajc iz Brezja pri Raki - Leona, Branka Meglič iz Lukovka - Andreja, Irena
Trunkelj iz Podlisca - Nejca, Nataša Čeh iz Vine Gorice - Aljaža. Mirjana Penca iz Mokronoga - Marušo, Mojca Zorc z Malkovca - Jasmino, Jožica Perko z Vel. Cerovca - Tonija, Helena Konda iz Črnomlja - Evo, Sabina Turk iz Kočevja - Mateja in Manco.
Iz Novega mesta: Vlasta Stibrič, Paderšičeva 19 - Tino, Natalija Sokač, Kandijska 48 - Jana, Hadžere Džela-dini, Kandijska 34 - dečka, Lenka Gašperšič, Slavka Gruma 20/3 - Matjaža, Mojca Škvorc, Pod Trško goro 15 -Evo, Milena Žagar Novak, Smrečniko-va 28 - Manco.	Čestitamo!
V SPOMIN
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
6. avgusta je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil
LADO
METELKO
z Mikot pri Raki
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate' svečko ali se ga kakor koli spominjate.
Kulišu nagrada Vladimirja Nazorja
ZAGREB - Dobitnik letne nagrade Vladimirja Nazorja za samostojne razstave v letu 2000 je akademski slikar Va-troslav Kulis. V obrazložitvi nagrade je poudarjeno, da je posebej izstopala njegova razstava, ki jo je postavil v razstavišču Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici, v okolju nekdanje samostanske cerkve.
Veseli čebelnjak
Mlade kulturnice semiške osnovne šole so nedavno na pobudo mentorice Vlaste Lah na semiškem odru predstavile prireditev Veseli čebelnjak. Nastopali so otroški pevski zbor pod vodstvom Vlaste Lah, mlajša plesna skupina in mladinski pevski zbor Destiny z gostjami, domačimi učiteljicami, S koreografijo, ki jo je sestavila Sandra Hasič, je nastopala tudi pred kratkim ustanovljena mladinska plesna skupina. Program je povezoval Andrej Plut, kot gostji pa sta nastopili še Andreja Plut in Elvira Hasič, Sceno so pripravili učenci 4. b s pomočjo učiteljice Marice Erič. Nastop je zaključila mlajša plesna skupina v koreografiji Gorazda Šuštašiča.
ANICA JAKŠA
ZAHVALA
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, le naša duša ve, kako boli, ko tebe več med nami ni.
V 88. letu nas je zapustila sestra in teta
IVANKA ŠMEJC
roj. Zalar
s Trbinca 8, Mirna
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za pomoč, izraze sožalja, podarjeno cvetje, svete maše in sveče. Zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, govornici za besede slovesa in pogrebni službi Novak. Vsem še enkrat iskrene hvala!
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26 Novo mesto "S 07/33 70 200
delovni čas: NON STOP
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
ZAHVALA
V 73. letu nas je zapustil naš oče in dedo
MAKS VIDIC
iz Metlike
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in številnim prijateljem ter znancem za pomoč v težkih trenutkih, za izraze sožalja in podarjene sveče. Posebno se zahvaljujemo policistom PP Metlika, Društvu Maksa Perca, članom Policijske godbe iz Ljubljane ter pevcem iz Novega mesta. Hvala tudi vsem, ki ste na pokojnikovo željo namesto cvetja nakazali sredstva v humanitarne namene. Zahvaljujemo se vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
Žalujoči: sestre, brat in ostalo sorodstvo
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in babice
ANE
BRADICA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Naša zahvala velja še posebej sosedom iz Ragovske ulice 8 v Novem mestu. Hvala vsem in vsakomur posebej.
Žalujoči: vsi njeni
Metlika, 27. julija 2001
ZAHVALA
Ati, ti si vedel, da objem brez besed prežene vse bolečine.
Tvoje roke so se nas dotikale z ljubeznijo in za vedno boš del nas.
Ponosni smo nate, hvala ti.
V 53. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ati, sin, brat, stric, bratranec, svak in zet
JANEZ ŠKOF
iz Dolenjcev 17
Ob boleči izgubi iskrena hvala vsem, ki ste se od njega poslovili s tako velikim spoštovanjem, nam izrekli sožalje in mu darovali cvetje, sveče ter sv. maše. Iskrena zahvala sosedu Toniju in predstavniku gasilcev za častljive besede slovesa, cerkvenemu pevskemu zboru iz Črnomlja ter Kresnicam iz Adlešič za zapete pesmi, g. župniku za lepo opravljen obred in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je tiho in nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric
ALOJZ
SKUŠEK
z Rožnega Vrha pri Trebnjem
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, mu darovali cvetje, sveče in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala sodelavcem Telekoma in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 71. letu nas je po težki bolezni zapustila žena, mama, stara mama, sestra, teta in svakinja
FRANČIŠKA
CIMRMANČIČ
s Hriba pri Orehku 3
Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom, znancem in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in sv. maše. Zahvala tudi medicinskemu osebju Infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, sodelavcem Revoza, Laboda in Komunale za podarjene vence ter g. župniku in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti ter sodelovali pri pogrebnem obredu.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 99. letu starosti nas je zapustila
MARIJA
KASTREVC
iz Skalickijeve 8, Novo mesto
Zahvaljujemo se sosedom Skalickijeve ulice, Stankovim sodelavcem Petrola in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Utihnil je tvoj glas, obstalo tvoje zlato je srce, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
Rad si delal, rad živel, družino svojo rad imel.
Zdaj, ko te več med nami ni, vemo, koliko nam pomenil si.
V 74. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek
JOŽE KOPINA
iz Gorenje Brezovice pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in spremstvo pokojnega na zadnji poti. Zahvaljujemo se sodelavcem podjetja Bramac, Strešnik, sodelavcem Agrarie Čatež ter medicinskemu osebju Splošne bolnišnice Novo mesto za ves njihov trud. Zahvala tudi g. župniku in g. kaplanu za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Tončka ter hčerki Jožica in Stanka z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta
IVANA RAVNIKARJA
ZAHVALA
Molitev, delo in trpljenje, to materino celo je bilo življenje.
