PROSVETA ILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Chicago, ni, četrtek, 3. decembre (Dec. 3), 1931. ij rudar opisal atrahovla-„ premogovnem polj« H Sterlinjft Kj- 2. dec.— proti Black MounUin l v okraju Harlan, ki je ala v izgredih in urno-i^lo spomlad, je provoci-mpanija. Tako je na vče-D zaslišanju izpovedal lones, tajnik rudarske u Irartsu, ki je obtožen, da tipi in hujskal Tuflarje r. i je navedel več vzrokov, 0 fudarji sovražili kom-t policaje in uradnike. ki so hoteli pustiti delo 1 Mountain Co., eo i>oli-tepli in jih s šilo pognali i premogovnik. Grozili i smrtjo, če so se upirali, anija jih je goljufala tehtanju premoga. De-80 ga prejeli za svoje [ao smeli potrošiti kje ker je kompanija zahte-njih, da morajo kupov*-iščine v njenih prodajal-1 {ko je kateri rudar to ignoriral, je bil odpu-ne potrebščinam v kom-h trgovinah ap "bile od 0% višje kot v privat- anija je goljufala rudar-k mogoče načine in jih ' faktičnem suženjetviv ejal Jones, je bil vzrok, ideli rudarji usUnavlja-UMWA. • zija premogovni "ope- nijeko gibanje v okraju Stala je na stališču, da limajo pravico do orga-i, m če se jim to ne do-j gredo drugam, islišanju je Jones tudi ia je po izgredih sesta-ijo na governerja, vae-el, naj odetavi okrajne v Harlanu, ker ao bili i strani kom pa ni je, ki njala rudarje. mEmmm kon- iala t svojim 4aiia| Sestav iU jo OsUvo in določila datum aa iavolitev predsednika. Sedanji kabinet bo odeto-pil 12. decembra. Madrid, 2. dec. — Narodna skupščina je einoči končala s aestavljenjem konstitucije za špansko republiko. To nalogo je prevzela po volitvah v juniju, pri katerih se je ljudstvo izreklo proti monarhiji. Ustava bo z velikimi ceremonijami sprejeta 10. decembra, ko bo akupščina izvolila pred-aednika, dva dni pozneje pa bo sedanja vlada, ki je uatanovila republiko in jo vodila skozi prve mesece revolucije, odstopila svojo oblaat in prvi predaednlk z izključnimi ustavnimi pravicami bo odločil, kdo bo v duhu sprejete konstitucije vodil aktivno delo v Življenju republike. Mobilizacija kitajskih čot Kitajsko vojaštvo pričelo prodirati proti-Tsitslharu Šangaj, 2. dec. — Poročila, ki ao doepela iz Harbina, javljajo nov apopad med kitajskim in ja-ponakim vojaštvom južnozapad-no od HaHuna, Mandžurija. Nepotrjene vesti se glase, da so Japonci utrpeli večje izgube. Mukden, Mandžurija, 2. dec.— SENATOR BORAH «■«'•«•' *» PRIPOROČA RAZ for in kctlonTTotTTcTof Od. I. ^ublcTlIiriunT?^ ^^miŠlSlLmmmrnm STE V.—NUMBER 282 0R02ITED Pravi, da morajo ljudake pritisnit i na vlade ter jih pri-ailltl na omejitev izdatkov aa oboroževanje Waahlngton, D. C. — (PP) — Senator William Borah, načelnik senatnega komiteja za zunanje zadeve, je v svojem govoru v radio omenil ekonomako depresijo in brezposelnost ter nedavni mirni upor v britskl vojni mornarici kot dokaz, da morajo državniki občutiti bič ljudske nejevolje na svojih hrbtih, da se jih Uko prisili na razorožitev. "Vlade ne bodo storile ničesar in . ne bodo zmanjšale izdatkov Za vojne namene, ako j th ne bodo narodi V to prisilili", je rekel Borah. "V zadnjih trinajstih letih, ko se je kriza razširila na vse industrijske države, ae je vršilo mnogo konferenc za omejitev oboroževanja, ki pa so se vse izjalovile. Državniki so se po zaključenih konferencah podali domov, kjer so poročali o napredku raaorožitve, potem pa predlagali večje izdatke za oboroževanje. "To je vzrok, da priporočam ljudstvu vseh držav, da se zedi-nijo in organizirajo gibanje, katero se bo, »kristaliziralo v silo, ki jo bodo morale respektirati tu- Uradno poročilo iz glavnega sta- na generala Sigera Honja, vr- j dtVlade. Bliža se druga razoro- hovnega poveljnika japonske armade, se glaae, da so Kitajci pričeli z mobilizacijo zvojih čet v okolišu Cinčowa kakor tudi na tsitsibnrfki fronti. .....da ao kf- \ ied čikaikM a£i- teljicami teljica je skušala izvrši->mor, druge pa apelirajo rftinake organizacije za o. - (FP) — Dva dolnjih dni ata razkrila jl('žaj učiteljic v čljca-ki ho prejele aamo plačo od meaeca a- ila pri tem dobila reane • ki lahko poatanejo ?m 1,4 breme ln ne ma-4'veti," je dejala čla- 141 'Iruiine. »tvar, ki je značilna za »o mesto kot je Chica-! »Pel na govemerjevo ZM < d pomoč b rez posel-določi del sklada za " l»dnih učiteljic. A-*lal« komisiji Agnes Predsednica učiteljske dni< t la m- v svojem apelu |je moralo že vetl-' učitelju obrniti na ke organizacije sa po* morejo dobiti ni-in ao njihovi pri-trgovci pa jim no-r" *«*r na kredit. **")e br W inc n- ^ia. — Socialiatičnl 2*dnj| torek predlofti-* J^nih dol v obaegu , 7* 'manjšanje i v V\ j^onala«. rala Hsu Pao-činga pričele prodirati proti TZitalharu, glavnemu meatu province Heilungki-ang. Japonsko vojaštvo je zasedlo Tsitsihar pred dvema tednoma po ostri bitki ob reki Nonni, ki je končala s porazom Kitajcev. Japonska vest nadalje poroča o zbiranju banditskih tolp v bližini Tsitsihara. « Japonske miliUrlstične avtoritete so poslale večje število vojaštva iz Mukdena v Tsitsihar, ker obstoja bojazen pred novimi napadi a ztrani kitajskih čet. Policijska naailatva proti brezpo- Chicago. — Krog triato brez-poselnih, ki so organizirali gladovni pohod, čigar cilj je Waah-infton, je občutilo brutalnost policije, ko so dospeli v Ham-mood, Ind. Ko ao pohodnlki prispeli v to mestece, jih Je napadla močna četa policije in jih pretepla. Nekaj brezposelnih, ki ae niso takoj umaknili na u-kaz policije, je bilo aretiranih. Brespoeelni ao ' potem odšli proti Garyju ln demonatrirali. Policija v Um mestu jih ni nad-legovaU. Naslednji dan je člkaška Tribuna Objavila veat iz Wash*ig-tona, da bo federalna vlada skušala deportlrati vodlUlJe pohoda. Imenovana, sU bila SUve Rubici, tajnik čikaške postojanke Trade Union Unlty lig«, ln David Natee, Ujnlk čikaške-ga koncila za brezposelne Zapnoleneof podla v oktobru Washington, D. C., 2. dec. — Zaposlenost v Združenih državah ae je znižala za 2.7% v mesecu oktobru v primeri a prejšnjim moaeeem. To pokazuje eta-tistika, ki jo je včeraj objavil zvezni biro za deiavako aUtleti-ko. V iaUm meeecu je tudi akup-na izplačana mezda podla za 0.9%. ' Prlotanlščni delavci rztrajaje v atavkl Boston, Maas. — SUvka prl-sUniščnih delavcev, ki je pričo-la pred dvema mesecema, ae nadaljuje. 8Uvkokasi. ki ao Jih delodajalci Importirali iz drugih krajev, ao organizirali Boston Doc k Workers federacijo ia država jim je izdala čarter. žitvena konferenca, ki pa bo prav Uko neuspešna kot prejšnja, a-ko ne bodo narodi odločno zahtevali omejitev izdatkov za oboroževanje. • , , . Jt.»