ELKROJ izvaža že za štiri petine GORNJI GRAD LETO XXV, ŠTEVILKA 26, 24.DECEMBER 1993, CENA 100,00 SIT LJUBNO Rečičani proti samoprispevku cm Mercator - Zgornjesa vinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. se zahvaljuje vsem svojim članom in drugim poslovnim prijateljem za sodelovanje v iztekajočem se letu. Vašega zaupanja si želimo tudi v prihodnje. Voščimo vam vesele 6ožične praznike in mnogo zdravja, uspehov in zadovoljstva v novem letu 1994 ! &;sigs8iimgit!miiii8ssmi!sssmiiiisgigii;g§t;£sgig§mmi§giii3miiiiiig!g!šimimiš!8ii£igišgims8immiš EPSI Pogled za obzorje Jebete božične praznike ter veliko zdravja j smM ter poslmfoega j^peha^\ ^irjhajajoče^rf Wefnlet Na trgu 7 Tel.: 063 832-815 REZERVNI DELI ZASTAVA, GOLF,■ RENAULT, LADA, OUA CASTROL -VALVOUNE, SEDEŽNE PREVLEKE, AVTO GUME, AKUMULATORJI, DODATNI ASORTIMAN l3BiB33gB3IŠB3W8BSS33Ig3BŠB3Big3Bi»3Big3Bll33iS3£ig3Bgg3BI83Big3BSB3BSg3iig3B NASLOVNICA Ko na Golteh posije sonce foto: Jože Miklavc Izvoza že za štiri petine V podjetju Elkroj Mozirje uspešno zaključujejo letošnje poslovno leto TOK se pripoji zadrugi Kooperanti nazarskega TOK-a so se odločili, da bodo poslej združeni v skupni gozdarsko kmetijski zadrugi Rečičani proti samoprispevku V krajevni skupnosti Rečica ob Savinji se za samoprispevek na referendumu ni izrekla niti tretjina krajanov Iz dejavnosti gozdarske \s službe v Šmihelu Revirni gozdar o delu gozdarske službe pri varovanju gozdov v letošnjem letu Delo v Radioklubu Mozirje ni zamrlo Člani mozirskega Radiokluba nadaljujejo z aktivnim delom na vseh področjih Bako. Pa je pred vami še zadnja letošnja številka Savinjskih novic. Nekoliko zajetnejša, kot so bile ostale med letom, tudi na račun koledarja, ki smo ga letos izdelali nekako poskusno. Zavedamo se, da niti oblikovno niti tehnično ni vrhunski dosežek, bo pa uporaben pri vsakodnevnih domačih opravilih. Od vašega odziva in ocene je odvisno, če bomo z njim nadaljevali tudi prihodnje leto. ■ Da Savinjske novice v sedanji obliki organiziranosti niti teoretično ne morejo biti tednik, smo se prepričali v minulih sedmih dneh, ki so pretekli od zadnje izdaje. Kar nekaj sicer zanimivih prispevkov, ki smo jih predvidevali, je odpadlo, ker jih enostavno ni bilo časa pripravili. Ne samo, da se čas za pripravo prispevkov pri tedniku skrajša za enkrat, tu je še cel kup drugih opravil, ki so z izdajanjem neposredno povezana, pa jih je v tako kratkem času brez številčnejše ekipe nemogoče izvršiti. So pa neobhodno potrebna in tako si lahko za leto 1994 zastavimo bolj realen cilj: Savinjske novice narediti vsebinsko in oblikovno še zanimivejše in jim na ta račun povečati tudi obseg. To bo terjalo od nas dodatne napore in ponoven apel na vas, da se oglasite in nam posredujete informacije o dogodkih v vaši sredini. Mar ni prijetno brati v Savinjskih novicah o stvareh, ki so se odvijale pred vašim pragom? Prva številka letnika 1994 bo izšla 14. januarja. Prav v teh dneh, ko zaključujemo 25. leto izdajanja Savinjskih novic, v Državnem zboru v Ljubljani odločajo o tem, kakšno podobo bo imela bodoča lokalna samouprava in kdaj bodo na vrsti nove lokalne volitve. O tem bomo obširneje poročali v prvi številki prihodnje leto, ko vas bomo lahko seznanili tudi s potekom zadnje seje občinske skupščine. Torej - slovo za letos. Kaj naj vam napišem? Morda misel Leva Nikolajeviča Tolstoja: "Ne verjemite besedam, ne svojim, ne tujim; verjemite samo svojim in tujim delom." Vesele praznike v krogu družine in vse najboljše v novem letu! Skozi viharje let, skrbi in dobre volje Savinjske novice na obisku pri Francu Zalesniku iz Florjana nad Gornjim Gradom Savinjske novice so štirinajstdnevnik in izhajajo vsak drugi petek; Izdajatelj EPS! d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 063/831-957, telefax 063/832-303, Sofinancer SO Mozirje: Glavni in odgovorni urednik: Frana Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E Mavrič, F Kolnik. Stalni zunanji sodelavci Aleksander Videčnik, Edi Mavrič, Ciril Sem. Tisk: 1GEA d.o.o., Savinjska c. 2, Nazarje; žiro račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, objave, razpise m oglase je potrebna dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim imenom In naslovom m naj ne obsegajo več kot 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil, Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. SPOŠTOVANE OBČANKE, CENJENI . OBČANI Leto, ki se izteka, bo skoraj gotovo eno tistih, kijih ne bomo ohranili po posebno visoki ravni kakovosti življenja. Družbene spremembe, zaradi katerih smo vsi skupaj pričakovali hitrejši, predvsem pa skladnejši razvoj, nekako ne opravičujejo teženj po vstopu v Evropo in razviti svet. Težave, s katerimi se spopada gospodarstvo, in velik moralni razkroj družbe sta poleg negotovosti, ki tare ljudi, največji problem prehodnega obdobja, katerega preživljamo. Upam in želim, da jih bomo vsi skupaj sposobni premostiti. Kljub temu velja ugotoviti, da smo tudi v letu, ki se poslavlja, zabeležiti določene pozitivne premike pri uveljavljanju in utrjevanju položaja Slovenije v svetu. Splošna, dokaj nejasna in negotova situacija se je v veliki meri odražala tudi pri vsakodnevnem delu in življenju ljudi naše občine, posebno se je to odražalo v delu občinske skupščine in izvršnega sveta. Še vedno so živo prisotne rane minule poplave. Sanacija vodotokov sicer napreduje, vendar kljub velikemu naporu odgovornih iz naše občine in obljubam države, dela ne napredujejo dovolj hitro. Dejstvo je, da živimo na področju, kjer je možnost poplav stalno prisotna. Še večjo negotovost predstavlja izredno težka gospodarska situacija. Vsem je dobro poznana usoda Glina, kot največjega gospodarskega subjekta občine. Komaj za spoznanje bolje je mogoče v drugih, po obsegu manjših kolektivih, kjer vodilni in delavci bijejo usodne bitke za preživetje. Pereč položaj pa je tudi v kmetijstvu. Vendarle se kaže optimistično ozreti proti prihajajočemu letu, saj je po mnenju in ocenah priznanih ekonomistov gospodarska kriza nekako dosegla najnižjo točko in je moč pričakovati umiritev situacije. Upajmo, da imajo prav. Velike spremembe se bodo zgodile tudi na področju lokalne samouprave. V kolikor bo državni zbor pravočasno sprejel potrebno zakonodajo, bomo leto 95 pričakali razdeljeni v več občin. Skladno z referendumsko odločitvijo občanov. Kakorkoli že, delitev na nove občine se ne more in ne sme odražati v medsebojnih odnosih. Še naprej bomo živeli skupaj in morali preko pozitivnih elementov medsebojnih odnosov ustvarjati pogoje boljšega življenja.Moja želja je, da si v času dobrih namenov in medsebojnih izrekanj želja, drug drugemu nudimo tisto, kar si tudi sami zase želimo. Želja po skupnemu ustvarjanju za vse in vsakega posebej, naj bo tudi moje voščilo ob pričakovanju leta 1994, v katerem vam želim'predvsem zdravja in osebne sreče ter umirjeno pričakovanje božičnih praznikov in veselo Novo leto. Dominik Miklavc ■ ■ ■ um GOSPODARSTVO Elkroj Mozirje IZVOZA ŽE ZA ŠTIRI PETINE Podjetje Elkroj Mozirje, ki ima svoj sedež na Prihovi, je po dogodkih v zadnjih letih ostalo skoraj edino izmed večjih družbenih podjetij v naši občini, ki s svojimi poslovnimi rezultati sega nad povprečje. Kako je Elkroj gospodaril v letu 1993, nam je pojasnila direktorica Marija Vrtačnik. MARIJA VRTAČNIK: Elkroj bo letošnje poslovno leto zaključil s pozitivnim rezultatom, vendar moram povedati, da z njim nismo preveč zadovoljni. Med letom se je namreč pojavljalo veliko preblemov tako v sami proizvodnji kot tudi zunaj nje, nekaj jih je bilo pogojenih s stanjem v sami državi. Jaz vedno trdim, da lahko dobre rezultate ustvarja zadovoljen delavec, nisem pa prepričana, da so naši ljudje zadovoljni ob