V 89. letu starosti je prenehalo biti ljubeče srce naše mame, babice in prababice
ALOJZIJE JEROVŠEK
s Trstenika, Šentrupert
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vse obiske, druženja in lepe besede v času bolezni, za izrečena ustna in pisna sožalja, darovane sveče, cvetje in donacije Splošni bolnišnici Novo mesto. Še posebej se zahvaljujemo za izbrane besede slovesa gospodu Muhiču iz Dolenjskih pekarn, gospodu Koširju iz ZB NOB Novo mesto, Komunali za lep potek pogrebne slovesnosti, šmihelskim pevcem za zapete žalostinke ter trobentaču za odigrano Tišino. Za vso skrb in nego se zahvaljujemo osebju DSO Črnomelj in DSO Novo mesto. Žalostni, ker ga ni več med nami in hvaležni, da smo skupaj preživeli toliko lepih let.
Zahvaljujemo se vaščanom Trstenika, znancem, prijateljem za slovo, zdravnikom, ki so ji lajšali bolečine življenja, posebno osebni zdravnici dr. Munkovi ter Domu starejših občanov Trebnje za lepo oskrbovanje v zadnjih mesecih zemeljskega življenja. Zahvala tudi duhovniku Kimovcu za obiske in podelitev zadnjega zakramenta, gospodu župniku M. Simončiču za obred in besede slovesa ter darovalcem številnih svetih maš, sveč, cvetja ter organizaciji ZB za podarjeni venec in spremstvo s praporjem. Zahvala tudi pogrebni službi Novak, govornici ge. Malči Kostrevc za izčrpne besede ob slovesu in pevcem za zapete pesmi. Vsem lepa hvala!
Ostaja za vedno z nami v naših srcih: žena Cilka, sin Dušan in hči Ivanka z družinama
Žalujoči: vsi njeni
□ n ^rpnrn^npn \flfAC*{ VL /r\ nnn nn /A TEDENSKI KOLEDAR • KINO • BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO ULrS U L3L_/LjLNJ \JLrv\CJ Z-JLruLNJULMjZnA POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar M kino
PRODAM
Četrtek, 9. avgusta - Janez Petek, 10. avgusta - Lovrenc Sobota, 11. avgusta - Suzana Nedelja, 12. avgusta - Klara Ponedeljek, 13. avgusta -
Lilijana
Torek, 14. avgusta - Demetrij Sreda, 15. avgusta - Timotej,
Marijino vnebovzetje
Lunine mene
12. avgusta ob 9.56 - zadnji krajec
BREŽICE: Od 9. do 12.8. (ob 19. uri) ter od 13. do 15 .8. (ob 21. uri) Ameriški psiho. Od 9. do 12.8. (ob 21. uri) 15 minut slave.
KRŠKO: Od 9. do 12.8. (ob 20. uri) Shrek. 15.8. (ob 20. uri) Smrtni udarec.
NOVO MESTO - Dom kulture: Od 9. do 15.8. (ob 19.30) Final Fantasy. Od 9. do 15.8. (ob 21. uri) Petnajst minut slave.
NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: Od 9. do 15.8. (ob 20.30) Trinajst dni.
TREBNJE: 10.8. (ob 20. uri) in 12.8. (ob 17. uri) Možje časti.
MALE OGLASE
sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko
07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
MOTORNA VOZILA
TOVORNO vozilo, letnik 1991, Furgon Ford-D Transit 2.5 D. bela barva, vozilo je registrirano in vozno, prodam. (30.05.2002). B (031)755 764, po 16. uri.	1683
R 19, 1.4 RT, modre kovinske barve. 4 vrata, registriran do 3/2002, prodam za 600.000 SIT. ® (041)985 427.	1675
MARUTI, letnik 1993, bel, registriran do 3/ 2002, prodam. B (07)3348 114.	1688
NISSAN SUNNY, letnik 1994, 73.000 KM. prodam. B (031)521 562.	1668
' PREPIS VOZIL '
041/546-159
POSEST
HIŠO, starejšo, na parceli 10 a, v Krškem prodam. B (07)3326 221.	1647
BREŽICE, 6 KM izven, prodam dvodru-žinsko hišo, staro 6 let, vsi priključki. B (041)733 616,(07)4965 054.	1669
35 A NJIVE ob asfaltu v Herinji vasi, travnik, tudi ob asfaltu, v Šmarjeških Toplicah, in opuščen vinograd prodam. B (07)3075 552.
KAPELE PRI BREŽICAH. Prodam manjšo opremljeno stanovanjsko hišo, staro pet let, z 2000 m! zemljišča, primerna tudi za vikend. Stanovanjska površina 43 m;, urejeni kletni prostori 41 m;. Vsi priključki, sončna lega, lep razgled, asfalt do hiše, 10 km do Čateških toplic. Cena po dogovoru. Koper B (05)6275 894, po 13.uri.	1678
V TREBNJEM na Odrgi na odlični lokaciji prodam en hektar gozda. B (031)807 317.
VINOGRAD, 160 trt (črnina), ob asfaltni cesti (elektrika in voda v bližini), v Sadinji vasi pri Semiču, prodam. B (07)3068 638. 1674
PREKLICI
FRANC GAL, Adamičeva 49, se opravičujem samostojni podjetnici Ani Bruner za izrečene žaljivke v bifeju IVindisher.	1691
$ SUZUKI Ju*rb Meumnlkpa
11 "i*/M	...... Resslova 4, Novo mesto
S 07/30 24 791
SWIFT 1.0/3V	1.342.880	SIT
BALENO 1.6 GLX 4 WD sedan 2.686.880 SIT LIANA 1.3 GL	2.788.800	SIT
JIMNY 1.3 VX	2.798.880	SIT
Št. 32 (2711), leto Lil • Novo mesto, četrtek, 9. avgusta 2001 • Naklada 16.009 izvodov
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Noro mesto, p.p. 212 Direktor: Drago Rustja
Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolporlaii 240 tolarjev, naročnina za 26 izvodov v 2. polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev, za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni kolportainega izvoda oz., naročnini je upoštevan 8-odsl. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev j; za razpis 3.700 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev.