$t u ^KosoIg konferenca otvori v pomOroyWrfebruarju, bodo tme-le vodilne industrijske države do dvajaet milijonov brezposelnih. Ako se uključi tudi oeebe, kl so odvisne od zaslužka te armade, lahko trdimo, da preti 60,000,-000 ljudem pomanjkanje in glad. "Eden glavnih vzrokov U neznosne situacije je čedalje te&Je breme oboroževanja poleg demo-ralizajočih sil, ki so s tem v zvezi. V zadnjih letih ao vlade iskale in proučevale načrte glede o-skrbe tistih, kl so bili najbolj prizadeti vsled krize. Apelirali smo na dobrodelne organizacije, nakladali smo večje davke, štedi-11 amo tu ln Um, toda znižali nismo Izdatkov za oboroževanje. Medtem, ko na milijone ljudi strada, izdajo vlade letno več kot £et milijard dolarjev za oboroževanje.'Krog 88% davkov, kl jih države iztienijo Iz ljudstva, gre za vojne namene. To vse pomeni počasen ali neizogiben narodni samomor." Kriminalno postopanje proti bon-kirju Chicago. *-» John H. Bain, če-gar dvanajst bank je zaprlo vra-U zadnje poletje, je bil U dni s svojim sinom ln zetom vred obtožen poneverbe In sleparij. Mladi Bain in zet aU bila pridržana v zaporu, dokler ne položi U po $10,000 kavcije, stari Bain je pa v bolnišnici. Njegova kavcija znaša $25,000, Obsojen je bil nn ei>t»*bo, da je huMel na .Izgrede ob priliki Grandijevega oblaka v Phlla-delphljt ^ l Philaddphia, Pa. — (FP) — co, 22-letni fant, Orlando Spurtaco,_______ je bil obsojen na £ve leti zapora, ker je vzkliknil: "Proč z Mussolinijem in /#izmomlr na dan, ko je Dino Grandi, Itall-janaki zunanji miJtiater pa radi-ral po mestnih ull^nh. Specifična obtošba proti Spar. tacu je bila, da J4 podžigal in hujskal na izgrede, čeprav ni prišlo do nemirov (n ni bil ztor* jen nikak napad nn Grandljevo življenje. Edino jpar ljudi je protestiralo proti aretaciji mladega antifažlata. Zdi se, da je afiga vznemirila celo Grandlja, voditelja drhali v resnih izgredih proti lUlljan-skim delavskim unijam in zadrugam, kajti pfcni je skrbno aesUvljeno pismo governerju Pinchotu in apelliral nanj, naj fanU po mil osti. V Italiji so fašisti bruUlni proti svojim nasprotnikom ln mnogo jih že poslali v zapore, v Izgnanstvo in obsodili na smrt, tukaj pa je bilo videti, da so zastopnik krvavega režima zgraža nad postopanjem ameriške jnstice. Governer Plnchot je odgovoril Grandi ju, da na more storiti ničesar, dokler ne izreče svojega odloka prizivno zodišče. Kadar bo U podalo avojo. razsodbo, tedaj bo on lahko povedal svoje mnenje. Antifašisti, uključivši skoro vse deiavako gibanje in velik del ameriških državljanov iUli janskeggiJpowttb\ ee testirali proti izkazovanju časti JUussolinijevemu odposlancu in reprezenUnti 800,000 organiziranih delavcev ao ao zbrali v New Yorku, da Uko izrazijo avojo opoaicijo proti pripravam aa Grandijev sprejem. Kolikor je znano, ni nikdo nameraval ali imel v načrtu j napada na Grandlja v času njegovega obiska Združenih državah. UGA RAKOSOV IN P0L02M K MANDŽURIJI Japonako-kltajakl konflikt bi bil laravnan, ako bi Liga ram la altuacljo, pravi Ireland Okrepitev dlktataro v HmIIII Phlladelphla, Pa. — (PP) — Alleyne Ireland, poročevalec 11-sU "New York Evening Post", ki se je nedavno vrnil a Dalnega vzhoda, je na shodu tukajšnje poatojanke Foreign Policy Assn. obdolžil Ligo narodov odgovornosti sa poostritev napetoetl v Mandžuriji. "Liga narodov sa ni enala poglobiti v bistvene značilnosti n-aljaUklh ljudatev," Je dejal Ireland. "Njeni aaatopnlkl v ftan-gaju ao vašll zapleteno altuacljo v Mandžuriji kot kakšen balkanski problem, kaUrega aa lakko reši z ukazom a atrani evropskih velesil, kl ao članioe Lige narodov. Tako je prišlo, da ae je konflikt, ki bi ae lahko poravnal 1 direktnimi pogajanji med Japonsko ln KiUjsko, raavil v pravo vojno. KiUJska je pričela s boj-kotlranjem japonskega blage in a tem laavala jezo med japonskim prebivalstvom, kl sedaj zahteva, da mora biti KltaJaka kaa-novana. "Uga narodov je očividno hotela rešiti Kitajsko pred japonsko agresijo, toda v ženevi nlao mogli razumeti, da ja Kitajska naperila močno orošje proti Japoncem, ki aa olituje v boj kotiranju japonskega blaga.. S tem orošjem je KlUjaka pred nekaj leti prisilila Japonako, da Je u-maknlla avoje Čete it Aantunga. "Japonska mora protektlratl »nov ,voje Miog« iivll, ki Jih ima v Koreji ln Mandžuriji, potom močne mlliUriatlčne kontrole. V prejšnjih konflikt Ja bile Japonska žrUv evropskih lmntria-llstičnlh sU, katere ao ji odrekale to kontrolo, ln zato Je bila v Um konfliktu prlalljona poalati avojo armado v Mandžurijo, da tako prepreči obnoviUv altuacljo". Irelnnd meni, da je sUllščo Ja-ponske glede Mandžurijo povsem analogično stališču Veliko Brita nlje v Egiptu ln Indiji in ameriškemu, kolikor ao to nnneln na Filipine in (Nlkaragvo. Brueningova vlada bo lahko zvišala carftaaka poaUvke na avojo Berlin, 2. doc. — DikUtorlč-na oblaat kanceUrja Hruenlnga je bila apet povečana, ko je predaednlk Hindenburg včeraj podpisal novo sasHno naredbo, kl pooblašča vlado, da lahko vodi trgovinska pogajanja zviša cartnake poaUvke na višino, kl se JI vidi potrebna, brez aankcl-je parlamenta. Ta naredbo Je odgovor Angliji, kl Je zvišala carino na uvoz m snu fakturnega blaga za 80% in a tem faktično preprečila u-voz nemških prrfduktov v Anglijo. ConaUntin von Ngurath, škl poslanik v Angliji, bo v Izalkavanje policije nI kmmjivo, pravi aodnlk Chicago. — Sodnik MoKlnley je oproatll 17 komunlatev, kl so bili prignani prod njega, kar so pozdravili policijo a "boo" %ll-ei, ko je navallU v dvorano In Jim razbila zborovanje« Sodnik je rekel, da Uke demonstracije nlao kaznjtvo dejanje. Omenil je Incident v stadionu, ko jo bil župan Cermak nedavno , pozdravljen z žvižganjem In tuljenjem, ampak nI bil radi Uga nikdo kaznovan. In "enako pravico kot republikanci ln demokrati Imajo tudi komunisti," Je povedal sodnik policiji, _ kratkem odpotovali v Boril n, kjer bo dobil navodUa gled« carinskih pogajanj a Veliko Brt-Unljo. '•M. Japonska blokirala načrt Uga aaradav ^^mmmmm Zahteva nključltev kiavaule v reoolucijok kl bi dovoljevala njeni armadi ekapodlelje an latrebUenJe bandltov v Man-džurijl . . Pariš, 2. dec. — Svet Lige narodov je potratil včerajšnji dan a pogajanji glede končanja spora v Mandžuriji. Pogajanja ni-00 prineala nlkakega rezultata ln aituacljn Je prav taka kot je bila proti koncu aepUmbra, ko je Svet &lge narodov pričel a delom, kl naj bt dovedlo do končanja