vseh teh problemih, ki se pojavljajo v današnji družbi. Pri nas pride do problemov marsikdaj zato, ker se posameznik, namesto da bi konflikte reševal z okolico, zapre vase. Mi vseskozi poudarjamo, da moramo držati skupaj, da moramo biti homogen kolektiv, da bomo skupaj bolj močni, a vendar so ta trenja kar precej prisotna. Zato se neredko zgodi, da se ta nestrpnost prenese tudi na družino delavca. Če pogledamo zastavljene cilje v začetku leta, lahko ugotovimo, da smo jih uresničili. Uvedli smo novo blagovno znamko Carier, zaradi plasiranja naših izdelkov v tujini smo zunaj ustanovili svojo firmo, sprejeli smo poslovnik kakovosti ISO standard 9001,spoštovali smo kolektivno pogodbo in bili celo nad njo, veliko smo investirali v tiste dele produkcije, kjer so zastoji, in obnovili krojilni sistem, finančno zahtevna pa je bila tudi razširitev računalniške mreže v samem podjetju. Žal moram reči, da nisem preveč zadovoljna z rezultati dela. Produktivnost ni na nivoju, ki bi si ga želeli, izkoriščenost kapacitet je nekoliko pod pričakovanji, res pa je, da pri tem želimo dosegati rezultate, ki jih Marija Vrtačnik pozna razviti svet. Vidimo, da smo boljši od nekaterih konkurentov, vendar se s tem ne moremo zadovoljiti. Zaradi visokih delovnih obremenitev imamo v podjetju visok odstotek bolniške - skoraj 9 %, v Šoštanju je še celo višji, medtem ko je povprečna starost v kolektivu 28 let. SN;, Kakšno je sedaj razmerje med prodajo na domačem in tujem trgu? MARIJA VRTAČNIK: Fizično je razmerje med domačim trgom in izvozom 20 : 80 dohodkovno pa je zaradi "lohn" poslov za izvoz nekoliko drugačno - 40 : 60. Sedanji trend gre v korist klasičnega izvoza, pri čemer pa v nobenem primem ne gremo pod ceno. SN: Kot ste dejali, ste ustanovili svoje podjetje v tu jini. Kaj si od tega obetate? MARIJA VRTAČNIK: Zaradi naše trdne odločitve za prodor na nove zunanje trge smo se odločili za to potezo, ki naj bi nam olajšala prodor povsod tam, kjer imamo s tem težave. Nekatere evropske države kot npr. Avstrija in Švica imajo visoke zaščitne dajatve in včasih se zgodi, da smo zaradi tega in zaradi visoke cene lastnega dela cenovno nekonkurenčni. Iz tega razloga iščemo cenejše variante v kooperaciji izven naše države. Naša firma v tujini naj bi nam pomagala pri povečevanju klasičnega izvoza, kjer se na trgu pojavljamo samostojno brez tujih agencij. Menimo namreč, daje treba našo perspektivo iskati predvsem v tej smeri, kar pa bo terjalo še ogromno naporov. Tujina se Slovenije zaradi vojne v bližini še vedno boji. SN: Omenili ste tudi investicije. Kdaj pričakujete povrnitev teh vložkov? MARIJA VRTAČNIK: Za investicije smo letos namenili dobrih 35 milijonov tolarjev, kamor pa ni všteta investicija v krojilni sistem. Slednji, poznan kot CAD - CAM sistem, je bil letos v uvajanju, zato je bilo tudi nekaj težav, v prihodnjih letih pa bi se morale pokazati vse njegove prednosti. SN: Kako ocenjujete uvedbo nove blagovne znamke Carier? MARIJA VRTAČNIK: Z novo blagovno znamko smo dejansko dosegli tisto, kar smo želeli. Prvi smo v Sloveniji, ki sprotno testiramo trg in odzivi so zelo dobri. Tudi negativne reakcije, ki jih je sicer malo, upoštevamo in odpravljamo napake. Pohvale o Carierju so nas stimulirale do te mere, da smo začeli razmišljati o tej blagovni znamki tudi za nogavice, kravate, srajce in suknjiče. Prvo dvoje že imamo, ostalo načrtujemo v prihodnjem letu, vendar ne v lastni temveč tuji produkciji. No, ob tem je treba povedati, da smo vzporedno s Carieijem promovirali tudi blagovni znamki Elkroj in Formula EL. SN: In kakšni so načrti ter obeti za leto 1994? MARIJA VRTAČNIK: Prva velika zadeva, ki jo bo potrebno razrešiti, je lastninjenje. Predvidevamo, da bomo z notranjim odkupom in dokapitalizacijo prišli do večinskega deleža kljub visoki vrednosti naše firme, torej do 50-ih odstotkov. K lastninjenju smo povabili tudi naše tuje partnerje, vendar je po njihovi oceni negotovost še prevelika. Na drugi strani pa poudarjajo, da so generalno z našim delom zadovoljni. Podjetje bomo, skušali še naprej krepiti predvsem v smislu investicij v opremo. Cilj je tudi pridobitev certifikata ISO 9001, predvidevamo ga v prvem tromesečju, ki jepo svoji vsebini nekakšno spričevalo firme.Tudi navzven želimo nadeti Elkroju podobo sodobnega evropskega podjetja, v katerem bodo delali zadovoljni ljudje. KF TOK se pripoji Zadrugi Minulo nedeljo je na trinajstih voliščih po dolini potekal referendum o pripojitvi Temeljne organizacije kooperantov Gozdarstvo Nazarje k Zgomjesavinjski kmetijski zadrugi. Referendum je uspel, saj je za pripojitev glasovalo 71,23 % vseh volilnih upravičencev. Dva dni prej, torej v petek, je o isti temi odločal izredni občni zbor zadruge na Ljubnem ob Savinji. Člani - delegati, ki so se zbora udeležili v velikem številu (90 %), so se za pripojitev TOK-a izrekli enoglasno, brez enega samega vzdržanega ali nasprotnega glasu. Nedeljski referendum se je odvijal na voliščih v Ljubiji, v Šmihelu, na Rečici ob Savinji, v Sp. Pobrežjih, v Kokarjah, v Šmartnem ob Dreti, v Bočni, v Gornjem Gradu, v Novi Štifti, v Radmirju, na Ljubnem, v Lučah in v Solčavi. Po poročilu komisije za izvedbo referenduma pod vodstvom Franca Bezovška seje referenduma od 789 volilnih upravičencev udeležilo 621 le-teh (78,70 %). Pritrdilno seje za pripojitev TOK-a izreklo 562 volilnih upravičencev, proti 55, 4 glasovnice so bile neveljavne. Gozdarstvo in kmetijstvo bosta tako po tridesetih letih znova pod isto streho v skupni zadrugi. Kmetje pričakujejo, da bo to zanje ugodnejše in zato podpirajo znano načelo: "Kjer je zemlja, naj bo tudi gozd!" Test: KF,foto: C. Sem Na izrednem občnem zboru zadružnikov na Ljubnem GOSPODARSTVO Podjjefmiski kotiček 21. decembra seje v prostorih Obrtno podjetniške zbornice Mozirje v organizaciji podjetja Vising d.o.o. Mozirje odvijalo posvetovanje o preoblikovanju enot malega gospodarstva po zakonu o gospodarskih družbah. Po udeležbi sodeč med sedanjimi obrtniki in podjetniki še ni čutiti potrebe po tovrstnem obveščanju, saj se je od preko 650 poslanih vabil posvetovanja udeležilo le 27 slušateljev. Zato pa so udeleženci lahko izkoristili široko znanje predavatelja, dipl. iur. gospoda Gregorja Hienga, namestnika glavnega direktorja podjetja Unitex iz Ljubljane in odvetnika Dušana Kecmana, ki sta udeležencem postregla tudi s kopico praktičnih nasvetov. Zakon o gospodarskih družbah zahteva preoblikovanje obstoječih enot malega gospodarstva do 31.5.1994. Večina verjetno vidi ta datum še kot dovolj oddaljen, da je še dovolj časa za potrebne aktivnosti. V resnici je situacija bolj resna, saj bo le temeljita priprava na preoblikovanje zagotovila željeni učinek. Zlasti pomembno je nekatere stvari razčistiti še pred zaključnim računom za leto 1993. Za določene odločitve oziroma določene enote malega gospodarstva je zelo pomemben datum 31.12.