V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Poslovni račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto:
11970-0011425175 (tolarski); 970-7100-4405/9 (devizni)
Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502. odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506 Telefaks: 07/39 30 540
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet: http://www.dol-list.si Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DEl.O-TCR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5
Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
TRAKTOR Unimog - vlačilec, tip 411 (24 KW), odlično ohranjen, ugodno prodam. B (031)373 320.	1672
LEPO izdelane gajbice za krompir in jabolka prodam. (07)3024 761.	1682
TRIBRAZDNI PLUG na vzmeti, Kregeland, ki se prestavlja na 10,12,14 in 16 col, in štiri-brazdni plug, 14 col, prodam. B (07)3091 194.	1697
OVES prodam. B (041)606 866.	1700
MOBILNI TELEFON Ericsson A2628 S, nov, nerabljen, ugodno prodam. B (07)3324 377,(041)230 393.	1704
BUKOVA DRVA. lahko žagana, s prevozom, ter lesene kozolčne stebre prodam. B (07)3078 273.	1685
LADIJSKI POD/ debeline 16 mm, širine 12 cm, cca 70 m!, prodam. B (041)565 253.
KOMBAJN Zmaj 133, balirko in več prašičev, težkih od 90 do 100 kg, prodam. B 07)3380 485.	1681
DRVA bukova, kalana. lahko tudi razžagana, z dostavo na dom, prodam. B (041)693-219. DRVA, suha, gabrova, prodam. B (07)3346 006.	1693
SILOKOMBAJN Sip 80 B in nož za rezanje silaže prodam. B (07)3344 137.	1701
BELO in rdeče vino ugodno prodam. S (07)3024069.	1687
BRIKETE ZA KURJAVO zelo ugodno prodam. B (07)3847 506, B (07)3847 507. BIKCE, črno-bele. stare sedem dni, prodam. B(07)3083358.	1698
KVALITETNO vino, cviček, ugodno prodam. B(07)3071 346.	1695
RAZNO
GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kakovostno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. B (031)623 000. HITRO IZPLAČILO gotovine z nizko provizijo pri prodaji delnic, ki kotirajo na ljubljanski borzi, nudimo. BPH Medvešek - Pušnik, d.d., Ljubljana, poslovalnica Mercator center Novo mesto. B (07)3930262.	1521
HLADILNIKE, zamrzovalne skrinje in omare vseh znamk popravljamo na domu. Menjamo tudi izolacije na skrinjah, če puščajo vodo. B( 041)414-078.	1577
USPEŠNO inštruiram matematiko. Liziko in statistiko na vašem domu na Dolenjskem. B (07)3059 527, (041 )544 510.	1677
FIESA - ugodno polni penzion za odrasle 4.400,00 do 5.500,00 SIT. do 12 let 3.400,00 do 4.200,00 SIT, za skupine 3.500,00 SIT. Informacije B (01)5153 576 ali B (031)692 227.	1696
ROLETARSTVO
BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/ 202 868
NOVO • NOVO • NOVO Odkup in komisijska prodaja rabljene otroške opreme. Trgovina Šparovček
Križman Roman s p.
Ljubljanska cesta 26, Novo mesto Tel. 041/645 965, 031/599 069
MEDIAFlN, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
delovni čas: vsak dan non-stop
Novo mesto: 041/538-235
GOTOVINSKA
POSOJILA
REALIZACIJA
TAKOJ !!!
DEŽURNE
TRGOVINE
Mercator Dolenjska, d.d.
Livada 8, Novo mesto
ob sobotah: od 7. do 13,ure: vse živilske prodajalne
•	od 8. do 20. ure: Hipermarket Cikava ob nedeljah: od 8. do 12. ure: Hipermarket Cikava
•od 8. do II, ure: PC Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova
•
Kmetijska zadruga Krka, z.o.o.
ob nedeljah: od 7 do 11. ure: Samopostrežba Mirna Peč
•	od 8. do 11, ure: samopostrežbe Brusnice, Straža (vsako drugo nedeljo), Dol. Toplice, Škocjan
•	od 8. do 11, ure: samopostrežba Bršljin
\______________________________________/
mliariKo
Jože Zupančič sp
Sevno 12* 8000 Novo mesto
•	lesena okna in vrata po naročilu
•	suhomontažna obnova oken in vrat
•	panoramske stene
•	vhodna vrata in vrata za zidanice Telefon: 07/30-99-262
GSM: 041/682-512
ODDAM frizerski salon v Novem mestu. B (031)625 280.	1680
ODDAM manjši lokal v centru Novega mesta. B (07)3324 631.	1670
SLUŽBO DOBI
VOZNIKA C in E kategorije na gozdarskem vozilu zaposlimo. Uniles, d.o.o, Laze S (041)653 574.	1673
LEKARNA VRŠČAJ
Zadružna 33,8340 Črnomelj nudi zaposlitev za nedoločen čas:
1.	magistru farmacije
2.	farmacevtskemu tehniku
Pogoj pod 1. in 2, je opravljen strokovni izpit.
Prijave posredujete pisno na naslov: LEKARNA VRŠČAJ, Zadružna 33,8340 Črnomelj, ali na telefon 07 35 67 652.
PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v novomeški okrepčevalnici Caffe de Pariš. Omogočimo opravljanje pripravništva. B 07/33 22 765 ali 041/628 385.
STANOVANJA
2-SOBNO STANOVANJE v Kočevju, veliko 78 m!, prodam. Ostalo po dogovoru. B 041/730-151.
ŽENITNE PONUDBE
ŽENITNA POSREDOVALNICA JUPITER, moški kličejo na (090)52 12, 185 SIT/min, ženske kličejo na B (01)28 110 37, Jupiter, s.p„ Ljubljana.	1382
ŽIVALI
NESNICE, mlade, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Naročite jih lahko pri Jožetu Zupančiču, Otovec. Črnomelj. B (07)3052806. v Gostilni Krulc, Mostec. Dobova. B (07)4967587, in pri Dušanu Sajovcu, Vavta vas, B (07)3084111. PERUTNINARSTVO Gunjilac in valilnica s Senovega obvešča cenjene stranke, da sprejema naročila za kilogramske bele piščance, grahaste ter rjave nesnice, katere bodo lahko prejeli 7. in 8. septembra. Vse informacije na telefon B (07)4973 190 ali B (041)676 724.