neoflaklne vojne na Daljnem vzhodu. Japonaka vatraja, da ae v resolucijo, , Ikl predvlduje preiskavo situacijo v Mandžuriji po nevtralni komtaljl, uključi kUva6U, kl bi dovoUevala Japonakl armadi upriaaljatl gonje na bandlt-ake tolpe v Mandžuriji. To aa-hUvo Svat Lige narodov odklanja, kar aa prav dobro aaveda, da bi s tem uradno podpiral Japonako, ki bi s pretvoao, da ja njen naman Iztrebiti banditsko tolpe, lahko vodila mlliUriatlčne ekapedfeije v Mandžuriji. Drugi faktor, dn Svet Ligo narodov nnaprotuje klavzuli, je opoakija a atrnnl Kltejake. Dr. Alfred Sta, načelnik kltnjake delegacije, bi prav gotovo odklonil odobrlUv resolucije, kl bi daU Japonakl pravico glade gonje na bandlU. Izzvan bi bil nov spor, id bi že poslabšal altuacljo v Mandžuriji In uatvnrll baao ae novo konflikte. • MJdta liodočnont Indijo anvlal od Gen^ dUevo akrije. MacDonaM raa- 2, dec. — Indijska konferenen "okrogle mlae," kl jo trnjeU tri meaece in jo atala en milijon dolarjev, ja bila včeraj zaključena. Da II jt bila u-apeh ali veUka politična lajalo-vlUv, bo pokazala bodočnoet. Ako bo Gendi, vodlUlj Htdlj-akih nacionalistov, odobril dalo, ki ga je nnpravila konferenca in nadaljeval a apravnlml pogajanji, bo U pomenilo uspeh. A-ko bo zavrgel U dalo ln organiziral Indljše ta novo kampanjo paaivne retistonce ali odprto rt-volto, bo to pomenilo nouapoh. Konferenca je bila zaključena nn plenarni seji, kl ae je vršila v palači 6t. James. Princi in teprttahtantl Indijskega ljudstva ao ališall prefnljerja Mae-Donalda, kl jim Je jeano povedal, dn nI tadovoljon t rezultatom konference, a vilic temu še nI Itgubll upanja. Krivdo je tvr-nll nanje, ker ae nlao mogli zedl-niti med aeboj. Ponovil jo zago-tovlUv, de je namen Veliko Bri-Unije dati Indiji aamovlado v centralni ln provlnčnlh poeUvo-dajah, toda ministri bodo pdgo-voml sa avoje dalo loglalntu-ram. Nova narodna vlada bo sestopala glede bodočega aUtuaa Indije lato eUllMe kot prejšnja. Ta lajava te na vseh straneh tolmači kot zmaga Mac Donalda nad konaervatlvniml člani v njegovem kabinetu. Ao rn demokrat »k i mmiditl Jlmaile Walkor. nearyOfekl iupon (a Temo Moooefje. aa katerega je plodlraL Mph. v logar rokah je —oda Meeney> n aberažene pripravi ji sosl, ko ie aaart, kaaneje m« je pa bila kaen je zodnj^ teden doaps« Wa^hington, D. C. — V petem kongreenom dlatriktu države New Jeraey ao bile v torek lartd-ne volltvf In Itvoljen jo bil mokri demofertt Perer Stoward. Demokraije Imajo adaj 21» mandatov t nfiljl kongresni aboc^ilcl, republikanci pa S14. Preoeijevanje delavcev na farmo OtUwa, Kanada. — 0 poeredo. vanjam domlnlonske ln provlnčnlh vlad ae je v zadnjih tednih več kot 1040" brezposelnih delavcev iz mest izselilo na farmo. Mesečna plača Je od $10 do $80 neaec In zavisi od stl delavca. NEIdlJA Francetkl ImporlaMatl oe pri-previjajo nn odločilno akcijo. — Bojazen pred Hitlerjevimi fašlatl narašča Usndon, — (PP) — Nemčija je še napravila formalno gosto, kl kaše, da se bliša bankrotu, ko Jo pozvala komiUJ Banko ae mednarodna plačila v Baalu, paj uvede prtltkavo v njene tmošno-sti plačevanja reparacij.1 Proti koncu februarja bo poUkel šestmesečni oddih, kl so ga JI dali njeni inozemski upniki, TI bodo potem aahttvall vrnitev poaojll, toda aahtev ne bo mogla itpolnl-tl, ker Jt it aedaj jaano, da Nemčija nt bo mogla vrniti niti vladnih niti komercialnih poaojll, če ne dobi novih kreditov. Francija, Velika BrlUniJa ln Združene drŽava bodo predložile svojo račune. Nemčije jih no bo mogle plačati. KajboUmualt-dlloT Velika Britanija ae nahnje ¥ velikih finančnih ln goapodnr- akih stiskah. Združene državo ao oddaljene ln anpoalona s svojimi ekonomskimi problemi. Računati Ja traba le s Francijo, ki bo najbrž taaodla lavi brag Rena, kot Jt to atorlla 1. im, toda takrat nt bo nobtnt sile, kl bi jo pri Um ovirala. Vladajoči razred v Franciji željno čaka na to priliko. Njihovi načrti ao akrbno pripravljeni. Delali in borili so se aa to štvar dolga laU in aednj je njihov dnn blizu. Toda Velika BrltenUa in JU-tKje na tmeU dovoliti Uko veli- Francija a svojo ogromno armado ln največjo eelogo zlaU ža ograža druge akuplnt s v ropa k ih Izkoriščevalcev. Ako ao JI bo posrečilo raztegniti njen teritorij do Rene, bo lahko dominiraU evropski kontinent. To jt tne stran situacije. Zadnje volitve v Nemčiji po-kaaujejo, da bo fežlatlčna kombinacija formirale prihodnjo vin. stl uprli francoakl invaziji oboro-šens sila T Njihova plntforma jim ne daje drugega izhoda, toda vprašanje jt, koliko bodo dosegli t Uko taktiko brez vojaških ae-roplanov, artllsrijs ln mornnrictT V ekonomskem ooiru Jt ®vro« pe bankrotirana. Pripravlja ao nn političen samomor, ker ponavlja Uktlke, ki ao dovodle do vojno 1. 1*14. Edino v revolucionarnem gibanju evropskega delavstva Ja videti žarek upanja. Edino v primeru, da ae akuplne, kl tvorijo to glbenje, strnejo v ekonomsko In poUtIšno mašlnerijo, bo mogoče organizirati evropski sektor svetovne dšUvske države. Pijani proklbišnlk eketreUI ne- Chicago. — Danlol L. Gllday, kl jo zadnjo nedeljo v pijanosti nn ulici obatrelll in težko ranil v trebuh 17-letnega Hermana Kno-la, kl mu Je hoUl pomagati, ko jo ivedral aem ln tja, Je še v zaporu. Gllday, kl jt ater 01 lat, Je dejal, ko ao Jo etreenil, da Je član "Lige zakona In roda" v B-vanstonu in v tajni alušbl hlblčnlkov, kl vohajo Rekel Je, da Jo strelje! teto, ker jt mlalli, da ao ga nai>adll bandl-tl. Pri njem ao našli atoklonlšleo a žganjem. Deček at bori a smrtjo v bolnišnici. r«nt New York. — Vrtdnoet angleškega funU je v torek padla v krat prej jo' bil tako nitko, pred dceettm! leti, ko je blU vsa E-vropa v finančnem kaoeu. l/seni kralj Hlnee «mri 1 Chicago. — Kdw«rd Hlnos, W sni magnet ln multlmllljonar, Jo v Urok a mri aa srčno hibo. Star Je bil 8$ let. ;JM ■fM Glasovi tz naselbin. iz krajev (DopfevrtIH la paračrva ki jMMUh veti. ki JI* PtmtcU prta r M "Gtssmri is ■■ifcta," mJ vmUJ »odptfcj« avo»a pota* la M« aaj aaalav, kar aa) na«, da JaartJa aa avaj priapavak. 1 iapfcl aaj Ms MrasU, kraUd la Maatfai; epUanf »oraj« MU v itn. Na aaaataaaa afaNaa ia talk« aa aa bom« aiiratL) ha aav*> Cleveland, O.