-1993 predvsem z vidika uveljavitve nove davčne zakonodaje. Medtem ko je v prehodnih določbah predloga zakona o davku na dobiček pravnih oseb določeno, da bodo pravne osebe, ki imajo po sedanji davčni zakonodaji na dan uveljavitve novega zakona (1.1.1994) še pravico do izkoristka davčnih olajšav, le-te lahko izkoristile, je zakon o dohodnini to določbo žal izpustil. Kljub temu upajmo, da še ni vse zamujeno. Glede na pomembnost te določbe za prenekatere obstoječe obrtnike in samostojne podjetnike sem osebno vložila vse sile v to, da se poenotijo določbe obeh davčnih zakonov. V tem trenutku lahko povem, da mi je uspelo tik pred tretjim branjem zakona o dohodnini vložiti v parlamentu, pri predsedniku odbora za finance, gospodu Janezu Kopaču, pobudo za amandma k zakonu o dohodnini, ki bi samostojne podjetnike v pogledu možnosti izkoristka začetnih davčnih olajšav izenačil s pravnimi osebami. Po zadnjih podatkih je gospodu Kopaču uspelo pridobiti potrebne podpise poslancev za predložitev amandmaja, zakon pa bo v parlamentu obravnavan tekom tega tedna. Samo upamo lahko, da bo amandma sprejet v zadovoljstvo in olajšanje vsem začetnikom. Ob tem velja poudariti, da se tudi preoblikovana enota malega gospodarstva (npr. preoblikovanje ene družbe v drugo, družbe v samostojnega podjetnika ali obratno - razen preoblikovanja obrtnika v samostojnega podjetnika) šteje kot nova enota malega gospodarstva. Ob predpostavki, da bo davčna zakonodaja sprejeta, kot je predlagana, hiter in odločen korak pred novim letom še lahko prinese začetne davčne olajšave. Posvetovanje ne temo preoblikovanja po zakonu o gospodarskih družbah je razrešilo prenekateri konkreten problem. Iz priložnostne ankete med slušatelji je razbrati, da so bili s posvetovanjem več kot zadovoljni, nerazčiščenih problemov praktično ni ostalo, razen tistih vprašanj, ki so povezana s še nedorečeno in nesprejeto zakonodajo. Namen posvetovanja, to je pravočasna priprava na nujne spremembe in "oborožitev" z znanjem, ki bi posamezniku omogočilo odločnejše korake in enakovrednejši dialog z uradnimi osebami v postopku preoblikovanja in ravnanje v cilju dosega največje učinkovitosti enot malega gospodarstva, je bil tako dosežen. Ob koncu iztekajočega se leta bi zaželela vsem obrtnikom in podjetnikom ter njihovim družinskim članom zdravja, sreče in predvsem veliko energije, da bi zmogli napore, kijih ta gospodarski trenutek postavlja pred vse nas. Pa le še postorite vse potrebno pred iztekom starega leta, da bo prehod v novo čim lažji! Vida Skok PS: Zakon o dohodnini je bil v parlamentu sprejet 21.12. vključno z "mojim amandmajem". Torej lahko vsi obrtniki, oziroma samostojni podjetniki, ki boste na dan 1.1.94 imeli po dosedanji zakonodaji pravico do začetniških olajšav, le te mirno tudi izkoristite. Izobraževanje podjetnikov Z začetkom leta 1994 stopijo v veljavo nekatera zakonska določila, ki bodo bistveno vplivala na status in poslovanje obrtnikov in podjetnikov. Iz tega razloga je Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica Mozirje v sredo, 15. decembra, sklicala razširjeno informativno sejo svoje skupščine. Da bi članom zbornice kar najbolje pojasnil bistvo napovedanih sprememb, je zbornica v goste povabila priznanega strokovnjaka za to področje, profesorja Franca Žleta. A se je tudi tokrat izkazalo, da člani zbornice tovrstnih predavanj ne izkoristijo za boljše informiranje, ne glede na to, da je tema zanje poslovnega in življenjskega pomena. Zbornica bo namreč v bodoče slej ko prej edina prava povezava med obrtniki in podjetniki ter bodočimi lokalnimi skupnostmi. Zbornica naj bi bila v bodoče tudi pogajalski partner držav, ko bo postavljala okvirje gospodarjenja. Kot rečeno, udeležba tudi tokrat ni bila polnoštevilna, iz česar je mogoče laično zaključiti, da zgornjesavinjski obrtniki in podjetniki "svoje" institucije ne želijo ali nočejo koristiti v polni meri. No, vodstvo mozirske zbornice s/ kljub temu prizadeva, da bi se stanje spremenilo tudi na lem področju, za kar mu je pravzaprav treba izreči priznanje. Morda pa bo naslednje leto bolje? Tekst: KF, foto: C. Sem Udeležba tudi tokrat ni bila številna ' • IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI fjjf REČIČANI PROTI SAMOPRISPEVKU Referendum so imeli minulo nedeljo tudi v krajevni skupnosti Rečica ob Savinji. Krajani so se odločali o uvedbi petega samoprispevka, ki naj bi prinesel prepotrebna sredstva za razvoj kraja. Končni rezultat pa je bil negativen. 'Udeležba sama je bila na referendumu sicer dobra - 81,26 %, kar potrjuje, da je bila obveščenost krajanov ustrezna. Za samoprispevek se je izreklo 28,05 % volilcev, proti pa 51,47 %, kar pomeni, da so se na tovrstnem referendumu letošnjega maja slabše od Rečice odrezale le KS Luče, Nazarje in Mozirje. Seveda se glede na to takoj pojavi dvom v enotnost krajanov za lastno občino, o kateri je bilo že veliko slišati. Slišati je namreč, da Prihova še vedno vztraja na odcepitvi, očitno pa je po tem referendumu tudi to, da nekateri zaselki predvidenega načrta razvoja v KS ne podpirajo. Dovolj velik razlog torej za vodstvo KS, da razmere in vzroke temeljito analizira. KF GOSPODARSTVO Gozdove je v letu 1992/93 prizadela huda in dolgotrajna suša, ki je oslabila njihovo biološko in mehansko stabilnost. Zaradi dolgotrajne suše z nadpovprečnimi temperaturami, vplivov Termoelektrarne Šoštanj, zaradi opuščanja gozdnega reda in beljenja lesa iglavcev ter zaradi neprimernega ravnanja z neobeljeno oblovino iglavcev smo bili priča prekomerni namnožitvi podlubnikov. Podlubniki najbolj ogrožajo smreko, predvsem osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus) in šesterozobi smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus); les smreke pa je neposredno dodatno razvrednotil še progasti lestvičar (Trypodendron lineatum). Glede-na ugotovljeno ogroženost smo v sistemu načrtovanega varstva gozdove razvrstili v ogrožene, potencialno ogrožene in ostala območja. V enem od najbolj prizadetih področij nazarskega gozdnogospodarskega območja, na Gozdni upravi Nazarje, smo leta 1992 evidentirali 5.414 m3, leta 1993 pa 5.321 m3 lesa gozdnega drevja, ki je bilo napadeno od podlubnikov. Med najbolj ogroženimi so gozdovi v revirju Šmihel in v revirju Kokarje. Revir Šmihel leži v štirih katastrskih občinah: Lepa njiva, Šmihel, Brezje in Radegunda ter obsega skupno 2.554 ha gozdov. Zasebnih gozdov je 2.096 ha, državnih gozdov je 8 ha, 310 ha je moratorijskih gozdov, ki bodo po zakonu o denacionalizaciji vrnjeni lastnikom. Poleg gospodarskih gozdov je še 139 ha varovalnih gozdov. Lastniki gozdov so večinoma kmetje, ki so odvisni od dohodka iz gozda. Leta 1992 je bilo v revirju Šmihel od-kazano 8.018 m3 lesa iglavcev in 220 m3 lesa listavcev. Od tega je bilo 2.050 m3 ali 26% lesa iglavcev napadenega od podlubnikov. Žarišča lubadarjev smo evidentirali pri 55 lastnikih gozdov. Leta 1993 se je stanje še poslabšalo, saj je od odkazanih 5.000 m3 lesa iglavcev bilo kar 1.900 m3 ali 38% lesa iglavcev napadenega od podlubnikov. Na novo so bila odkrita žarišča pri 30 lastnikih. Zaradi alarmantnega stanja iz leta 1992 in z namenom, da bi preprečili katastrofo ter omejili širjenje lubadarja v gozdovih, je stekla hitra in organizirana akcija za zatiranje podlubnikov. Na ožjih delih ogroženih območij so bile od 28. februarja do 15. septembra 1993 ustavljene vse redne sečnje iglavcev. Izjemoma je bil dovoljen le posek za neodložljivo lastno uporabo lesa. Na podlagi vladne Uredbe o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje podlubnikov v letu 1993 je bil izdelan letni načrt varstva gozdov. Z njim smo določili ukrepe in strategijo za: 1. preprečevanje širjenja podlubnikov, 2. nadzorovanje razvoja in preprečevalno zatiranje podlubnikov, 3. zatiranje podlubnikov in sanacijo njihovih žarišč. Z namenom, da bi lastnike gozdov čimbolj seznanili s problematiko podlubnikov in o potrebnih preprečevalno zatiralnih ukrepih ter nalogah pri zatiranju lubadarja, smo 25. februarja 1993 v Lepi njivi in v Šmihelu organizirali demonstracije s prikazom, kako obvladati in zatirati podlubnike. Na demonstraciji je bilo prisotnih kar 89 udeležencev ali 36% vseh lastnikov gozdov. S prvimi toplimi dnevi v mesecu marcu smo gozdarji v sodelovanju z lastniki gozdov začeli postavljati lovne pasti Theyson in lovna drevesa na lanskoletnih in letošnjih žariščih podlubnikov. V revirju Šmihel smo postavili 87 lovnih pasti in položili 69 lovnih dreves. V postavljenih lovnih pasteh smo redno, na vsakih pet tednov, menjavali vabilne feromone, ki