SPREJEMAMO naročila za bele kilogramske piščance. Ob delavnikih pa lahko dobite enoletne kokoši, mlade jarkice in purane. B (07)8189 710, B (07)8189 711. Metelko, Hu-dobrezje 16, Studenec.	1650
PUJSKE težke do 90 kg, večje število, možen zakol, ter bali rano slamo, 120 bal. prodam. B (07)3071 310..	1692
DVA črno-bela bikca, stara deset dni, prodam. B(07)3065255.	1699
OVCE z jagenjčki prodam. B (07)3346 006. ŽREBICO. staro tri leta, brejo 4.5 mesece, vozno in jahalno, prodam. Darko Avšič, Volčje 37. Sromlje pri Brežicah.	1703
SIVO KRAVO, brejo sedem mesecev, prodam. B (07)3083 241.	1689
CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ
VAM JE NA VOLJO VSAK DAN V TEDNU 24 UR NA DAN.
Če ste bili žrtev kateregakoli kaznivega dejanja (rop, tatvina, spolni napad, ogrožanje varnosti), češe nad vami izvaja nasilje (fizično, psihično, spolno), če ne vidite poti iz situacije, v kateri se počutite kot žrtev, ne glede na to, ali je storilec znana, neznana oseba ali institucija:
POIŠČITE POMOČ!
Prijazne svetovalke so vam na voljo po telefonu ali osebno. Vse kar morate storiti, je da pokličete telefonsko številko ali se oglasite osebno na centru.
“S 07/33-74-030, Florjanov trg 2, Novo mesto | ‘S 07/49-93-576, Černelčeva 3a, Brežice ZVEDELI BOSTE VSE. KAR VAS ZANIMA. j
POMOČ JE ZAUPNA IN BREZPLAČNA! I
BIKCE črno-bele, stare 10 dni, prodam. B (07)3084 341.	1690
KRAVO, brejo devet mesecev, prodam. (07)3681 321.	1686
DVE TELICI simentalki, breji po osem mesecev, prodam. B (07)3082 315.	1676
DESET tednov starega moškega telička za nadaljnjo rejo prodam. (07)3050029.	1684
fr
•S 07/33 24 377
-i/
Dober dan jutri!
FtADIO
OGNJIŠČE
Krnit 105,9 Boč 107,3
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča
na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s:
•	picami
•	hamburgerjem
•	giricami
•	pomfritom
•	sladoledom
•	ledeno kavo
•	sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
^ 07/ 33 21 878
Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
MESARSTVO KRUSIC
Bezenškova 11, 1000 Ljubljana tel.: 01/540-37-42
PO NAJVIŠJIH CENAH ODKUPUJEMO ŽREBETA IN KONJE.
„ ROK PLAČILA 15 DNI!

tel.: 041/653-525, 041/644-711, 041-755-848
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov:
Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
H
Naročilnica za
DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:___________________________________________________________Upokojenec:	da	ne
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):________________________.______________________________________________
Pošta:_____________________________________________________
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	2001
Kraj:	Datum:	Podpis:
o
T


t
V
ROLETARSTVO
rme
Šentjernejska cesta 13, 8000 Novo mesto tel.: 07/39 30 930, fax: 07/39 30 947 PE Ljubljana, Čargova 4 tel./fax: 01/568 48 33
Timi - MARKIZ
UW DM, POSLOVNI 08JEKT
'ROLETE ALU IN PVC ŽALUZIJE
'VERTIKALNE ŽALUZIJE
■	PLISEJI ROLOJI
■TENDE
■	KOMARNIKI 'MONTAŽA IN SERVIS
MM
nu 11 um
STU
io
jjo3.0 MHZ
m/rvmnm
ga g Hh.	v
m
i »MM B »B
mnroTST7FTT
fr
ELEKTRO LJUBLJANA, PE NOVO MESTO obvešča
odjemalce električne energije na območju Bele krajine,
da se bodo konec tega tedna začela izvajati dela na 110 kV dvosistemskem daljnovodu Novo mesto - Črnomelj, preko katerega se z električno energijo napaja Bela krajina.
Dela bodo potekala na dveh odsekih.
Na prvem odseku - od Črnomlja do Osojnika - bodo dela potekala od sobote, 11.8.2001, do četrtka, 16.8.2001, vsak dan od 6. do 22. ure. V tem času bodo na območju, ki se napaja iz RTP Črnomelj, to je na območju občine Črnomelj, slabše napetostne razmere ter motena oskrba z električno energijo.
V sredo, 15.8.2001, od 13. do 15. ure bo 110 kV daljnovod za Belo krajino odklopljen, kar pomeni, da bo vtem času na celotnem območju Bele krajine izredno motena oskrba z električno energijo.
Na drugem odseku - od Osojnika do Novega mesta - bodo dela potekala od ponedeljka, 20.8.2001, do petka, 31.8.2001, vsak dan od 6. do 22. ure. V tem času bo zmanjšana zanesljivost napajanja odjemalcev na celotnem območju Bele krajine, napetostne razmere bodo normalne.
Vse odjemalce prosimo, da v času izvajanja del na prvem odseku planirajo v dnevnem času čimmanjšo porabo električne energije in nam s tem olajšajo dobavo električne energije za najnujnejše potrebe.