—V Enakopravnosti z dno 2$. novembra aem Sita! zahvalo odbora "Zarj*," kateri ae zahvaljuje občinatvu za naklonjenost in udeležbo. Bravo, "Zsrjani," malo lasksnjs nam ne bo Škodilo, saj smo se na Zahvalni dan (26. nov.) dobro odražali. Koliko naa je bilo, ne vem, ampak po valih veselih obrazih, ki ste jih kaasii. »em gotov, da naa js bilo več kot ate na#,pričakovali. Saj je bil aodrug Juses in drugi iz Dstroita, Ter-čelj.iz Pennaylvanije, Zaitz s ženo iz Chicaga ter Ljubljančan Joqtez, ki ae je bil ravno tUti dan pripeljal iz atare domovine in prišel z ženo na ples. Koliko že drugih iz vseh krajev Ohija, Wešt Parka in Neaburgha. Pasi je bil Žele ndvember, eta bila navzoča kar dva Božiča, pa je bilo toplo kot v "džulaju." Pri vratih SND je stal Henry Princ, pa ti pride Blaž Godec in nato John Kos. ^No, Godec, ali boš spremljal Kosa?" Nekdo pa je rekpl: "Princ ne bo nikdar kralj, Godec ne bo nikoli muzikant in ne Kos operni pevec" — ln smejali smo se. r Hotel sem na galerijo. "Je polna," mi pravi rojak (400 sedežev je na galeriji). Sli smo spCdal in čakali... Pa opera "Rozamunda?" "Kdo pa je rekel, da bo opera 26. novembra?" Mi amo čitali prej, da bo priredila "Zarja'' koncert in igro. In to je tudi bilo. Torej ae je odbor pomolil, ampak zahvalo bomo spre-jsfrin ss Is odzvali. Ssj le v taki družbi as človek dobro počuti. "Ksr smo mi VSE," kot je dejal Ivan Cankar. Kaj hočemo ml it, kjer je vedno le "jaz." Kjer aa zabava združeno delavstvo, le Um dobiš vesele obraze in s) sam vesel, ker si pri svojih in vel, da imamo skupne dlje, skupne interese, skupne misli, darle v združenju je moč. Združenj stojimo, rszdruženl zgubimo. Kdor nI verjel, da zavedni slovenski clevelandHki delavci ne držijo skupaj, kadar je treba skupnega nastopa proti delavskim nasprotnikom, naj bi bil na priredbi dne 26. nov. in odprle bi se mo bile oči. Zastor se jo dvignil in sodrug Skuk je pozdravil navzoče ter Mgnanll, da bo podsl Joseph Jauch zgodovino pevakega odseka soc. kluba zbora "Zarje." Jože nam je razkladal, kako je naatal ta odsek pri klubu žt. 27. (Bodril* Jauch je Imel to hibo, da je prehitro hodil po odru sem ln tja ko je govoril In naredil je poslušalce nemirne. Mislim, da nima te navade, ker tega še niaem pri njem prej opazil. Ce jO pa Ima, naj to napako opusti.) Zatem je naetoplla "Zarja" a prvo točko •Venec Vodnikovih peamf (Foer-ster) kot msšan sbor. Tukaj ■ ml j« zazdelo, da nI prave žlvah-noatl, da je tudi tukaj nekaj narobe. Orla niso dajala glaau kot bi morala. Celo mali collinwood-aki "Jadran" Je dal več življenja kot "Zarja" v prvih dveh točkah, mešani ln moški sbor. Dobro pa ao as odrezali v kvintetu (Jv Trebeč, L. Poljšak, W. Lazar, J. Dolgan in J. Frluga). , Češki pevski zbor "Vojan" Je lepo izvajal evojl dve točki ln šc eno dodal. Pel je drugo točko "Delavakl pozdrav" in občin-atvo ga je sprejelo s navdušenjem. In to se Jim Je gotovo do-padlo; ostali so tam cel večer še nat plesu In se a nami zabavali. Duet, Kristina In Frank Slsko-vlčin ženski kvartet "Zarje" ter Va^ria VVess so nsm bili predstavljani šele prvič na slovenskem odru v Clevelandu in ao še dobro zapeli. "Fauat Walz" a ao-llatl in mežanim aberom "Zarje" ae ml je še najbolj dopadel, kar ae zbora tiče. Spremljala je mlap Germ na piano. "Noč" (Klopčič), recitacija, bi bila lahko bolje podana. Duet ata tudi peli Detroitčan-ki Uršula Sem rov in Joeephine Spendal v zadovoljstvo občinstva. posebno ae mi js dopsdls p s a e m "Slovenska mladina" ln pa akrobatinjs rolaa Helen KraJnc U Dstroita. "Snubeči." Os vemo. ds je Igral Avgust Komar grejščaka. Anton Epplch fttnlna in da Je to komična Igra, potem je doati povedano, ln pa to, da je bfta hči grajščeka Stepanoviča Angela Siskovich, ki je tudi dobro izvršila avojo vlogo. Smeha dovolj. Za ples so igrali Olga Godec, bra* ta Telcavc in F. Barbič ml. dvorana ja bila polna pleaaloev. Drugič, kadar bo še koncert "Zarje," upamo, da se bo zbor bolj poži-vd. Zato treba več discipline in korajŽe, pa bo šlo. Tudi par domačih pesmi na programu ne škoduje, ker te dajo vedno podil-go Slovencu. Se še vidimo pri "Zarjan^.*—F. Barbič; "Mlklova Zala" v Milwa«fceeju - MUwankee, Wts. — Ko*. nem že poročal, da bo uprizorjena na 13. dec. zanimiva slovenska drama "Miklova Zala" na sloven,-ricem odru, naj sedaj ponovim, da bo ta tolikokrat igrana igra spet nekaj posebnega. K^r je lepa po vsebini in snovi, bo gnova nudila našemu občlnltvu obilo u-žitka. ' Zadnjič sem omenil, da bom povedal kaj sem videl in slišal na vajsb igre "Miklova Bala". Sedaj pa vam povem, da vse kar aem videl in slifcal me js prepričalo in uverilo, dž bo ta drama reanlčno dobro uprizorjena. Vsi Igralci in igralke se zelo zanimajo in trudijo, da bo vsak svojo vlogo rešil lepo in zamišljeno; skušajo se popolnoma vživsfti v pomen igre ln jo tako tudi dne 10. dec. j?redataviti. Torej val na uprizoritev "Mi-klove ZaJe!" "Mllwaužkl firbec". - # i Nantkoke, Pa. — V okraju Nanticoke in Wilkes Barre Jaka-kor pač gospodje baroni premoga žele. Hudson Ooal Co. je zadnje 3 mesece obratovala 100%, sedaj pa je prenehala. . Kako dolgo, se ne ve. Tako imamo prostovoljne počitnice pri Glea. Al-den Coal Co., jx#rino.£l«e*i£0}-llery je skozi celo leto precej prizadeta, le predzadnja dva tedna >o nam dali vae dni delo. , V Hanoverjto, ki je pod N^nti-cokom Št. 22, smo se zbrali loh. enkrat povedal da- jc ta politika bankirskega sieta , V Ju*<*lovanu" je napisal ravnatelj inJ Jakob članek o tem vprašanj^, v kateri zorno dokazuje, da ta zločinska politika re odpraviti mednarodne gospodarske Tu navajamo samo nekaj njegovih tez no, da pokažemo bistvo njegovih izvaja Pisec članka pravi, da je kriza rodnega značaja, zato je treba o „je razpravljati le mednarodno. Lahko bi obiski ministrov uspeh, toda bojimo se, < jo ti obiski politični značaj, ne pa toli spodarski. Zato bo vsak narod naveza kolikor ne bodo politični vplivi odloči gače. Efefr*'. Stedepje je splošna parola, toda kc di, si morda lahko nekaj prihrani, ali ti do na zdravju in izgubi lahko imetje 1 drug način, človek se ne more odreči nim udobnostim, da bi potem plsčal šte zdravjem ali življenjem. Kar velja a meznika, tp velja za družino in državi sme iti le do svoje meje, da se socialni prebivalstva preveč ne zniža, mkrveč m stojati vedno tendenca, dviganja. Naloge, ki jih imata občina in država, velike in v splošnem interesu; zato se izvajati predalekosežno varčevanje v umatvenega, socialnega, zdravstvenega, nomskega napredovanja, zaradi kater trpelo ne le komunalno in državno, amp aplošno gospodarstvo. Sedanja kriza i ne da zajeziti z golim varčevanjem. T iznova razmajati gospodarstvo, da pridi štenega dela in zaslužka vsak, ki ga itte z varčevanjem tudi tam, kjer ae delazra delaljubni ljudje mečejo na cesto zan hrankov. Sploh