privabljajo roječe podlub- nike. Kontrolo in praznenje lovnih pasti smo izvajali enkrat tedensko. Pri vsakem praznenju smo ugotovili, da se je v lovno past ujelo okrog 7.000 kom malega lubadarja in 5.000 kom velikega lubadarja- Posebej pohvalnoVelja omeniti inovativnost posameznih lastnikov gozdov, kot na primer Franca Hudeja iz Lepe njive, ki je sam izdelal lovno past. Z doma izdelano lovno pastjo iz oljne plastenke, z režami podcrbno kot pri pasteh Theyson, opremljeno z vabilnimi feromoni, smo poskušali v najbolj ogroženih področjih dopolnjevati manjkajoče uvožene pasti. Z rednim spremljanjem ulova lubadarjev smo ugotovili, da omenjena past po učinkih skorajda ni zaostajala za pastjo Theyson. Lastniki gozdov so nas redno obveščali o novo odkritih žariščih. Na njih so lastniki gozdov les obelili, po možnosti na plahto, sežgali lubje in sečne ostanke. V požarno ogroženih območjih, še posebno v sušnem obdobju, kjer kurjenje ni bilo dovoljeno, smo sečne ostanke in debla škropili z insekticidi DECIS in FRUTAPON, ki jih je za izvajanje zatiralnih ukrepov v gozdu odobrilo in financiralo Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo Republike Slovenije. Lastniki gozdov in gozdarji smo v letu 1993 opravili ogromno delo, saj smo s pravočasnim odkrivanjem žarišč lubadarja, izvajanjem zatiralnih ukrepov, postavljanjem lovnih pasti in dreves bistveno pripomogli k ublažitvi katastrofe v naših gozdovih in omejili škodo na lanski obseg. V revirju Šmihel je bilo opravljenih najmanj 900 delovnih ur za varstvo gozdov pred lubadarjem. Želimo poudariti, da gospodarske gozdove zelo pogosto pustošijo razne ujme in posledično še bolj razni škodljivci, v iglastih gozdovi-h predvsem lubadarji. Zato je dolgoročna naloga gozdarjev in lastnikov gozdov intenzivno delovati v smeri smotrnega snovanja biološko stabilnih mešanih gozdov iglavcev in listavcev. Z izvajanjem preprečevalno -zatiralnih ukrepov, predvsem gozdne higiene, postavljanjem lovnih pasti in lovnih dreves pa upamo, da bomo uspeli številčnost lubadarja znižati pod železni prag, ko ne predstavlja več nevarnosti za normalen razvoj gozdov. Revirni gozdar Daniel Fale, ing. gozd. SKD ■F Občinski odbor Mozirje Dragi prijatelji Slovenske krščanske demokracije! Ob dnevih božje naklonjenosti želimo, da bi znali sprejeti Betlehemsko dete, kot so ga poiskali in doživeli modri z vzhoda in naj nas navdušuje za vse dobro v novem letu 1994, želimo našim članom in simpatizerjem. OGLASI KOLEKTIV ELKROJA IZ MOZIRJA ZELI VSEM SVOJIM KUPCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM MIRNE BOŽIČNE PRAZNIKE, ZDRAVO IN POSLOVNO USPEŠNO LETO 1994 (a!(I\ V sem kraj anom Krajevne skupnosti ŠMARTNO OB DRETI želimo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1994! Za uspešno sodelovanje se zahvaljujemo in se priporočamo še za vnaprej. Svet krajevne skupnosti Izredna krvodajalska akcija uspela Zaradi velikega pomanjkanja krvi v zdravstvenih ustanovah se je pokazala potreba po izrednih krvodajalskih akcijah. Takšna je bila v organizaciji občinskega odbora Rdečega križa Mozirje tudi v ponedeljek, 20. decembra v prostorih osnovne šole v Nazarjah. Akcije se je tokrat udeležilo 283 krvodajalcev, izvršeno pa je bilo 253 odvzemov. Organizator je bil z odzivom zelo zadovoljen, po svoje je pa to tudi dokaz, da imajo občani občine Mozirje razumevajoč odnos do ljudi v stiski. Tekst: KF, foto: C. Sem OGLASI Združena lista socialdemokratov občine Mozirje želi vsem občanom in delovnim ljudem naše občine vesel Božič in vse najboljše ' v letu 1994! RDEČI KRIZ SLOVENIJE Občinski odbor Mozirje Vsem delovnim organizacijam, krvodajalcem in vsem občanom želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! f? Vesele božične praznike in srečno novo leto Vam želi zavarovalnica Adriatic BBl;KK*eKX«ft3SK!aftgK«e8x«*gK;0*8KiA«aMt«0XK!S*K8«eii& ■ Šmihelska C.1 Mozirje l I tel.:832-010 * X * s » 0 A 1 Zdimo vam prijetne praznik^ in : \ srečno ter uspešno novo Četo. \ X * s * A * £x«SS2BSSXBSaK85SKB5SStS5SKB58KSSSgS5gKBSgXBSSfE3SSg2SS8B£ Zgornje savinjska turis- j ...... tična zveza želi vsem ZGORNJA ^ j turističnim delavcem savinjska ter občanom uspešno DOLINA r ter zadovoljno leto 1994. ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA r Ljubno ob Savinji 63333, Foršt 32 URARSTVO Prodaja ur, izdelkov za hobi, igrač telefon: 063/841-084 Marija Šerbela - Rupnik Vedrost in veselost sta sonce, pod katerim vse uspeva! V novem letu 1994 želimo čimveč tega sonca vsem obiskovalcem naše delavnice in prodajalne in bralcem Savinjskih novic! POGREBNE STORITVE Ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: - pervoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev) - dekoracijo sobe, postavitev odra na domu - izkop grobnih jam - postavitev žarnih niš - ureditev kompletne dokumentacije - odštejemo pogrebnino v višini 48.000 SIT Štiglic Jotica Radmirje JO, 63333 Ljubno ob Savinji tel.063-841-029 I . PISMA BRALCEV llltlllll Rinka in zadružni dom odprti rani v krajevni skupnosti Solčava V časopisu DELO je dne 5/11-1993 na strani 7 v rubriki Koroške solzice glede lastninjenja hotela Planinka v Črni na Koroškem izpod peresa g. Praprotnik Ivana izšel članek z naslovom Črnjani ne dajo hotela. V njem avtor med drugim pravi: "Golfturist z Raven, ki je za "Šenk" dobil hotel Planinka, ga hoče sam olastniniti. Direktor Golfturis-ta Friderik Rus, v občinskem parlamentu se predstavlja kot socialist, namreč kar noče priznati, da bi ta hotel lahko bil last KS Črna, saj je črno na belem dokazano, da so ga v veliki meri zgradili Črnjani sami...", konec citata. Ob koncu članka pa je pisec še dobesedno pripisal: "če bi to kdo poizkusil napraviti v Črni, bi bila revolucija." Ni kaj, zelo poučen članek, vreden premisleka za krajane Solčave in morda še koga! Z gostiščem Rinka v Solčavi pa se našim krajanom dela še večja krivica kot tista, ki jo Golfturist pripravlja Črnjanom in je delno opisana v citatu zgoraj omenjenega članka. Solčava je bila namreč v letu 1944 popolnoma požgana. Povojni seje le postopoma pridobivalo obnovitvene kredite. Stavba solčavske Kmetijske zadruge sredi vasi je bila tudi požgana. Parcela je bila oblastno - politično zamenjana za zemljišče, ki ga je Agrarna vzela župnišču. Za obnovo bivše zadružne stavbe pa je dala oblast 2.000.000.- din obnovitvenega kredita in to takratnemu Narodnemu odboru Solčava - Občina Solčava. S tem kreditom in vsestransko pomočjo vseh Solčavanov, predvsem pa z udarniškim delom, je bil zgrajen hotel Rinka. Narodni odbor Solčava je torej zgradbo zgradil in jo izročil v upravljanje Planinskemu društvu Solčava. Z združitvijo občin v veliko občino Mozirje, je bil hotel Rinka Solčavi odvzet v korist občine Mozirje in dan v upravljanje Notranji upravi Celje, zatem Cinkarni Celje in leta 1990 podjetju Turist Mozirje. Stavba hotel Rinka je bila torej zgrajena z državnim kreditom za obnovo, z delom in vsestranskim angažiranjem ter samood-povedovanjem krajanov Solčave in je torej po vsej logiki njihova last. Vsa prepisovanja upravljanja in prenosi osnovnih sredstev, kot se je takrat uradno govorilo, je bilo navadno barantanje z tujo lastnino. Brez zakonitega dediča,to je sedanje KS Solčava, se objekt Rinka po vseh predpisih in normah pravne države, za katero se Republika Slovenija smatra, ne bi smel ne lastniniti, še manj pa prodajati, saj je za tako dejanje povsod po svetu znan le en izraz, to je tatvina. Podobno kot z gostiščem Rinka, se prejšnji in sedanji gospodje oblastniki vedejo tudi z zgradbo Zadružnega doma v Solčavi. Tudi ta dom je zgradila takratna Kmetijska zadruga Solčava. Njeni člani so za stavbo darovali les in z dolgoletnim odstopanjem dela svojih dohodkov omogočili, da je do realizacije doma prišlo. Vsa pomoč, ki je bila zgradbi od družbe dodeljena, je bilo bornih 30.000,- din, ki jih je Zadrugi Solčava odstopila takratna Zadružna poslovna zveza Rečica ob Paki. Danes pa Solčavani "čakamo", kdaj bo tudi s temi sadovi našega minulega dela prosto razpolagal nekdo, ki se na vse zakonitosti pravne države požvižga, ker ve, da ga naša težko pridobljena demokracija in njeni zakoniti predstavniki vsem poštenju navkljub v celoti podpirajo. Žalostno, vendar resnično! Vseeno pa si še vsi zainteresirani še enkrat pozorno prečitajmo zadnji stavek delno citiranega članka že omenjenega pisca g. Praprotnik Ivana. Pripominjamo, da lahko naše navedbe eventuelnim zainteresiranim dokažemo kadarkoli, in to na podlagi verodostojnih listin o pridobitvi državnega obnovitvenega kredita in ostalih takratnih finančnih transakcijah, v zvezi z izgradnjo omenjenih objektov, to je hotela Rinka in Zadružnega doma v Solčavi. Krajevna skupnost Solčava Damjan Havdej Pojasnilo V 25.