Elektro Ljubljana, PE Novo mesto, se opravičuje za motnje, ki bodo nastale, in hkrati prosi za razumevanje.
rpROTEK7^
)P\
Vnovo mestoj
PROTEKT SINTAL d.d.
družba za varovanje
Seidlova 5, 8000 Novo mesto tel.: 07/3 325 325 faks: 07/3 917 305
i
SINTAL
KATALOG POLETJE 2001
Pokličite,
tutLlUčnO. zcienciijCL poslan
brezolž
MANl/Af
vam bomo brezplačni izvod. Kandijska 9, Novo mesto že 10 LET Z VAMI!
tel.: 07/33 21 115, 33 25 477 • faks: 07/33 42 136
ZA VAS ZE11 LET POSLOVNI IMENIKI
RUMENE STRANI fTu
(invrNUATFi mm
S	LO	VENI	JA	,1	'El	L
						
■ televizija 1' lirSI	JOVO MES L	rol 1
.	J		
		E
C\	Froctegni center poetov PCP PUREBERj		
^ |		
Foersterjeva 10, Novo mesto
DOLENJSKA
BANKA
Prenova poslovalnice Seidlova cesta 3
Dolenjska banka obvešča svoje komitente, da bo
v ponedeljek. 13.8.2001,
pričela prenavljati poslovalnico na sedežu banke,
Seidlova cesta 3 v Novem mestu.
V času prenove bo poslovalnica delovala v prostorih
Zavarovalnice TILIA, Seidlova cesta 5 v Novem mestu, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
Komitenti bodo lahko posle, vezane na matično enoto (izdaja čekov, bančnih in plačilnih kartic, urejanje limitov, zamenjave knjižic), opravljali na novi, začasani lokaciji, vse ostale bančne posle (dvigi in pologi gotovine, manjalniško poslovanje, plačevanje položnic, virmanov, vezavo sredstev) pa v vseh enotah Dolenjske banke.
Dolenjska banka prosi komitente za razumevanje in se jim zahvaljuje za poslovno sodelovanje.
LERAN
Novo mesto, Lebanova 24
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net telefon:	07/33 79	940
07/33 79	941
taks:	07/33 22	282
mobitel:	050/633	553
041/633 553
Prodamo:
•	HIŠE: v Bojanji vasi, na Bučki, v Črnomlju, Dol, Ponikvah (pri Trebnjem), Jagodniku, Krškem, Metliki, Mokronogu, Novem mestu (in okolici), v Grobljah, Straži, Šentjerneju, Škocjanu, Žužemberku, Gabrijelah, Družinski vasi, Mokronogu, na Otočcu, Dvoru, Uršnih selih
•	STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu, Straži, Škocjanu, Šentjerneju, Črnomlju, Ljubljani (1-1/2 in 2-sobna)
•	APARTMAJE: več novih enot v Šmarjeških Toplicah
•	VIKENDE (zidanice): v Dol. Kotu pri Dvoru, Semiču, Straži, na Vinjem vrhu, Uršnih selih, Hrastu pri Jugorju, Ljubnu
•	GRADBENE PARCELE: nad Tuševim Dolom, Stopičah, Šentrupertu (okolica), Šentjerneju (Gor. Vrhpolje), Straži, Novem mestu, na Vinjem vrhu, Ljubnu
•	POSLOVNE OBJEKTE IN PROSTORE: v
Črnomlju (picerija, diskoteka), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Germova, Dilančeva, Brš-Ijin - Rialto, Hedera)
•	P0SL0VN0-STAN0VANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: vŠentjerneju, Dol. Vrhpolju (gostilna in stanovanje), Vavti vasi (pizzerija)
•	KMETIJE: v Praprečah pri Šentjerneju, Šentrupertu (okolica), na Trebelnem (okolica), v Beli krajini (10 km od Črnomlja)
Oddamo:
•	poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu
Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite.
Labod
LABOD konfekcija Novo mesto, d.d.
LABOD konfekcija Novo mesto, d.d., podjetje z dolgoletno tradicijo v izdelavi ženske in moške konfekcije, vabi k sodelovanju novega sodelavca ali sodelavko, lahko tudi pripravnik, za delo na delovnem mestu
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST -urejanje uvozno-izvozne dokumentacije
Od kandidatov pričakujemo višjo ali visoko izobrazbo ekonomske smeri, znanje nemškega in angleškega jezika, uspešne, najmanj 3-letne delovne izkušnje na podobnih delih.
Ponujamo zaposlitev za določen čas z možnostjo spremembe delovnega razmerja v nedoločen čas, stimulativno plačilo in možnost izpopolnjevanja znanj.
Če ste komunikativni in dinamični, imate veselje do dela s strankami ter Vam ni tuj svet mode, Vas vabimo, da nam življenjepis z dokazili pošljete v 8 dneh po objavi na naslov: LABOD konfekcija Novo mesto, d.d., Seidlova cesta 35, 8000.Novo mesto.
IhfcTV'’!
A
I N T E R MARKETING
Čas je dragocen. Še posebej na
inna
Za trženje oglasnega časa v televizijskih programih, na radijskih novicah in na spletnih straneh vabimo k pogodbenemu sodelovanju
sjt zaveste,in
Svoje prošnje z opisom delovnih izkušenj nam do 17.avgusta 2001 pošljite na naslov:
PRO PLUS ■ Trženje, Kranjčeva 26,1000 Ljubljana
Pisno vas bomo obvestili o izboru in najboljše povabili na pogovor.
radijske novice
PORTRET TECjA TE(JlNA
Zavod Ars Ramovš, Slovenska 1, 1000 Ljubljana Telefon: 01 426 06 73, e-pošta: info@k-ramovs.si S
restiva* ■ TiTC&tCT
SRAKE Z RAKE-Letos so pevci, kijih vodita Janja Češnovar (levo s sončnico v rokij in Andrej Resnik (v sredini), dobili tudi ‘‘odrska ” oblačila.
Frfotamo kot prave srake
Srake z Rake so cerkvena glasbena skupina - Dva celovečerna koncerta, veliko nastopov
Švedska medalja za Nika Perkmana
Slovenci na tujem
KRŠKA VAS - Niko Perkman je prejel letos srebrno Hedlinger-jevo medaljo, ki jo podeljuje univerza Uppsala na Švedskem. Perkman je doma v Krški vasi pri Brežicah. Leta 1966 je odšel, tako kot mnogi naši rojaki, v tujino. Ustavila gaje Švedska in v tej severni državi je ostal vse do zdaj, ko se je upokojil.
