Podučno berilo za mladost. XI. Človek je med vsemi stvarmi na naj višji stopinji stvarjenja. Pod sabo vidi brez števila veliko bolj in inanj popolnih stvari — od npunine in naj nianjše živali do mertvega kamna. Vse te stvari: solnce, luna in druge zvezde, zemlja z vsemi gorami in vodami, z vsemi drugimi živimi in neživimi stvarmi se inienuje z eno besedo svet, natora ali priroda. Vsaka posamesna stvar v prirodi je natorna ali prirodna stvar ali pridelek, in vednost o prirodi imenuje se prirodoslovje ali fizika. Poznanje prirode in njeaih postav je zeld razširjen nauk; zato ga pa učenjaki tudi razdelujejo v več razdelkov. Eden teh razdelkov je prirodopis ali prirodna zgodovina, ki nam kaže natorne stvan ali pridelke. Dokler je kaka stvar taka, kakorjoje naredil inodri stvarnik, pravimo ji natorna ali prirodna stvar ali pridelek; ako pa kako tako stvar človek prenaredi in kaj spremeni, postane potem iz prirodne stvari umetna stvar. — Volovska koža, les od drevpsa, kamenje so prirodne stvari; usnjp, miza (lesena ali kamnitna) pa so umptne stvari, zato ker jih je naredila človeška roka. Ktere in kakšne so prirodne stvan, nam razklada prirodop is j e; o umctnih stvareh pa govori nauk o obertnii ali tehnologija. Prirodne stvari razdplujejo se v tri velike razdelke, in sicer v živali, rastline in rudnine. Živali so žive stvari, ki občutijo, in se svojovoljno gibljejo; rastline so žive stvari, ki ne občutijo, in se ne raorpjo svojovoljno gibati; rudnine pa so nežive stvari. Živali in rastline imajo pusebne organe ali orodja, da sprejemljpjo in prpminjajo živpž, da žive, rastejo in se ninožijo; imenujpjo se tedaj tudi organske stvan'. Rudnine niniajo takih organov, zato se impnujejo neorganske stvari. Vse živali vkup so živalstvo, vse rastline vkup rastlinstvo, vse rudnine vkup pa rudninstvo. Po teh treh razdelkih imenuje se tedaj tudi prirodopis živalstva, rastlinstva in riidn instva. XII. Žival je neizrečeno veliko na svetu. Učeni jih poznajo že čez šestdeset tisuč različnih verst, ki jih razštevajo v dvanajst razredov. V pervi razred štejejo sesavce, ki sopejo s pljuči, imajo rudečo, gorko kri in store žive niladp, ki jih dojijo. Take so: opice, ferfetavci (topirji), zaželkojedci (jež, kprt), zveri, glodavci (veverica, iniš, podgana), vrečarji, redkozobniki (mravljinčar), mnogoparklježi (prešič, slon), dvoparklježi (govedo, ovca, koza), kopitovci (konj, osel), plavutonožci (niorski pes) in ribaki. — V drugi razred štejpjo se tice. Tice imajo, kakor sesavci, rudečo, gorko kri, in sopejo s pljuči; mladiče pa vale iz jajčkov, ki jili nesd in ležpjo; imajo dve nogi, dve peruti, rožen kljun, in so s perjpm pokrite. Take so: ujede ali roparice (jastreb, orel, sokol), pevke (škorec, kos, brinovka, slavec, senica, tašica), plezovci (žolna, kukavica), kure (domača kura, puran, pav, golob, gerlica), dolgopetke (žerjav, čaplja, štorklja) in plavarice (gos, raca). — V tretji razred štpjejo se zeml j o vodnice ali dvoživke, ki večidpl lahko žive v vodi ali nasuhem; imajo rndečo, merzlo kri, ležejo jajca, pa jih ne valijo. Take so: želve, kusčarji, kače in golokožnice (žabe). —V četerti razred štpjejo se ribe, ki žive v vodi, in imajo, kakor dvoživke, rudečo, merzlo kri, in ne soppjo s pljuči, tpmuč le po škprgah, ki so vstvarjene samo za dihanje v vodi; ribe ležejo jajca (ikre), ki jih tudi ne valp same, so gole, ali pa so pokrite z luskami, nektpre tudi s sčitci, bodci ali z zernjem. Take so z bodečimi (ostriž, tuna) in z mehkimi plavutami (krap, sčuka) in hrustnice (beluga). — V peti razred štpjpjo se zaželke ali insekti. Te živali iraajo tri poglavitne dple: glavo, opersje in zadnji konec; pokrite so nektere z bolj mehko, nektere s tprjo kožo, imajo mprzlo kri, po 6 členastih nog in po 2 tipavnici; množijo se z jajčki, in se večkrat bolj in manj preminjajo. Taki so: hrosči ali kebri, metulji, kožokrilci (bčela, osa), dvokrilci (muhe), mrpžokrilci (kačji pastir), ravnokrilci (kobilice) in polokrilci (stpnice, uši). — V špsti razred štpjpjo se pajkovci, ki so večidpl podobni zaželkam; vendar nimajo kril in tipavnic, in se ne spreminjajo. Taki so: sčipavci (škorpion), pravi pajki in peršice. — V sedmi razred štpjpjo se košarji, ki iinajo po 10 in ae več nog. Taki so : raki in drugi košarji. — V osini razred štejejo se čprvi, ki iiuajo stegnjeno, niehko telo z obročki, in nimajo popolnih nog; žive v vodi ali v mokri zpnilji, v živalskpm, pa tudi v človeškem tplesu, kakor glistp. — V deveti razred štejejo se mehkužci, ki nimajo kosti, in imajo prav mehko kožo. Taki so: glavonožci, polži in školjke ali mušeljni. — V deseti razred štpjejo se zvezdarji, ki žive v morji, in imajo prav golo telo, ali pa so pokriti z nekako usnjato skorjo. — V enajsti razred šlpjpjo se polipi, ki imajo tudi prav mehko iu zeld nepopolnoma tplo, in se deržp v vodi po rastlinali in drngih rečeh. — V dvanajsti razred štejpjo sp močplke ali infnzorije, ki so tako majhne, da se ne vidijo s prostim očesoiu; žive v vodi, kjer kaj gnjije. Kdor pazno opazuje in premi.šljuje mnogoverstno in prebogato živalstvo, mora stenueti in slaviti uiodrega stvarnika, ki je vse tako Iepo vstvaril, in za vse tako ljubeznjivo skerbi, ter po njih deli človeku neprenehoma neštevilnih dobrot.