št. SN je v rubriki KRONIKA kot zadnje obvestilo tudi sporočilo UNZ Celje o ovadbi zoper Alfreda B. iz Mozirja. Bralce seznanjam, da gre za spodaj podpisanega, ki je naredil naslednjo "goljufijo in ponareditev listin v škodo družbenega premoženja". Podjetje Božič, d.o.o. je opravljalo za zdravstvene zavode s pogodbo določene storitve za s pogodbo (pismeno, 6. člen pa je bil ustno drugače dogovorjen) dogovorjeno ceno, ki so jo zdravstveni zavodi podpisali (priznali) in plačevali od 1.5.1992 do 31.3.1993. Torej 11 mesecev. Z aprilom 1993, pa so enostransko določili za enak obseg dela novo mnogo nižjo ceno, s katero se podjetje Božič, d.o.o. ni strinjalo in je seveda za enak obseg dela, ki ga je opravljalo in opravilo tudi zaračunalo enako ceno. Nastala je razlika,ki je bila vnovčena z akceptnimi nalogi, ki sem jih podpisal jaz (imel sem za to ustrezno pismeno pooblastilo s strani zavodov). S 30.6.1993 so zavodi enostransko prekinili preko noči vse poslovne odnose s podjetjem Božič, d.o.o. (v pogodbi je enoletni odpovedni rok) in s tem povzročili določeno škodo podjetju Božič, d.o.o., za katero teče pravda. Kar se tiče poiskusa pridobitve koristi nad 2 milijona, pa gre za drugi še ne vnovčeni akceptni nalog, za katerega je prvostopenjsko sodišče že izdalo sklep, da se lahko vnovči. Zavodi so vložili pritožbo na drugostopenjsko sodišče, to pa še ni odločilo, zato akceptni nalog še čaka na SDK na vnovčitev. Pripomnil bi še naslednje. N. pr. Lekarna Mozirje je podjetju Božič, d.o.o. enostransko določila ceno 1.500 DEM mesečno, sedaj pa za manjši obseg dela od 1.7.1993 plačuje drugemu izvajalcu v povprečju 4.144,72 DEM mesečno. Firma Božič, d.o.o. ji je zaračunavala 1,7 % od realiazacije, kar je znašalo cca. 3.000 DEM mesečno odvisno od višine realizacije. Pri vsej zadevi ne gre za nikakršno goljufijo, temveč za pošteno plačilo delavcem zaposlenim v podjetju Božič, d.o.o., ki so svoje delo tudi pošteno opravili. O končnem epilogu boste bralci obveščeni, ko bodo vsi sodni mlini zadevo dokončno zmleli. Božič Alfred, Mozirje Slalom pri polnočnicah. v Cast komur čast! Malo za šalo, malo za res! Nisem športnik. Vendar si včasih na TV ogledam tudi šport in občudujem športnike. Toda ne le zato, ker zmorejo kar zmorejo, temveč da zmorejo to ob takšni "navlaki", ki jih vedno obdaja. Predvsem pa, ker gledalci sploh niso tiho. Vseh vrst vzkliki in žvižgi se čujejo. No, ti žvižgi in kriki naj bi jih celo spodbujali in jim pomagali k boljšemu uspehu. Tako se mi že kar čudno zdi, da v ta namen ne uporabljajo še petard. Pri smučarskih skokih namreč naj bi že na startu počila petarda predvsem pa na odskoku. A bi ga pognali v zrak! Pri slalomu pa naj bi pri vsakih vratih počila petarda, ko smučar pripelje do njih. To bi bil slalom, da bi si ga bilo vredno ogledati! Zvok je bil že od nekdaj del človeškega življenja. Ni še dolgo od tega, ko sedanjih vrst športa še ni bilo, ali pa so bili redki vsaj pri nas. Takrat s(m)o se hranili z drugačno duhovno hrano. Muzika in petje. Če sta bila le dva ali trije skupaj, so že zapeli. Petje in glasba sta že od nekdaj tudi sestavni del verskih obredov. Predvsem se mi pri tem zdi vredno omeniti zvonenje. Nekoč (če se ne motim) so še po I. svetovni vojni po vseh cerkvah vsako jutro zvonili jutranjico. To delo je seveda opravljal mežnar, vendar so mu bližnji fantje zelo radi priskočili na pomoč. Zato je bilo tudi veliko takih, ki so znali pritrkovati, kar je danes že redkost. Danes se jutranjice zvonijo le še za kakšne večje cerkvene slovesnosti in za večje praznike. Nekoč so tudi po vseh cerkvah vsako soboto in dan pred praznikom zvonili večernice. Včasih pol ure včasih pa tudi celo uro osem "štikel-cev". Danes so le še redke cerkve, od koder bi se še vsako soboto in dan pred praznikom slišalo pritrkovanje. Pri podružničnih cerkvah pa se še tudi danes marsikje na predvečer, ko je drugi dan shod (sv. maša), zvoni s "ta večjim" zvonom ob 18. uri, da so ljudje obveščeni, da bo naslednji dan tam shod. Še pred drugo svetovno vojno so med sv. mašo ob začetku vsakega glavnega dela (evangelij, darovanje, povzdigovanje in obhajilo) zazvonili z večjim zvonom, kakor še danes zacingljajo ministranti. Kakor je znano, so svoj čas tudi Nobelov izum pritegnili k bogočastju. Še danes se najdejo v cerkvenih stolpih možnarji raznih velikosti (mi smo jim rekli štuceljni), s katerimi so ob večjih praznikih in cerkvenih slovesnostih pokali: na Veliko soboto ob prinašanju jedi k žegnu, ob zvonenju večernic za Veliko noč, pa na lepo nedeljo ... Tudi s tem pokanjem se je vzdušje praznika lepo dvignilo. Nekaj tega se je ohranilo še do danes. Ker je bilo s tem streljanjem veliko nesreč, se danes smodnik le še težko dobi. Zato na Veliko noč poka le še karbid. Za božične praznike pa zdomci preskrbijo dovolj petard, s katerimi med polnočnicami naznanjajo prihod Odrešenika. PISMA BRALCEV Vse lepo in prav, toda ravno med polnočnicami pa res ne bi bilo treba pokati. Saj vse, ki so se v tej noči odrekli počitku doma na toplem in šli v cerkev, da bi tam skupno z drugimi počastili spomin na skoraj pred dva tisoč leti rojenega Odrešenika, silijo, da nehote "vozijo duševni slalom", ko s pokom petarde prekinejo doživljanje tistega velikega veselja božične noči. Ne dvomim, da tisto pokanje sredi noči moti tudi tiste, ki bi takrat radi spali. Celo prejšnji režim, ki je bil tako močno protiversko usmerjen, je med polnočnicami le dal mir. Sedaj ga pa zadnja leta ni. In le komu se to sploh dopade? Pa lep pozdrav in vesele božične praznike ter srečno novo leto vsem skupaj - uredništvu in bralcem Savinjskih novic! Janez Gregorc Ljubija 2, Mozirje Svetišče knjige Mesto Aleksandrija (ustanovil jo je Aleksander Veliki I. 332 pr. Kr.) je zaslovelo z muzejem in knjižnico. Število knjig naj bi bilo že pod samovlado Ptolomeja Filadelfa nad 50.000 in je naraslo na 700.000 zvitkov do Julija Cezarja. Koje Aleksandrijo oblegal z rimskimi legijami Julij Cezar je zgorel del mesta - Bruchium, z vsemi svojimi knjižnimi zakladi. Delno jo je obnovil Antonij, ki je kraljevsko knjižnico iz Per-gama podaril kraljici Kleopatri. Pod Teodozijem je izšel ukaz, naj porušijo Serapijev tempelj, kot zadnjo uporo poganskega nauka. Kljub upiranju Aleksandrijcev je ogenj vse uničil. Iz knjig, ki so jih izgrebli izpod pepela, je nastala nova knjižnica, ki se je ohranila do 7. st. Znana je zgodba, kako je po zavzetju Aleksandrije (osvojil jo je Amru) kalif Omar dal povelje, naj zažgejo knjižnico, ker je zaradi Korana (saj vse, kar je treba vedeti, piše v njem) postala odvečna, in kako so šest mesecev s knjigami, ki so jih kurili, ogrevali vse kopeli, čemu ta poseg v preteklost Aleksandrije? 