naj le preneha z vsakii njem, ki jemlje delo delavnim ljudem tem ustvarja beda. Ce ni sredstev, di delavstvu zaslužek, je treba sredstva pr ti za vsako ceno in tudi sjtilo, potom \ nega posojila ali oddaje imetja, ker stoj In državni Interesi nad sebičnostjo po& kov. Potrebno je torej, spraviti v obte jarde ljudskega dehyja, ki nekje leže b A'ska, da se pfi^ne živahno gospodsrstvo. Ijajo naj se javna dela in s tem in pod akcijami bo prenehala gospodarska kriz od sebe. * Varčevanje je sicer koristno, ne u pa dela, ki je predvsem potrebno. Kril treba premagati, če se sploh hoče rešit zacijo. Teze sicer niso nove. Važne so, ke I takorekoč prvič objavil oflciozni list, li Wie. — Društvo aicer drugačno politiko. - D. P. 24 S6PZ. priredi; slovenskemu občinstvu v tej naselbini, da bo govoril sodr* Bmil Seidel, bivši milwauški župan v Hrvatskem domu, So. 8th st., prihodnjo nedeljo zvečer, dne 6.' dec. ob 8. zvečer. Rojaki, ne zamudite, marveč se udeležite tega shoda, kajti nudila se vam bo prilika, slišati iz-vežbanega govornika, govornika, kateri je aam izkusil direktni bič kapitalizma. Govor bo o ae* dan j i brezposelnosti in remeduri iste. To bo govor, katerega bi moral slišati sleherni delavec in delavka ter vsi, kateri trpijo v sedanji brezposelnosti. Emil Seidel kot prvi socialistični župan mesta Milwaukee in odkritoerčni boritelj za delavske pravice, bo nsm povedal vzrok sedanje depresije, kdo jo je zakrivil in kako lahko preprečimo bodoče depresije Pridite vsi 1 Nastopimo solidarno proti izkoriščevalcem delavstva! Pokažimo jim, da vsi trpk mo, da kot taki hočemo tudi vsi delovati za boljšo bodočnost in boljšo človeško družbo! Ne pozabite prihodnjo nedeljo večer v Hrvatski dom in pripeljite tudi svoje prijatelje in znance! Poročevalca Naže volitve Buhl, Minn. — Vsem jugoslovanskim volilcem v tem mestu se naznanja, da »e bodo vršile mestne volitve dne 8. dec. Apeliram na vse naše volilce, da nastopimo skupno ter da volimo za župana Slovenca J. W. Pericha Ker imamo tudi za mestne svetovalce jugoelovanske kandidate, se priporoča našim volilcem* da volijo zanje. S tem bomo pokazali, da v slogi je moč. Imamo v naselbini dovolj glasov, da pošljemo jugoslovanske ljudi v mestne urade, da nas bodo zastopali ter da nam se ne bodo več druge narodnosti posmehovale in kazale na naa, češ, da smo nesloŽ- iO^T ' Za mestnega blsgajnika se priporoča Josipa Senisa, ki ima sposobnosti za ta urad. Volimo na dan volitev vsi za jugoslovanske kandidate! Oddajte glasove za jugoslovansko listo! ~ Poročevalec. i , Domača zabava Milwaukee, "Balkan" št. dne 5. dec. zvečer domačo zabavo v Deličkovi dvorani. Na domači zabavi društva "Balkan' je vedno bUo prav domače ras položenje, ker smo člani tega društva nekako iz vseh krajev Amerike in se imamo vedno kaj novega razgovori ti o raznih krajih Na vrsto tudi pride "po*, tertanc", "broom danee" itd. Vabimo cenjeno občinstvo iz naže okolice, da nas posetite in vidite kaj mešanica iz Kranjske, Stajerake, Primorske in raznih krajev Amerike zna prirediti, da se pozabi na druge nadloge današnjih časov. Vstopnina za moške en dolar, za ženske 50c. Na svidenje dne 5. dec. v Deličkovi dvorani! PripravljaJnl odbor. 5 IF IMao ttrandl, smnji sMetsr tišisitčue Italije, na obtoka Johna W. Garretta._____ alaalka v Italiji, na njegovem doma v Balthaeru, poljabaje roko (iarretfevi ženi po evropski sTanlri. Vprašanje živcev v Rusij Nemški publicist Klaus Mehnert op reviji "Ost Europa" svoje letošnje pol po Rusiji in obravnava med drugim taki vpralanje živcev v sovjetskem življenj "Pri nas v Nemčiji," pravi Mehi* ljudstvu odpovedali živci že po štirih le mžnjkanja med svetovno vojno. Rusija že 17 let v nenormalnih razmerah — k potem mogoče, da kaže rusko ljudstvo I rom toliko poleta in energije za zagrabi vlh ogromnih težav? Pjatiletka bi p< celo za spočito ljudstvo nalogo, ki si y mo komaj predstavljati, Rusijs pa jo I vršiti po poldrugem uničujočem deseti« samo pasivno pokorščino se uspehi zadi in mesecev ne dado doseči — možni ho i tlvnlm sodelovanjem. Razlikovsti je med dvema vrstama pomanjkanja: med mlrajočim in heroičnim. Deprimirsjc manjkanje vodi do uničenja discipline vratne nevolje, heroična pa samo te bo pa vrste tistih, ki ga trpijo. Tudi v Rusiji se uničujejo živci c stoje v prvih vrstah. Več nego nekolike zdržijo napora. A medtem doratfajo ir nega človeškega rezervoara Rusije svetlel vstopajo na mesta utrujenih ' Pgiholoike uganke Wi11ism Ruaael omenjs v knjigi ' loške uganke" neumljivo priljubljenost ke sedem. Naproelte. kolikor hočete « da bi vam imenovali poljubno število W vedesetlce. V treh primerih Izmed a» ste vedno slišali: Sedem. Ni iz katerega razloga je eedmlca ljudem jeziku. Sploh ae vsdno spomnijo Uadje ^ primerih poprej ns lihe kakor na ** vila. Ce bo zahteval učitelj od mu imenovali katerokoli številoJz™"1 sto. bo srečal vedno isU pojav. aet odgovorov pride osem ali celo števil. Slične ugotovitve se nudijo zanimivo gradivo za ume ■■dblevnsstl. Ljudje, ki es"^™" Jf- dobnlm" okroglim sodim števil. f veliki manjšini. Človek jo V* PROSVETA the ENucareimorr Posten governer Governerji vseh oseminžtlridesetih držav ameriške Unije morajo po stari tradiciji pred zahvalnim praznikom izdati proklamacijo na ljudstvo, pozlvajoč ga, naj se "zahvali vsemogočnemu Bogu za vse prejete dobrote v dotlč-nem letu." Formula te proklamaclje je že stara najmanj 800 let. Prihaja iz časov prvih kolonij Pilgrlmov ali rpmarjsv, ki so prišli sem is Anglije in ki so po ameriških divjih prerijah lovili in atreljali divje perane, ob katerih so se mastili in "zahvaljevali" po svojem običaju v stari domovini. Ta običaj — iz samega železnega spoštovanja do mrtve preteklosti — as Šs vsdno po-navlja vaako leto v novembru, In predaednik republike ter val governerji poaameznih držav ponavljajo staro beaedilo proklamacijo kakor avtomatje. Navada je žalaana atrajca . . . Eden lefomer je pa bil letos, ki je na svojo poet spremenil besedilo zahvalne proklamaclje. Eden sam govsrner je imel toliko poguma in smisls, ds se Je odtrgal od pokopane prošlostl in smelo pogledsl po sedanjosti. NI treba dolgo ugibati, kdo In kje js ts govsrner. Mlsd je šs — najmlajši med vsemi governerji smerlške Unije — in zelo sgllsn. Philip U Foilette v WlaconsInu! Governer La Folletts ni enostavno ignorirat sbsurdne proklamaclje, ki ima ves svoj vzrok v praznih besedah; — ne, tako daleč še nI prišel noben governsr. Js pa La Follete vrgel staro formulo v koš In apisal avoje besedilo, ki se bolj prilega sedanjemu času ln fak-tičnim razmeram. Hotel Je biti pošten sam s seboj ln s ljudstvom — ni hotel nalagati ljudstva. Hotsl js povedati ljudem države Wla-consln nekaj reaničnega, zato je prOklamiral: "V trm letu velike depreeije in neštetih teiav je edina etvar, ta katero emo lahko hvo* UM, in ta Je, da ss je naše znanje poglobilo, da ee je naša uvidevnost m da eo ee mUe simpatije poglobile. Naše ljudstvo bolj in bolj išče nape agrarne in industrijske stavbe, ki prine-ee tavarovanje in blaginjo sa vee." Malo je to, toda več pomeni in več Js vredno kakor vse pleenlvo brbljanje vseh ostalih sedsminštiridsaetih guvernerjev s prazldentom v Wsshin«tonu vred!