Ugledna švedska univerza podeljuje Hedlingerjevo medaljo vsako leto posamezniku ali več ljudem za dobro delo na univerzi. Niko Perkman je bil na up-psalski univerzi v ekipi za vzdrževanje stavb inšpektor za šolske prostore, kot je prevedel tisto, s čimer so univerzitetne oblasti označile njegovo delo. Njegovo delo bi nekako lahko primerjali z delom hišnika pri nas. Ugledna evropsko priznana švedska visoka šola očitno meni, daje v njej Slovenec Perkman svoje delo opravljal zelo dobro, in ga je za tako poklicno natančnost nagradila z odličjem, kot ga izroča tudi npr. svojim večkratnim doktorjem znanosti. Poštena, mar ne, taka švedska manira!?
Perkmana je uppsalska univerza očitno cenila, saj seje vodstvo te visoke šole spomni^) nanj ob dogodkih, ki so za univerzo pomembni. Rektor univerze je Perkmana z osebnim vabilom povabil na uradni sprejem ob obisku švedskega kralja in slovenskega predsednika Milana Kučana. Med povabljenimi naj-
Niko Perkman
uglednejšimi gosti v veliki univerzitetni avli ob obisku papeža Janeza Pavla II. je bil tudi Niko Perkman. Mimogrede: sprejema s kraljem in slovenskim predsednikom se Perkman ni udeležil, ker je bil prav v tistem času v Brežicah, kjer je njegov prijatelj Primož Rueh praznoval 60-Ietni-co.
“Nisem si mislil, da bi mi dali medaljo,” pravi Niko Perkman, ki je odličja seveda zelo vesel. Mogoče je na medaljo tudi zelo ponosen, čeprav svojih občutkov ne razlaga tako.
Na medalje, ki jih tujina pripenja Slovencem po svetu - ali po Evropi ali čez lužo - je mogoče ponosna tudi domovina Slovenija. Ali v svojih ljudeh dovolj ceni, kar v njih cenijo tujci? Navsezadnje velja tudi vprašanje. ali dovolj ceni vsaj svoje ljudi, ki živijo v domovini. In po čem jih ceni in plačuje - po rodbinski in poklicni uglednosti ali po tem. kako dobro in odgovorno delajo, kar koli že delajo v skupnosti?
M. LUZAR
RAKA - Petnajst mladih (štirinajst deklet in fant) obožuje mladinske duhovne pesmi, pojejo pa tudi druge zvrsti in v drugih jezikih - švedskem, kitajskem, bolivijskem. Za seboj imajo dva letna koncerta, s katerima sta vodji skupine Srake z Rake Andrej Resnik in Janja Češnovar zelo zadovoljna. “Čutili smo, da nas krajani podpirajo, zato so bili po koncertu kar vzneseni,” je. povedala Češnovarjeva.
Kako všeč so ljudem, je jasno tudi eno nedeljo v mesecu, ko se njihovi glasovi slišijo v raški cerkvi. Župnik Franc Levičar, ki je tudi eden izmed pobudnikov za ustanovitev skupine, jih v zahvalo za petje med prvo jutranjo in drugo mašo povabi na zajtrk. Ob vikendih, ko se študentje vrnejo domov in imajo čas za vaje, pa jim prijazno odstopi veroučno učilnico in, kadar vadijo po skupinah, tudi svoje prostore.
Raška mladina se je v skupino zbrala že pred tremi leti in pol, svoje ime pa je dobila “iz heca” šele konec lanskega leta. Večkrat so se šalili, da so srake z Rake, ko pa so
Halo, tukaj je bralec Dolenjca
Zakaj vedno pada po dr. Pavlinu - Klanje bika ne zasluži take pozornosti medijev - Ni vedel, da je kavbojka - Pop TV tudi v Beli krajini? - Brane edini zadovoljnež
Anica Ucman iz Smolcnje vasi je v televizijskem dnevniku gledala poročilo o smrti dojenčka v novomeški porodnišnici in jo je omemba zdravnika Marjana Pavlina, predstojnika ginekološko porodniškega oddelka močno razkurila. Po njenem mnenju se napake dogajajo na vseh oddelkih, sprašuje pa se, zakaj vedno pada le po dr. Pavlinu in zakaj mediji ne poročajo o tem, koliko dobrega je ta človek že storil in koliko življenj je že rešil. Anica pravi, daje dr. Pavlin dober zdravnik in je pomagal tudi njej, ki jo je v zadnjih treh letih in pol štirikrat operiral.
Marka iz Krškega je prav tako zmotilo poročanje medijev, ki so se na široko razpisali o obrednem klanju bika', namenjenega prehrani iranske nogometne reprezentance. Meni, da ne gre za omembe vreden dogodek. Do nedavnega smo tudi pri nas povsod klali živino, ne da bi jo prej omamili, pa se ob tem nihče ni zgražal, ob tem pa postajamo povsem brezbrižni ob številnih žrtvah prometnih nesreč na naših cestah. Spotaknil se je tudi ob primer Šubic. Za razliko od mnogih Slovencev, ki so ves čas sočustvovali z materjo ugrabljenega otroka, Marko sočustvuje z očetom in bi v njegovem primeru tudi sam storil enako, saj ima tudi on podobne izkušnje s centrom za socialno delo. O svojem primeru zbira dokumentacijo, ki jo bo, ko bo za to čas, predstavil medijem.
Ivan Križe iz Gornje Radgone se je pritožil nad našim televizijskim sporedom. On gleda samo kavbojske filme. Ker je v sporedu drugega programa hrvaške televizije zapisano Naša zemlja, nadaljevanka, ni vedel, da gre za kavbojko, ampak si je pod tem naslovom predstavljal oddajo o “lepi naši". Ko je ugotovil, za kaj gre, je bil zelo razočaran, saj je zamudil vrsto napetih zgodb.
Član kluba stalnih sodelavcev “Haloja” Leopold Korevcc iz Črnomlja se je razhudil ob vesti, kje bodo Dolenjci z novega oddajnika na Trdinovem vrhu na 29. kanalu
lahko spremljali program Pop TV. O Belokranjcih, ki sicer dobro sprejemajo signal s Trdinovega vrha, v vesti ni govora, kot da jih ni. Ker so pristojni za to področje na Pop TV na dopustu, nam je uspelo dobiti le neuradni podatek, da lahko signal Pop TV-ja spremljajo tudi ponekod v Beli krajini, natančnejši podatki, kam vse sega signal s Trdinovega vrha, pa bodo znani, ko bodo opravili meritve.