1. gre za namerno "oživljanje" zablod iz preteklosti z namenom, da bi se iz njih naučili človeka vrednega ravnanja; da bi vsakdo vedel v danih okoliščinah, kaj storiti je dolžan; 2. prihodnje leto mineva 50 let, ko je samostansko knjižnico v Nazarjah (ustanovljeno leta 1752) doletela skorajšnja usoda Aleksandrijske knjižnice: v zgodnji jeseni leta 1944 so savinjski partizani minirali del samostana (glej: Večer, 29. aprila 1968, str. 11), kjer je bila knjižnica. Poglejmo si odlomek iz zgoraj navedenega časopisa: Puške so odložili v kot samostanskega hodnika. Na samostanskem dvorišču so zakurili ogenj. Drva so bila vlažna. Podtikali so papir. Jordan je pihal v ogenj. "Naenkrat pa sem pogledal!" nama pripoveduje Jordan na samem kraju dogodka. Zagledal je bil list orumenelega papirja s starinskimi črkami. Poskočil je: "Kje ste dobili?" - 'Tam v ruševinah." Vznemirjen Jordan je šel brskat v ruševine. Tam v porušenem jugovzhodnem delu nazarskega frančiškanskega samostana je med drugimi starimi knjigami našel Trubarjev Novi Testament iz leta 1557-1561 in popoln primerek Dalmatinove Biblije iz leta 1584. 'Tega pa ne bomo kurili!" je vzkliknil partizan Vinko Jordan. Vinko Jordan, doma iz Gotovelj pri Žalcu, je skrbno hranil obe dragoceni knjigi vse do decembra I. 1950, ko ju je izročil Študijski knjižnici v Celju (glej: Drugi Trubarjev zbornik/ Ob štiristoletnici slovenske knjige/ uredil Mirko Rupel, Slovenska matica, Ljubljana 1959, str. 177-179). Zakaj Vinko Jordan omenjenih knjig ni vrnil frančiškanski knjižnici, ne vemo. Dolžni pa smo mu izreči zahvalo za njegov spoštljiv odnos do knjige in za intervju v časopisu Večer, kjer nam je razkril ustanovo, od koder se bosta dragoceni knjigi vrnili v svoj dom, kamor spadata. Ker so danes živeči še mnogi priče tistih časov, jih nazarski frančiškani prosimo za pomoč pri iskanju še drugih knjig, ki so bile tako ali drugače odtujene. V Jeruzalemu so Judje poimenovali zgradbo, kjer so shranjeni zvitki Izaijeve knjige, z nazivom: Svetišče knjige. Takšno spoštovanje knjigam je izrazil Petrarka, ko je zapisal: "Nekatere me učijo, kako naj živim, druge zopet, kako naj umrem." p. Bernard Goličnik, Nazarje Zahvala Želimo se javno zahvaliti za požrtvovalnost pri gašenju požara našega gopodarskega poslopja, živine in vsega, kar se je rešiti še dalo. Vsem sosedom kmetom iz Podveže, ki so gasilce obvestili in za izjemen trud vsem gasilcem mozirske občine in drugim, ki so pripomogli, da so ognjeno silo čim hitreje ukrotili. Gasilcem Luč pa posebna zahvala, ki so s svojo hitrostjo in spretnostjo bili prvi na kraju požara, spustili vso živino iz hlevov in obvestili vse ostale gasilce v občini. Posebna zahvala tudi sosedom in sorodnikom, ki so bili pripravljeni navkljub tako sušne letine sprejeti našo živino v svoje hleve. Zahvala tudi postaji policije pri obveščanju ter zavarovalnici TRIGLAV Celje. PRISRČNA ZAHVALA! Družina ROBNIK, Krnica 67, Luče Osebnost leta in človekova integriteta Že nekaj let nazaj se inštitut za raziskavo javnega mnenja ukvarja tudi s tem, kdo je najpopularnejši ali najbolj priljubljen državnik ali politik, da ga potem ob koncu leta razglasijo za osebnost leta. Zaradi možnih manipulacij je že sama verodostojnost anketno javnomnenjskih raziskav vprašljiva. Vprašanja je pač močno oblikovati tako, da se že kar nakazuje in v večini primerov tudi doseže željeni odgovor, kot je to na pr. bilo pri anketnem vprašanju o obrambnem tolarju. Če bi se vprašanje glasilo: Ali ste za to, da na račun teoretično višje socialne varnosti, izpostavimo ogroženosti našo samostojnost in neodvisnost, ki je prvi pogoj tudi za socialno varnost, bi bili odgovori čisto drugačni. In še, kdo more preveriti njihovo avtentičnost? Drugo, javno mnenje ni samo od sebe, ampak ga krojijo tisti politični krogi, ki obvladujejo in imajo trdno v svojih rokah - razen verskega tiska, skoraj vse medije - se pravi, škarje in platno. Tudi kopije podpisanih, a neobjavljenih pisem, so svojstven dokaz "neodvisnosti in nepristranskosti" nekaterih občil in glasil. Pri načrtovanju akcije za "osebnost leta" v negativnem pomenu, pa ne gre le za vprašanje verodostojnosti, ampak predvsem gre tu za vprašanje moralno - etičnih norm. Človekova lastnina ni namreč samo tista materialna, ampak enako tudi čast in dobro ime. Nihče namreč nima pravice nikomur škoditi na časti in dobrem imenu, kaj šele, ga oropati le tega. To je žaljivo in krivično in zato protipravno dejanje, ki daje tudi oceno omenjenemu inštitutu in izvajalcem akcije. To je napad izvajalcev akcije na osebno integriteto človeka, ki se ne more braniti, ko ga kot za "novoletno darilo" privežejo na sramotilni steber in ga izpostavijo zaničevanju nevzgojenih ljudi, ki se ob tem veselo zabavajo. Ali smo že res tako izprijeni, da tako razumemo človekove pravice, ki so vstopnica v Evropo, da kriminalce vseh vrst in vojne zločince iz obdobja komunistične revolucije varujemo in ščitimo pred roko pravice, saj se nihče od teh ne bo znašel na seznamu "negativcev", ampak se bo na tem seznamu znašel nekdo ali nekateri, ki pošteno delajo in se nesebično trudijo za dobrobit nas vseh. Predvsem taki bodo spet izpostavljeni javnemu linču. Dokler si bodo nekateri inštituti pri nas tako razlagali človekove pravice, tako dolgo bodo še naši politiki zardevali zaradi vprašanj zahodnih diplomatov. Vprašanje je tudi, zakaj predsednik Kučan, ki pogosto zatrjuje, da je vsak nedolžen, dokler mu krivda ni dokazana, ne odkloni in ne obsodi te vrste linča in kraje dobrega imena državljanom, čeprav On, zaradi "pravil igre", na seznam negativne osebnosti leta ne more biti uvrščen". Zaradi pravil igre pravim kajti načrtovalci akcije "osebnost leta", ki imajo v zakupu skoraj vsa sredstva obveščanja, nekatere vse leto prikazujejo samo v negativni luči, medtem, ko za ugled nekoga drugega skrbi in varuje 120 iz državne blagajne plačanih svetovalcev. Iz navedenih razlogov zavračam in obsojam akcijo iskanja in ugotavljanja negativne osebnosti leta in vabim enako misleče, da se mi pridružijo. Ivan Glušič Mozirje Spoštovano uredništvo! V prejšnji številki Savinjskih novic ste, g. Alfred, pod zgornjim naslovom objavili pisarijo, v kateri je napisanih toliko nesmislov in oslarij, da se iz Vas upravičeno norčujejo številni bralci. Očitno ste ponovno podcenili intelektualni nivo in informiranost Zgornjesavinjčanov in verjeli, da jih boste s svojimi zmedenimi neumnostmi še enkrat zavedli. Sam se sploh ne bi oglašal, če ne bi objavili tudi nekaj laži, s katerimi skušate škodovati mojemu poklicnemu ugledu. PISMA BRALCEV KRONIKA Odkar sem postal zasebni zdravnik, si z vsemi močmi prizadevate, da bi mi onemogočili delo v ambulanti v Lučah. V ta namen na sejah IS in v časopisih vztrajno ponavljate trditev, da delam v Lučah nelegalno, zato sem v eni od prejšnjih številk Savinjskih novic objavil spisek vseh dokumentov, ki so potrebni za zakonito opravljanje zasebne zdravniške prakse, vključno z datumi in imeni oseb, ki so jih podpisali. Prepričan sem, da bi mi že zdavnaj preprečili delo v ambulanti, če bi za to obstajala najmanjša zakonita možnost. Ker pa je ni, se poslužujete izmišljotin, s katerimi me skušate umazati pred ljudmi. Ena od teh je tudi vaša trditev, da je zdravstvo v Lučah slabše, odkar delam kot zasebnik, da bolnikom nočem dajati injekcij, opravljati prevezov itd. Menil sem, da bo najbolje, če Vam odgovorijo kar moji bolniki sami, zato sem izvedel anonimno anketo, rezultate pa smo prešteli v prisotnosti predstavnika krajevne skupnosti. Med petimi zastavljenimi vprašanji je bilo tudi naslednje: "Ali si želite zamenjati zdravnika?" Samo eden je odgovoril z "da", 89 vprašanih je odgovorilo, da so z zdravnikom zadovoljni. Tudi na vprašanje, ali je delo v ambulanti, odkar je zdravnik zasebnik, slabše, je samo eden odgovoril z "da", vsi ostali so bili drugačnega mnenja. Na vprašanje, ali so resnične trditve predsednika IS g. Božiča, da delam slabo, da nočem dajati injekcij in previjati ran, je prav tako samo eden odgovoril z "da", 89 pa z "ne". Zanimivo je, da je ob tem vprašanju veliko anketiranih pripisalo, da je "Božič lažnivec", nekateri pa so uporabili tudi takšne besede, ki niso za časopis. Fotokopije anketnih lističev Vam bom na Vašo željo z veseljem poslal, originali pa so shranjeni pri meni doma. Tako so ljudje ocenili moje delo, kako pa ocenjujejo Vašega, so pokazale zadnje volitve, na katerih ste dobili manj ko 2% glasov. Toliko o tem. V svojem sramotilnem spisu mi med drugim očitate tudi nepoštenje. Da bova stvari postavila na svoje mesto, bom navedel nekaj dejstev, o katerih naj bralci sami razsodijo: 1. Niti kot občan, niti kot zasebnik nimam nobene tožbe na sodišču, Vi pa kar nekaj. 