« Predvsem pomeni prelom s tradicijo, prelom z nečim, kar nI nič. Enemu governerju bodo kmalu slsdlll drugi in bodo povedsll res-nieo, ds — karkoli je res dobrega v republiki, karkoli ljudstvo uštje dobrega, vee to ei je so-mo pridobilo in ta vee to more bUi hvalešno le eebit Končno ps ss bo našel governer in prida prsdeednlk, ki proklsmlra, ds js to starodavno zahvaljevsnje navaden Mrubblah", ki ns pomsnl nič drugega kot masten buaineaa sa trgovce. Ako se hočejo ljudjs gostiti s puranovo pečenko, lahko to store vsak dan aH kadar hočejo, če Imajo zajamčeno blagoatanje. To al pa morajo sami priboriti In le delo jih bo hvalilo. Delavca nagovarjajo, naj si kupi hišo In naj bo "svoj gospod v svobodni deželi." Delavec poaluhne, kupi hišo in je ponosen na njo. Tedaj pride Hooverjeva prosperiteta. mu pri-aoll udarec in delavec izgubi delo. Ko delavec izgubi delo, nima več dohodkov In ne more plačati davkov od hiše. Hišo mu prodajo za davke ln delavec Izgubi vae. kar je Imel. Z drugimi bcaedami: delavec kupi hišo ln je ponosen, nakar izgubi delo In ker je izgubil delo, Izgubi dohodke in ker je Izgubil dohodke, ne more plačati davkov In ker ne more plačati davkov, mu prodajo hišo in delavec oetane brez vsega. Ker ne more plačevati stanarine, mora proaitl miloščine aH začne krasti ln Je obsojen v ječo, aH pa izvrši aamomor in tedaj Je sanj konec vaega. To ae godi vaak dan. medtem pa Je v Ameriki čez petato oaeb, ki Imajo vaaka čez milijon dolarjev letnih edastl ljudje! Vprašanje, kdo Je zmagal v zadnji vojni, je vedno bolj zapleteno. Vae cvropeke dežele, rasen Francije, ki so bile v vojni, se danes obupno borijo z bankrotom, trgata Francije je ps v vačaem atrahit. da jo kdo napade. Kdo js torej zmagal? Nam ae tdl, da Je zmagala aUaac* uši. podgan, črvov in gavranov ... Ta alianca je bila najbolj naalčsns in danes ne plačuje nobene odškodalaa • Umrl Je Jm dveletni dolgi boleoal m IHihe. ItoJ.s |o Ml loto liti v vaol Anoraki Vrli, fars Jam Ho Drfonjuhoia. Mil Je «aa dreitvo št. tU, S.M.rj. la «1. I#9, K J.KJ., tor gomoltojaeta podpor. druAtvto It. I. v Wrat AHqolpp«, Pa., ksk»r (odi draštvs M. M IJ. KJ. r PU^biifitio, ra* kotersma Miti oo rtferflll« ao dorovoato llo.ee v gotovtol toeeto VMM«. Upa hvala vse« draltveoi m doro. vmm kraoao »sese. Na lom moota po tudi sobvall« vse« prl|oiol|om, kl ao karkoli dofarags .»orlll m* la mo lutošlll la vram, kl oo ga oMoholI oh looa ajegove holooal. Upo hvala ladl vaeo», kl m ga illllill oh mrtro4ho» odra, tar go opramIN h se*Je«e poMtka. Posebne hvalo prl|atol|om. ki ao priAli la (Ihto la aao totofttlh la oker i\i uiln#( Nr. ia mra. Jel la Wanm, ftolo. Mr. la aira. Volk, mra. K«-moNo la ajea aio la Yeeagsto«ss, (»to. J Itotor la Tt. Ito4sr. Kr. Ramo, mr. la mra. tMuHt, m t. la mra. Vrofar la WHes, Ohto. Nsdsljr topa hvala rama la Amhrtfge, Pa., to Nami ttea. Ka l*pa hvala aa dorevaao evettjtoe draft. Kr. UMU, dre«. I, mr, MaHui HsJUŠ, droš. Mortto HoMJ, dre*. J, A s tor, «ha la Amhrldge. Ka. Hvala aootrl amrlogo Ivaai Joger ia brst* AiOrn« fcassr li Meaoco, Ka. U#a hvala tudi prl|atolilram od More Amo la Tla MIH m da revsao evetljtoo. .Nodalje lepo hvola dm*»u »Rseelstor- M. 711 aa tapet tveilji* Upa hvala voom. Ai sto* kolerego Ime lapaollU po. moloma, prsato* toaam epraoUto. Kogroh ao |o vrtM p» koioUAkem obrede aa Uoto« »ošogolto+s v Hoaoro, Ko. Teto dragi soprog la odfal ai od aao v praraaJ grah, po TI Mimo peHvaJ v mira to lahko aoi TI kode omorilh« aomi|a. ima avo-J^e in uživa največjo zašit itrani države. Jo ima tudi režim v njej le- Imro. volitve je izdala TPD oglaa, , je nabila po vseh rudarjih in ki se glasi: Kinu pri nas zaposlenemu Itvu! mamljivo je, da.se naše po- , lahko razvija in napredu-^ more nuditi zaslužek svo-f.ar in njegov 96-Fr Znhrezovnlk, zidar pri Kamniku in 4*-ce Vidmar, lesni trgo-'^nika. Obtoženi ao, da J; '' Uke, da ata Končano-Arharjeva potovali na Du-•»^ake, da ao vzdrževaU t Vctelinovim, za-^n,cptll|jf dalvilT6. J luna j vzidati tudi komu-r kJadlvo in srp. To t 8*nat ie na pra- to Jagoslsvije.) ' tali letaki, se bo vršila tajno. Obtoženci deloma priznavajo dejanja, deloma pa zanikavajo. Razprava bo trajala dva, tri dni. Kfaajekt vlomile! V Kranju je bilo aprila meseca dvakrat zaporedoma vlomljeno v trgovino Petra Arnška in pri obeh vlomih so vlomilci odnesli čeden plen. Poskusili so vlom tudi pri tvrdki Chrobat, kjer so jim je prvič posrečil, drugič pa so jih prepodili. Kranjski orožniki so vestno iskali vlomilce, toda najti jih niso mogli. Izdali pa so ae sami. Dali ao nekaj ukradenega blaga nekemu krojaču v Cešnjicah, da jim izgotovi obleke. Trgovec Chrobat je poslal h krojaču svojega uslužbenca, ki je v blagu spoznal ukradeno robo iz njihove trgovine. 0-rošniki ao aretirali dva čehoelo-vaška državljana, Ladislava in Vitealav* Katlana, ki sta blago prinesla krojaču. Pri hišni tokavi so našli orožniki na stanovanju obeh bratov mnogo blaga, ukradenega pri Arnšku in Chrobat* in ki sta ga vlomilca odvlekla v svoje stanovanje v Cešnjicah pri Podnartu. Orožniki pa so šli pogledat tudi v prejšnje stanovanje obeh, v Kovor, kjer so tudi našli toliko nakradenega blaga, da so ga morali prepeljati na orožniško postajo v Kranj. Vrednost vsega plena cenijo na. 100,000 Din. Ladislav Katlan je priznal, da je sam vlomil dvakrat pri Arnšku ter enkrat pri Ohrobatu, njegov brat Ladislav pa da je popolnoma nedolžen. S tema dvema ao aretirali Še dve delavki, pri katerih sta oba stanovala* iščejo pa še tretjega, ki je baje pomagal Katlanu pri vlomu v Chribatovo trgovino. Zdaj skušajo tem aretirancem naprtiti tudi druge vlome, ki so se iz-vršili zadnje čase v kranjski o-kolici. Par konj utonilo v Savi Radi močnega deževja zadnjih