Franceta Kastelca iz Biške vasi je presunilo obnašanje nekaterih ljudi pred pogrebom znanke oziroma nekdanje sošolke. Žara z njenimi posmrtnimi ostanki je bila v novi mrliški vežici. Kakšne četrt ure pred pogrebom pa je slišal ljudi, kako so se glasno pogovarjali in celo smejali. Pogledal je, kaj se dogaja in našel prešerno razpoložene ljudi, zbrane ob mrliču. Množice ljudi se ni dalo utišati drugače, kot da je zakričal, naj vendarle utihnejo. Sam si takega slovesa od tega sveta zagotovo ne bi želel.
Brane iz Straže je bil tokrat edini, kije doživel kaj prijetnega in je hotel koga pohvaliti. Pred kratkim je v gostilni Luzar v Škocjanu praznoval rojstni dan, pa ga je presenetila skupina fantov z vasi, ki so mu prišli zapet. Ne le tovrstna pozornost gostiteljev, tudi stare, pozabi iztrgane ljudske pesmi so ga močno ganile. Take pozornosti je bil deležen tudi slavljenec za sosednjim omizjem.
I. V.
si morali pred prvim koncertom v raški telovadnici nadeti ime, je to tudi ostalo. “Pa saj smo res taki -frfotavi_kot srake,” se nasmehne Češnovarjeva, ki dekleta vodi že od samega začetka, poje pa tudi v zboru v Ljubljani. Ko jo je pred dvema letoma mahnila v London, je za svojega namestnika pooblastila Andreja, zdaj pa dekleta vodita skupaj. Edini fant med dekleti za njih piše priredbe, saj je "največ pesmi napisanih za moške in mešane pevske zbore,” razloži Janja.
Srake z Rake so se sicer s svojim tri- do štiglasnim petjem, ponavadi ob spremljavi kitare, klavirja, zvončkov, violine ali bobnov, predstavile že večjemu delu Dolenjske in Posavja. Vedno pogosteje pa na odru stojijo skupaj z drugimi mladimi, ki so ustanovili podobne vokalne ali instrumentalne skupine.
M. R.
SLIKARSKA DELAVNICA - Čez dan so na Koupa festu potekale številne delavnice. Najbolj obiskana pa je bita slikarska pod mentorstvom Mladena Vukšiniča. (Foto: Bojan Matjašič)
Koupa fest 2001 v Gribljah
Mladi so se zbrali na tradicionalnem Koupa festu v Gribljah - Zvečer koncerti, podnevi pa športne aktivnosti, družabne igre in poučne delavnice
govih Kolpe v sodelovanju z ribiško družino iz Črnomlja in zasavskim študentskim klubom.
Kljub visoki udeležbi, saj se je srečalo kar 20 študentskih klubov iz cele Slovenije, festival pa je privabil tudi številne druge obiskovalce, je celotna prireditev potekala brez izgredov in brez posredovanja katere od urgentnih služb. Papič je poudaril tudi prijaznost lastnikov okoliških travnikov, ki so tam dovolili parkiranje in taborjenje.
Po izjavah obiskovalcev je Koupa fest izjemna prireditev, ki jim nudi aktivno zabavo v čudovitem okolju, kamor se vsako leto radi vračajo.
GRIBLJE - Klub belokranjskih študentov je letos že tretje leto zapored organiziral festival glasbe, športa in umetnosti, ki je potekal 3., 4. in 5. avgusta v Gribljah v Beli Krajini.
Že tradicionalni obkolpski festival Koupa fest je bil tudi letos zaznamovan s pestrim programom. Podnevi so obiskovalci lahko izbirali med številnimi delavnicami, med katerimi je bila najbolje obiskana slikarska, veliko zanimanja je bilo tudi za žonglersko, etnološko, literarno in impro delavnico. Skupno je na delavnicah sodelovalo okrog 90 ljudi. Ljubitelji športnih dejavnosti so izbirali med nogometom, odbojko na mivki in vaterpolom, lahko pa so se udeležili tudi zabavnih družabnih iger. Večerni program so sestavljale številne glasbene skupine, med katerimi so izstopala uveljavljena domača in tuja glasbena imena, kot so Jinx, Tinkara Kovač, Planet Gro-ove, Demolition Group in Indust Bag.
Dogajanje je potekalo na dveh odrih in na bregovih reke Kolpe, ki je nudila prijetno osvežitev ob visokih temperaturah zraka, kar je pri obiskovalcih iz Slovenije in tujine ustvarilo še boljši vtis o festivalu. Tako seje, po besedah Boštjana Papiča, vodje prireditve, izpolnil eden izmed ciljev Koupa fes-ta; promocija Bele krajine in Kolpe. Ostala pričakovanja organizatorjev so se izpolnila z Mostom prijateljstva, ko so si na jezu simbolično prišli nasproti študentje iz Hrvaške . in Slovenije in s tem pokazali, daje reka Kolpa od nekdaj zbliževala ljudi dveh sosednjih držav. Papič je omenil tudi čistilno akcijo, ki je v okviru festivala potekala ob bre-
MARJETKA PEZDIRC
Osmič “Platno-pesem-pisanice”
JANKOVIČI - Na domačiji Raz-tresenovih v Jankovičih pri Adleši-čih bo v petek, 10. avgusta, od 16. ure ter naslednji dan od 9. ure naprej osma prireditev “Platno-pe-sem-pisanice” in sejem domače obrti. Kulturni program, ki ga bo povezoval Toni Gašperič, se bo pričel 10. avgusta ob 20. uri. Slavnostni govornik bo državni svetnik Branko Matkovič, nastopili bodo člani KUD Božo Račič iz Adlešičev in narodnozabavni duet, Gašperič pa bo predstavil tudi pisatelja Jožefa Škofa ter njegov roman Skesani Povratnik in Zbirko izbranih pesmi. Na sejmu si bo poleg dela izdelovalcev domače obrti in njihovih izdelkov mogoče ogledati tudi razstavo' kruha, peciva in sadnih sokov Društva kmečkih žensk in Sadjarskega društva Bele krajine, vse' izdelke pa bo mogoče tudi kupiti.