2. Doslej še nisem bil v preiskovalnem zaporu, Vi pa že. 3. UNZ me še ni ovadila zaradi goljufij, Vas pa je že. 4. Doslej še nisem bil prijavljen preiskovalnemu sodniku zaradi ponarejanja listin, Vi pa že. 5. Doslej še nisem bil prijavljen zaradi zlorabe položaja, Vi pa že. 6. Doslej zdravstvu nisem povzročal materialne škode, za Vas pa je SDK inšpekcija ugotovila, da ste jo. 7. Doslej si nisem prilaščal tujega denarja, za Vas pa je SDK ugotovila, da ste mimo pogodbe protipravno jemali avanse z žiro računa zdravstva. 8. Doslej me niso izključili še iz nobene stranke, Vas pa so kar dvakrat komunisti in enkrat narodni demokrati. 9. Doslej se še nobena politična stranka ni distancirala od mojega delovanja, od Vašega pa so se kar nekajkrat vse desne stranke, enkrat pa celo vse politične stranke naše občine. 10. Nikdar nisem anonimno prijavljal svojih sodelavcev in prijateljev, Vam pa so to že dokazali. 11. Veliko ljudi iz naše doline, med njimi tudi nekateri Vaši družinski prijatelji, Vas preklinjajo zaradi denarja, ki ste jim ga pobrali z igro fair play, meni pa kaj podobnega ne more očitati nihče (Ob tem je vedno odprto vprašanje za UNZ in davčne inšpektorje, koliko tega denarja ste prijavili in plačali davek. Kar nekaj nas je, ki smo pripravljeni pričati o vsotah z Vaše devizne hranilne knjige, ki ste nam jo sami razkazovali). Po vsem tem naj bralci sami presodijo, pri katerem od naju bodo besedi veliki poštenjak pisali v narekovajih. Na koncu pa še to. Danes dokončno zaključujem dialog z Vami, ne glede na to, kakšne pamflete boste še objavljali. Prepričan sem, da z njimi ne boste pridobili nikogar več. To, kar Vam mislim še sporočiti, bom povedal z obrnjenimi verzi vfelikega pesnika: "O Brobdingnagu je vse znano, o Liliputu nikdar nič." Vem, da bo človek Vašega intelektualnega dometa imel težave z identifikacijo avtorja in z razumevanjem sporočila, pa nič ne de. Mogoče pa boste kdaj le imeli dovolj časa razmišljati tudi o tem. Tonč Žunter, dr. med. zasebni zdravnik v Lučah 15.12. ’93 se je ob 22.45 uri zgodila prometna nezgoda v Sp.Krašah. Voznik osebnega avtomobila Robert Č. (47) iz Žalca je vozil proti Šmartnemu ob Dreti in v ostrem ovinku zaradi tega, ker naj bi mu iz nasprotne smeri pripeljal neznani voznik neznanega avtomobila z bleščečimi lučmi zapeljal desno s ceste, trčil v obcestni kamen in se prevrnil v jarek. Nastala je materialna škoda. 20.12. ’93 sta ob 10.25 uri na cesti Mozirje Žekovec z osebnimi avtomobili trčila Milan K. (37) iz Nazarij in Stane L. (35) iz Mozirja. Posledica je bila materialna škoda. 20.12. ’93 je ob 14.10. uri je voznik Tomaž A. (36) iz Mozirja v Nazarjah pri vzvratni vožnji z osebnim avtomobilom trčil v osebni avto Marjana G. iz Nazarij in ga poškodoval. 20.12. ’93 ob 15.35 se je zgodila prometna nezgoda v Mozirju pri odcepu v Šmihel. Udeleženca sta bila voznika osebnih avtomobilov Vlado P. (46) iz Velenja in Peter K.(27) iz Mozirja. Povzročena je bila materialna škoda. 20.12. ’93jeob 18.uri Marija K. (72) iz Velenja vozila osebni avto v Lepi njivi. Pri gospodarskem poslopju Marije B. ji je pred vozilo pritekel pes, umaknila se mu je in trčila v objekt. 20.12. sta se ob 19.30 uri doma v Mozirju sprla vinjena oče Franc (60) in sin Janez R.(31). 21.12. ’93 ob 12.10 uri je prišlo do trčenja v križišču pri avtobusni postaji v Mozirju. Trčila sta voznica osebnega avtomobila Alenka R.(39) iz Celja in voznik tovornega avtomobila Ivan M. (39) z Ljubnega ob Savinji. Trčenje se je končalo brez telesnih poškodb. 21.12. ’93 se je ob 21.05 uri vnel požar v Camel dubu pri Savinjskem gaju v Mozirju. Nastala je precejšnja materialna škoda, vzrok požara pa še raziskujejo. INFORMACIJE Predstavljamo vam: Kar nekoliko neprimeren naslov, bi lahko rekli. Predstavljati urarstvo, ki je v Mozirju že vse od leta 1926, res ni posrečeno. A ker je tudi urarstvo Aubreht sledilo razvoju časa, je občasno vendarle prav, da se v sliki in besedi pojavi pred svojimi siceršnjimi in potencialnimi strankami. Uroš Aubreht je obrt prevzel od svojega očeta Martina, le-ta pa od svojega očeta. Gre torej za tretji rod urarjev, o katerem smo pisali tudi že v letošnji 12. številki. Mladi urarski mojster, ki seje šolal najprej v Velenju in nato še v očetovi delavnici, je paleto storitev najprej razširil in posodobil. Tako danes s pomočjo očeta, ki je sicer v pokoju, a še vedno rad pomaga, prodaja in popravlja vse vrste ur, poleg tega pa izdeluje tudi ključe. Precej dela opravlja na terenu, saj za potrebe spomeniškega varstva vrši generalna popravila stolpnih ur. Za ptujski muzej popravlja in vzdržuje antik ure. Dela mu, kot pravi, res nikoli ne zmanjka, toda napredek na področju urarstva zahteva tudi tekoče izobraževanje. Iz tega razloga je bil do sedaj že na štirih specializicijah: za male kvarčne module je bil šest mesecev v Trossingenu, preko znane firme Junghans pa je bil trikrat po 14 dni v Novigradu zaradi spoznavanja sistema MEGA. Podobno izobraževanje bo potrebno tudi v bodoče. Uroš Aubreht z veseljem ugodi vsaki stranki. Dokaz, daje temu tako, so vsi tisti, ki se znova in znova vračajo v njegovo urarstvo, saj zna ne samo prodajati in popravljati, temveč tudi svetovati. Delovni čas urarstva je ob delovnikih od 7.30 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, ob sobotah od 7.30 do 12.00 ure. "Visokih ciljev za prihodnost ravno nimam," zaključuje Uroš Aubreht, "da bi le šlo tako naprej, kot gre sedaj!" Enako želimo urarstvu Aubreht tudi mi. "Dolžan sem se zahvaliti vsem strankam za zaupanje z željo, da bi bilo naše skupno sodelovanje tudi v bodoče uspešno. In še vesele božične praznike ter srečno 1994. leto želim vsem občanom občine Mozirje! " EP Predstavljamo vam: Trgovi no IZOLES Podjetje Lzoles iz Mozirja je bilo ustanovljeno leta 1991. Sprva seje ukvarjalo z veleprodajo, zaradi vse bolj pogostih potreb po kompenzacijah, saj so bile izterjave plačil vse težje, pa se je podjetje v letošnjem letu začelo ukvarjati tudi z maloprodajo. Konec julija je bila ob šmihelski cesti odprta trgovina, ki smo jo tokrat obiskali in se pogovarjali z direktorico podjetja Agico Funkel. SN: So bile kompenzacije res glavni razlog odprtja vaše trgovine? AGICA FUNKEL: To je bil eden od razlogov. Ocenjevali smo namreč, da bi lahko na področju popestritve ponudbe prispevali svoj delež v pozitivnem smislu. Upam, da nam to uspeva. SN: Če že govoriva o ponudbi, potem jo morate tudi opisati. Kaj prodajate? AGICA FUNKEL: Nudimo celotno ponudbo materialov za instalacije centralnega ogrevanja in za vodovodne instalacije, barve in lake, talne in stenske obloge, kamor sodi tudi parket, keramiko, kopalniško opremo in izolacijske materiale. Delamo pač v tem smislu, da bi se na enem mestu dobilo čimveč