dni, so vse reke zelo narastle in je prehod Save z brodom zelo nevaren. Z brodom se je pripetila tudi nesreča v Catešklh toplicah pri Brežicah, kjer sta utonila dva konja z vozom. Janez Mer-slavjč iz Mosteca je bil namenjen po drva tostran Save. Zapeljal Je voz, v katerega je imel vprežena dva konja, na brod. Ko xse je brod že skoro približal bregu na tej strani, je plavajoče vejevje splašilo enega od konjev, ki je sunil nazaj, podrl z vozom zapornico in voz je s konjema vred zrsnil v Savo. Voznik Je hotel skočiti v Savo za njima, pa so ga pridržali drugi, ker bi s tem tvegal življenje. Konja sta ge borila z valovi ln bi se bila mogoče refila, da Ju nI oviral vos, ki ga je Sava odnašala. Tako sta oba konja izginila v valovih in Meralavič je iagubll z njima najmanj 10,000 Din ter svoj zaslužek. ZaKaj sebe in svojo družino je preživljal s prevaia-njem rasnega meterijala sosednim kmetom. . Utonil t potoka - Komaj 19 let atari delavec Andrej Šolar iz Krape je utenH v potoku Kropariea. Fant ae je doma napil žganja ter pijan o* mahnil pri hoji čez brv v potok. Pri pade« je dobil udarce na glavi, da se je onesvestil ter v vodi utonil. To je eden redkih pel« me rov, da ja kdo utonil v tem majhnem potok«. Voda ga je od» nesla kakih 110 m daleč. • 300,000 Din poneveria I'red dvema mesecema je u-radniea Estera Zidarjeva nenadoma iaginila iz Zagreba, ker ee ugotovili, da je svojo tvrdko o-slepartta za 300/000 Din a tem, da je ponarejala Čekovne nakaa-nice. Policija je izdala Za njo tiralico, a je dolgo niso mogli najti. Sumili so, da ee skriva v Mariboru. Izdala pa se je nazadnje sama. Policija je preetregla neko njeno pismo ter tako avedela za njen naslov. Aretirali so jo ter odpeljali v Zagreb. Smrtna neereča žagajJj^ Strašno smrt je imel Anion Dornik, zaposlen kot Žagar na žagi Božiča v Smartnem na Pohorju. 2aga stoji precej na samem, pa ni mogel nihče pritečl Žagarju na pomoč; našli, so ga šele naslednje jutro mrtvega. Za» gar je najbrž zvečer pri delu spodrsnil na vlažnih tleh ter padel na podajalno kolo, kl ga je hipoma vrglo med koleaK kl je ša-garja popolnoma raztrgalo ter raebilo ter so ga našli nallednje-ga jutra med kolesi mrtvega s strašnimi ranami Nezgode je krivo vsekakor pomanjkanje varnostnih naprav na žagi. Tudi števflke Pri zadnjih volitvah m je v vasi Pečke pri Slovenjgradcu od vseh 'M volilcev udelešilo Volitev le 40, v Makolah v bližini pa od 361 samo 27 volilcev. Podobno je bilo v večini štajerskih vasi in so dtajerd pokazali vaš o-pozicije kakor pa bivša Kranjska. Bila pa je tam menda tudi hujša agitacija proti volitvam. Z avtomobili so itavosiU v vaai polno letekov s poelvom, da se volilci ne uddcifje volitev Tudi korajže so imeli vaščani preoej. Zgodilo ee je, da eo vaš-čane čakali volilni agitatorji in orožniki pred cerkvijo po maši, da bi jih zvabili na volišče, pa ao se izmuznili lit rezgubili domov ter niso šli volit. Tudi v novomeškem okraju je zaašela volilna udeležba le 47% ldjlib vsemu. Dinar ee dvignil aa earlškl V nedeljo eo bile votftve, v pondeljek pa so ie.. vladni lieti priobčili debelo nettonjeno vest, da se je dinar radi zmagovitih volitev na curiški borzi takoj dvignil za 6 stotlnk. Vprašanje je seveda, koUko je v tem majhnem dvigu dinarja umetnega dviga! Inozemstvo pozna način, v kakršnem so bile izVrttene naše volitve, in Je vprašanje ali bo U dvig raste! ozlrom* ortal na tej višini? > , Oni stari priseljenci, ki ao prišli v Ameriko pred lacVtkom teta. stoletja, m apomlnjajo č* sov političnih agitacij za. "i bedna arabro", ko je William Jenninge Bryan kot predaed niški kandidat demokratične stranke aahteval kot glavno točko svojega političnega programa neomejeno kovanje arah*** Tako je prišlo do u-Bm kt predstavlja Švedska narodna! Iz stroški, vedbe pa kovino. Švedska narodna banka je baje izdala prvi papirnati dgnar leta 1#68. Začetkom se j izdajalo le toliko aovčanic. t j. papirnih not. kolikor je bilo na V Belinu imenujejo poaeben muzaj, kjer Imajo zbranih o-gromno število "čudodelnih" mazil in vdravll, med temi zdravili pa ne vidiš ljudakih zdravil kakor ao kamilice, lipovo cvetje ali bezeg, ampak skoraj aama ________ _______ taka "zdravila", kl jih izdeluje- IfdajaU po"dvakrat,r*,nIm špekulantom ln fabrl-tudi večkrat toliko k*ntom včaaih celo Šolani keml zlatu ali arabru za končno izplačilo. Ko pa je kredit postal u-ataljena člnjenlca v trgovini, ee ja za6 trikrat in ateklenice ln atekleničlce • Mču dežnimi elekairji", "hudičeve sveče*', kr Imajo v sebi baje Ču-dodelno moč. potem pa rasne vode, ki jih potrebujejo žene na noči sicer ne pomagajo — ali pa ob aolnčnem vzhodu aH za tonu ,. . • Vse take ln podobne sleparije pa podjetni ljudje ne uganjajo le ponoči ali na akrivaj, ampak javno, pri belom dnevu I 8voja zagovorniki dvojnega atandarda, zlata in srebra, se prizadevajo oživeti staro vprašanje bimeta lizma in je mnogo govora o sve- atraai Združenih držav brea osi- papirnatega denarja, kolikor jo p1, pmvi ln Pr^tnI ^enl zdrav-ra na to, kaj delajo v tem pegle- bilo kovine na raapolago. — tu»". ki so kuhana točno o pol* se je zdelo Uko^ oddaljeno da- in kriza ao sledile. Da papirna-našnji generaciji, dokler nI An- ti denar utegne imeti malo ve-gleška kar naenkrat zapustila I Ijgve, ako nima primerne podla-zlati sUndard oziroma plačila v ge dragocene kovine, ja doka* zlatu. Norveška, Švedska, Me-1 zala svetovna vojna. Kaj se je hilsa, Finska in druge nekatere zgodilo z rublom ln marko, ve d^lglt ao sledile. Dandanes ye6* vsakdo. ja polovica svetovnega prebt- Ko aU arabro In zlato skupaj r'*Pect*lna zdravila ln mazila" valatva je izven zlatega stan- prišla v rabo kot denar, je okol- izdelujejo v modernih delavni-darda, zanašajoč ee na svoje pa-1 ščina, da je zlato bolj redko ln ceh, vaak poael zabeležijo v pirne valute, ki gredo gor in dol. višje kakovosti, imela za posle- knjigovodstvu, vse pa vodi pr-Ta sprememba je ime)a velikan- dloo, da sa je zlatu dajale vočja vovreten Šef za propagando ln zid vpliv na trgovino in indu- vrednost. Tekom atoletij je rektomo. Kaj v teh delavnicah strijopo vsem svetu. Zaupanje vredneet arabra padla. L 16001 vse nakuhajo ia napackajo, to v svetovni mednarodni/sistem j® razmerje v vrednosti med zla* preeega vpe meje, vse pa gre na krediU je bil izpodkopan. Med|tom ln arebrom znašala U proti račun — človeške neumnosti ln 1,1. 