• DRŽAVA PARTNERICA: NIZOZEMSKA
ŠTUDENTSKI FESTIVAL
Četrtek, 9.8. ob 21:00, Kapiteljska cerkev Novo mesto
Petek, 10.8. ob 20:00, Grad Pišece
Sobota, 11.8. ob 20:00, Grad Sevnica
Torek, 14.8. ob 20:30,Grad Bogenšperk
Sreda, 15.8. ob 20:00,Grad Rajhenburg
Četrtek, 16.8. ob 21:00, Kapiteljska cerkev Novo mesto
Petek, 17.8. ob 20:00, Grad Pišece
Sobota, 18.8. ob 20:00, Grad Sevnica
PRODANA MESTA VSTOPNIC
Brežice: Lamex, Cesta prvih borcev 7, tel. 07 496 50 56.
Krško: Kavarna Rondo, Cesta 4. julija 44, tel. 07 490 1111 Novo mesto: Infotočka DNŠ, Prešernov trg 6, tel. 07 337 43 74
Neodplačna objava
Volt
vzor mladim 'češkim športnikom, med katerimi je bi! Jiri eden njunih najzvestejših posnemovalcev.
Tenis ga je popolnoma zasvojil. Svoj prvi leseni lopar je še dolgo “hodil" z njitnv posteljo, svojo prvo teniško žogico je po prvem treningu doma opral, da bi bila spet bela, a je zaradi tega postala bolj kosmata in ni se hotela več odbijati, kot bi se morala. Jiriju se je tedaj trgalo srce.
Pozimi je ob prvih sončnih žarkih hitel kidati sneg z asfaltnih igrišč, da bi jih sonce posušilo in bi v bundi in rokavicah lahko igrali. Mati mu je spletla volneno prevleko za ročaj loparja, ki je molel iz nahrbtnika, da se med vožnjo s kolesom po snegu in mrazu do igrišča ne bi preveč shladil. Na trening je zna! priti tudi uro prej, da se je lahko dobro ogrel, še preden je sploh stopil na igrišče. Njegova prizadevnost in delo sta obrodila sadove, saj je do svojega 18. leta zmagal na 8 turnirjih državne ravni, ko pa je prišel čas, da bi začel nastopati na turnirjih v tujini in prišel do prvih točk za svetovno jakostno lestvico, je bilo vsega hitro konec, saj doma ni bilo denarja za nujna potovanja. Začel je delati v teniški šoli in od tam ga je pot pripeljala v Novo mesto, najprej v kasneje obubožani in propadli teniški klub Krka in kasneje v novoustanovljeni klub Portovald.
Tako kot doma se je na treninge pripeljal s kolesom ali celo prišel peš, pa mu je neki klubski funkcionar to hitro oporekal, češ da bi moral teniški trener dati kaj nase in se voziti v dobrem avtu. Jiriju ni bilo jasno, kako je lahko pomembnemu klubskemu funkcionarju bolj pomemben snobovski izgled, kot to, kaj zna njegov trener pokazati in naučiti. Tako kot on sta živela in se obnašata tudi Lendl in Navratilova, pa sta bita najboljša na svetu.
Jiriju je bita Slovenija všeč, kot park se mu je zdela, in zaljubil se je vanjo, pa ne le v Slovenijo, tudi v neko Slovenko, ki je prišla k njemu na tečaj. Zdaj je s Sandro poročen in pred dobrim letom se jima je rodila Karin. Jiri Volt je zdaj naš človek, čeprav bo v sebi vedno nosil nekaj češkega, pa tudi na angleško tradicijo bo vedno dal; naprimer na bele nogavice. Če te drugače zgledajo še tako "kmečko ”, po njegovem tenisač ne more igrati v črnih ali karirastih, razen če to ni Agassi. On je najboljši in je lahko izjema,
IGOR VIDMAR
Jiri
Jiri Volt je Čeh. Rojen je na Češkem, tam je odrasel in doštudiral, potem pa je prišel v Slovenijo In tu ostal. Naša dežela je postala njegova nova domovina, v Novem mestu si je ustvaril družino, ob zeleni reki pod mestnim gozdom si na teniških igriščih služi kruh. Pred kratkim je zaključil s poletnimi teniškimi delavnicami, v katerih je blizu petdeset novomeških otrok vpeljal v skrivnostni svet veščine belega športa.
Češko mehke poteze njegovega značaja kot magnet delujejo na otroke, ki s teniškim loparjem v nahrbtnikih prihajajo k njem v uk. In imajo se marsičesa naučiti.
Jiri se je s športom srečal že na začetku osnovne šole. Morda je k temu vplival oče, nekdanji atlet, tekač na 100 in 200 m, čeprav ga starši niso posebej spodbujali k vadbi. Bili so bolj skromna družina, oče Zdenek je bil gradbeni tehnik, mati pa tajnica, doma pa so imeti vrtnarijo, v kateri je Jiri delal, da si je s prihranjenimi kronami kupil lepšo teniško majico; boljši teniški copati, ki si jih je tako neznansko želel, so bili pač zanj predragi. Vse do 12. leta starosti je kolebal med nogometom in tenisom, potem pa se je moral odločiti. Zanimivo, da sta oba športa na nek način simbol angleške tradicije, odločil se je za tistega z izrazitim aristokratskim pridihom, o čemer pa takrat ni razmišljal.
Življenje na Češkem je bilo tedaj težko, kljub temu pa je nekdanje kulturno, športno in industrijsko središče slovanskega sveta v času Jirijevega otroštva dajalo največje svetovne teniške zvezdnike. Dva sta dolga leta vladala teniškemu svetu: Martina Navratilova in Ivan Lendl. Bila sta vzor skromnosti, omikanosti in kulturnega obnašanja. Oba sta do svojih uspehov prišla s trdim delom, z železno disciplino in z neizmernim odrekanjem. Bila sta
N
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, ‘morda koga pohvalili, ati pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
\_____________________y