1800 pa IS Bryan je 1. lahkovernosti, in vse gn le na 1896 zahteval, da ae vsakonl korist lastnega žepa. Ce kdo razmerje 1 «il. Dandenes stoji prodaja zdrobljen kakao ln zlad-vradnoet arabra napram zlatu kor, pomešan a malenkoatjo tovni konferenci, ki naj proučil približno 68:1. Srebro je toraj "Kole^raba" kot edino uapešno mogočnost dvojnega standarda] napram zlatu zgubilo veliko na zdravilo zoper vse bolezni led-kot denarne veljave. Vez pro- vrednosti. Srebro ae eioer rabi vk ln jeUr ln očP* — alt ni to blem modernega denarnega si- dandanes kot denar več kot kdaj višek sleparstva? stema je bil postavljen pred oči poprej, ali le v podrejeni obliki, PribllŠno pred 50 leti so pro-Širokih množic. kot kovani denar sa manjše dajali ljudem križčke, narejene Kaj pa je prattaprav ta *1»-| vradnoeti poleg drugih kovin na eni strani is ploščice bakra, kot eo nikelj, bron in med. na drugi atrani pa iz ploščice Moderni zvet je doživel, da je cinka. Med bakrom ln cinkom zlato popolnoma izpodrinilo zre- ~ to vemo — se razvije z po-bro kot glavno sredstvo sa lz- močjo elektrolita električni tok. . - „ JiL , , , . menjavo blaga. Zlatu ee Je dala Ta "čudodelni križ" pa naj bi teh vjfralšnjih, je najprej po- iUlna vrednoet in še 100 let se vplival tudi brez slektroliU na trebno, da nekaj povemo o raz- unčj| EltU prodaja za W .98. telo tako, da ze je fiutU človek v voju denarnega sistema kot ob- tej podlagi je sgrajen ves kratkem vsega prerojenega, to stoja dandanee. ; denarni sistem. Bna dešela za pa gotova ne zaradi kriška, am Denar Je že od pamtiveka pri- ^ug0 „ ipPtjei§ ^^ vrednost pak zaradi svoje vera (avtoeu še! v rabo kot sredstvo za Izme- a]| .Udard, kar pomenja, da ao gesti Je). Tak krlžček Je veljal njavo blaga, kot atandard ali ugakonila, da zlati denar bodi komaj 8 nemške bellša, proda merilo vrednosti. Prvotni člo- n^mejeno zakonito sredstvo za Jall so jih pa r»o 4—5 marki To vek ni poznal denarja, kajti vea pUUtonj« Vseh dolgov. Papirnati Je zaslužek 1 trgovina se je vršila potom iz- L^^ i|dtn ^ vUd# Jt ^^ Za več let prodajajo tudi neki menjave blaga z drugam blagom, ^dolinica, a kaUro ae vlada ob- prašek proti raku. Ta prašek o-AH razvoj trgovanja je doprine-1 v§zuje pltčaU nominalno vred- adravl baje vsakega raka: na ael potrebo kakega blaga, ki bi| ^ v ^u, kadarkoli imejitelj I noau, na prelh, v grlu Itd. Ta to aahteva. Združene države ao aprejele zlati atandard 1. 1878 proti ugo. vorom onih, ki so blU pristaši bimetallzma oziroma dvojnega in arabra. Z oslrom na to, da je strašno do« ni pričakovati, da bi kongrea spremenil ameriški denarni ai« stam. Vsega zlata v denarne me solačnlh rož. Mož, kl prodaja U "čudodelni prašek", zasluži do 60,000 odetotkov čistega dobftka — tako plodonoana je ta kupčija. Prodajati to "ared-stvo" je alcer prepovedano, sato pa gre kupčija na skrivaj tem boljše in mož. kl je iznašel ta genialni recept, Ima danea na Angleškem avojo grajščlno in svojo vilo in denarja ne koliko. Takšnih sredstev pa ne kupuje samo "zabita masa", ampak še več jih kupujejo ljudje, od katerih človek kaj takega ne bi pričakoval. K nekemu "zdravniku" te vrate je prišel nedav-no človek, ki je tošil, da ga ail-no srbi po vaem telesu, "Zdravnik" mu je prodal neko odvajalno sredatvo, ki atane komaj par bellčev, za deeet zlatih, mark, Pravi zdravnik pa, na katerega ae je revež kaaneje obrnil, jo u-gotovll na njem aamo garje, ter se je isnebll v enem tednu. Najlepša pa je ta-4e: Neki ma-zač je prodajal šen^am neko aradatvo za lepoto obraza v malih ateklenlčlcah aa drag denar. Prelakava pa je dognala, da je mošakar polnil atekleničlce z vodo iz kadi, kjer ae je kopala njegova šena . .. ti standard? Ali je mogoče revizija denarnega standarda v Združenih državah? Ali je mogoče, da bi avet obstal brez kakega ztandarda Da govorimo alužilo kot splošno merilo vred nosti. Kako nemogoče je preprosto Izmenjavanje blaga ob bolj razvitih okolščlnah, treba je le predstaviti, kaj naj bi storil poljedelec, Id bi hotel taH£ndarda zlata piti par čevljev. Moral bi po-1 Iskati čevljarja, ki potrebuje njegovo pšenico. Dal bi mu to-Iko pšenice sa par čevljev. Ali ako poljedelaa.y mora BBM ||Mj avojo pšenico za nekaj, s čimurI ;yrhe nft jt U,600 miHjZ] si Čevljar lahko nabavi, kar mu| nav in od tega je 4600 prašek pa je navadno zmleto ze- Mflpl< trave poslušaje . . . Ravnatelj gottlngenakega za-voda za uporabljeno elektriko prof; dr, Reich je poročal te dni o zelo zanimivih poekuaih sa zvočno predvajanje raatl. Dr, Reich uporablja elektronsko cev, ki je alJno občutljiva in rabi kot merilni instrument. Poelušalcem radia so snanl piHkajoči avokl, ki se oglašajo iz zvočnika, kadar premikajo kondenzatorja, oziroma dva nihalna kroga, kl ata drug drugemu xl«>raj uglašena. Teh plekajo-Člh glasov se poslužuje dr. Reich. Med dve lahko gibljivi konden-aatoraki, plošči polešl n. pr. kit-joče amo ječmena. Zrno ae nevidno raavija in prltiaka plošči drugo od druge. Vsak premik njiju lege, tudi najmanjši, pa ae da lamo riti na )Hxilag! višine pi-skajošega glaeu, ki nastane pri tem v avočnlku.* . Tako je torej res mogoče poslušati, "kako trava raaeM in U atari rek Je v avojem dosedanjem pomenu izgubil vee svoj raiaon d'etra. kt Nerodno ; "Toliko je firotčvo: moža, smrči, ne vzamem nikoli !M "Lepo, draga moja — aamo kako miallš to poprej dognati?" di«irikt II pomika dr. Turne kIMH^ a »"a0:1 tSiimTmm^f aiikiiutoa«i Azerbajdžaaa aa Kav o job4to.de e drago, trgovina poetanetem ažja. To aradatvo za izmenjavo blaga, to merilo vradnoeti, zove denar. | milijonov v Združenih državah, namreč v federalnih rezervnih bankah in v blagajni Združenih drŽav. Francoeka ga lite j U fnJ#:| skoraj 8000 milUonov in vaa dru- govega razvoja alužill rasni predmet« tlvalake koše, poljakl proizvodi* Itd. Prvi ameriški naseljenci eo rabili školjke In tobak kot denarno sredstvo. Toliko tobaka za par čevljev. Se-vsi metali so tudi služili kot denarne podlaga. ga dežele na svetu skupaj 4888 milijonov Angleška je vsaj začasno opu- j stila zlati standard« To pomenja, de se dršava. nikakor na obvesu-Je, da bo vaakomuv ki piadloši papirnato noto, dajala na sahte-VO toliko zlata, kolikor nota pred-j Človeštvo je začete rabiti dra-U^|ja. Zato ae njena valuta ba. gocene metale -- tlato In arabroL^ w na njen kredit. To dej-- kot denar to v davni zgodo- Jf mogo6f da se v ln>dočnoati ^SSRf^S,^ •• TT^la^vne držav« udinljo glede nI jih težko deliti In ee lehko ob- JgJ^^ (1<l 00 V TRETJEM Jpl/4.— RAZREDU (U. S. davek poeekej) Ti cm ji zdaj nljma n mfe Milk Mn>,kil1 MSa> --