stvari za dom. SN: Ob kakšnem času ste na voljo svojim kupcem? AGICA FUNKEL: Vsak delovnik je trgovina odprta od 7.00 do 19.00, vsako soboto od 7.00 do 13.00. SN: Še beseda ali dve o prodajnih pogojih? AGICA FUNKEL: Pri nakupu v vrednosti nad 10.000 SIT omogočamo plačilo na dva čeka, pri večjih zneskih je možno plačilo tudi na štiri čeke brez obresti, vedno se pač skušamo s kupcem dogovoriti tako, da je ugodno za obe strani. SN: Kakšni so načrti trgovine lzoles za prihajajoče leto 94? AGICA FUNKEL: Kmalu po Novem letu bomo v prodajni program uvrstili kompletno ponudbo vijakov, ki se jim bo pridružila tudi akustika in bela tehnika.Slednja zaradi pomanjkanja prostora v sami trgovini sicer ne bo kdove kako zastopana, vendar bo dobavni rok za željeni aparat do pet dni. Enako velja za kuhinjska korita in material iz uvoza za znanega kupca. SN: Videti je, da ste si pridobivanje kupcev res resno lotili. Verjetno ima takšen namen tudi nagradna igra? AGICA FUNKEL: Tako nekako. V decembrski nagradni igri sodelujejo vsi, ki v tem času kupijo blago v znesku nad 10.000 SIT. Z žrebanjem, ki bo 30. decembra ob 16. uri v naši trgovini, bomo podelili tri nagrade: prva bo tuš kabina, druga akumulator in tretja stenska ura. Poleg tega bi se ob tej priložnosti zahvalila kupcem za zaupanje in jim zaželela vesele praznike in srečno novo leto! EP OGLASI TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Likalni in šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave Ljubija 121, Mozirje Tel. 063/831-109. VeseC ‘Božič in Srečno novo Četo! 98ftB88»I8888fil888«888888fta8B«B88fiB88fta88ftSg8agR!88fifi!8aft»88SM BWNB * Prihova 36 * Na trgu 1, Mozirje Tel.: 832-498 jj Vam želi vesele božične praz- \ z nike in srečno ter zadovoljno š : novo leto 1994! i B H S»888»885tfB888IB88)ttB88XR!88XIB889t)B88RIB88KIB88X«88St«888R)888«8l Trgovina VOLOVSEK Ljubno ob Savinji, tel:841-200 želi vsem vesele božične praznike in uspehov polno novo leto 1994! MIZARSTVO JAMNIK Po krajšem premoru v mizarski dejavnosti se ponovno vračamo v trend obrtnikov in tako smo vam na uslugo za vsa mizarska dela. Tel. 063/841-177 Pekarna v Mozirju Slaščičarna v Šoštanju Vonjave in okusi, ki se jim tudi siti ne morejo upreti. Ob koncu leta zaželimo prijateljem in znancem vse najboljše v prihajajočem letu. Prijatelji so z nami, tudi med letom, vsak dan. Pekarna Petrovič iz Mozirja, kije po svojih dobrotah znana daleč naokoli, nam v predprazničnem času ponuja veliko izbiro različnih vrst kruha, pekovskega peciva in slaščic. Še najbolj pa se bo v prazničnih dneh v krogu družine prilegla potica po receptu naših babic. In le še njihova želja ob izteku leta: "Hvala za zaupanje, mirne in prijetne praznike ter srečno novo leto 1994!" OBVESTILO Društvo računovodskih in finančnih delavcev Mozirje obvešča vse svoje člane in ostale zainteresirane, da bo koncem januarja 1994 v dvorani Delavskega doma v Nazarjah POSVET ZA SESTAVO ZAKLJUČNEGA RAČUNA ZA POSLOVNO LETO 1994. Kotizacija znaša 2000 SIT in se plača vnaprej na žiro račun = 52810-678-84089. Točen datum predavanja boste dobili preko poverjenikov ali na telefonski številki 831-842. Vabljeni! Vsem našim čCanom in tistim, hi jih imajo radi, žedmo veseCe 6ožične praznike in srečno novo Četo! stgiiditgiKiitintfiagisittsKstiisBftiiicfitiissftlixsftiixBeintBaiiiditaKAftKxatKSBigixBftixstgisBftgiss« OGLASI iiii||fiii!|f|i|!|! WWW HM Prijetne prazniš^ ter ^ srečno in uspešno novo [eto, p; Da bi bil vsak dan, vaš dan v letu 1994 PE Celje (Ekspozitura Celje in Žalec ter Agencija Mozirje) BXMfiBXa6BXB6BX»ftBX»*BXa6BX»«BXM6BX«ftBXa6BX»ftBXKftBXH4BXt6< MAMjLI V » Šolska ulica 32, Mozirje » Ob izteku leta \ 0 se vsem kupcem j naj lepše i zahvaljujemo za \ izkazano zaupanje, j vsem občanom pa I voščimo vesele 0 božične praznike in j srečno novo leto! 0 SSSBIBXtSBIt8SIIBIISBCRSBBSSBSBSISISS>SSIS>SIMS>SISBSBItl #BXtfiftB8lfiftB88ftBXaftB8HftBXHftB8aftB8H«B8HfiBX8ftB8B0BXlflftBX&ftB8S I SERVISIRANJE IN MONTAŽA ROLET, \ i ŽALUZIJ IN VERTIKALNIH ZAVES f HOČEVAR MILAN j 1 Zadrečkac. 7, NAZARJE I » » s a ; PONUDBA jj ® Predstavljamo vam dejavnost, ki bo predvsem usmerjena v ser- , » visiranje in montažo vseh vrst rolet, žaluzij in vertikalnih zaves. S « V kolikor se odločite za servis (popravilo starih rulet, žaluzij, « » rolojev ali vertikalnih zaves), nas obvestite z dopisnico, oglasimo > ; sev najkrajšem času in vam brezplačno svetujemo, kar je naj- * 2 boljše za vas. Ü Z V primeru, da se odločite za nakup novih rolet, žaluzij ali vertikal- i S nih zaves, pa vam lahko posredujemo kompletno ponudbo J S konkurenčnih cen, vključno z montažo. = » * Ö "tö <1) co O C E IME, PRIIMEK; NASLOV; OBVESTILO REŠEVALCEM Rešitev kviza iz 25. št.: Brezje. Rešitev križanke iz 25. št.: VODORAVNO: nadškof, Poljane, oborina, Areopag, Nanos, liska, JO, etat, karta, Mali, tor, banka, Melos, in, gavge, talent, Tajka, Paris, starka, barok, CS, runda, falot, pak, Paka, valek, Sora, Ir, vikar, zadek, Celjani, mrzlica, agresor, odbijač. 1. nagrada (gostinske usluge v vrednosti 4.500,00 SIT): Francka BELAK, Praprotnikova 8, Mozirje; 2. nagrada (gostinske usluge v vrednosti3.000,00 SIT): Urška ŠTIGLIC, Savinjska c. 2, Mozirje; 3. nagrada (gostinske usluge v vrednosti 1.500,00 SIT); Marinka MAROVT, Prešernova 17, Mozirje. Nagrade koristijo dobitniki iz ponudbe okrepčevalnice GAMS v Žekovcu. Čestitamo I Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: Križanko s kuponom iz 26. št. vložite v kuverto in jo do ponedeljka 10. januarja 1994 pošljite na naslov: EPSI d.o.o., Savinjska c.4,Nazarje, s pripisom "nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrade, ki jih je prispevalo urarstvo Aubreht iz Mozirja: KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 1. št. SN ime in priimek: naslov: 1. nagrada: ura v vrednosti 4.900,00 SIT 2. nagrada: ura v vrednosti 4.500,00 SIT 3. nagrada: ura v vrednosti 3.000,00 SIT. svffaftassftvsasvgaaetfifisassaftaMfaftssaftaissftafSSftafgaftvssftaigififtasssftassaaaigAftBssftBSAftaigaaassa PODJETJE S TRGOVINO iNSTALACIJB IN STORITVE CIZE/ Parižlje 1, BRASLOVČE, tel.063/721-081 Vesele božične praznike, mnogo zdravja in sreče v letu 1994, Vam želi kolektiv trgovine Cizej, ki Vam bo tudi v naslednjem letu nudil v svoji trgovini material za VODOVODNE INSTALACIJE IN CENTRALNO OGREVANJE TER STORITVE B88«B88ftB88ftB88ftB88ftB88ftB88ftB8gaB8gftB88ftB8g«B8gftB8gfiB88ftBI n 4M 4>DUSETt <, „ o. I X X «I podjetje za trgovino, komisijsko prodajo in servisne storitve in J URATNIK FRANC | a popravilo drobne kmetijske mehanizacije • X a vam nudita na svojem sedežu v Z Parižljah 8/a (pri mostu čez Savinjo), Braslovče NOVO NOVO NOVO \ SPREJEMAMO NAROČILA ZA BCS KOSILNICE, KI BODO ■ DO 31.01.1994 ŠE PO STARIH UGODNIH CENAH! REZERVNI DELI IN SERVIS SO PRI NAS ZAGOTOVLJENI! PODALJŠUJEMO AKCIJO V MESEC JANUAR: VSAK PETEK NUDIMO BREZPLAČNI PREGLED IN TESTIRANJE « VSEH VRST MOTORNIH ŽAG! > V NAŠI PRODAJALNI PA VAM NUDIMO PO NAJUGODNEJŠIH CENAH: * - motorne žage JONSERED Z - drobno vrtno orodje £ - stroj za drobljenje in mletje žit * - rezervne dele za motorje ACME, LOMBARDINI, MAG " -meče,verige,pogonskezobnikezavsevrstemotornih žag (OREGON, STIHL) £ VSEM ZVESTIM KUPCEM SE ZAHVALJUJEMO ZA IZKAZANO ZAUPANJE V LETU 1993 IN * ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE Z B OŽIČA IN NOVEGA LETA. “ SE PRIPOROČATA Z DUSETI d.o.o. in URATNIK FRANC Odprto: od 7. do 18.ure, sobota od 7. do 12. ure » Informacije na telefon: (063) 721-137 * .....................»m»..................«aasssaaasŠ utrni •kmMMIK Parižlje 11/c tel., fax: 063 721-667 63314 Braslovče 063 721-043 POGREBNA SLUŽBA - cvetličarna - trgovina z žalno in drugo modno konfekcijo - prevozi doma in v tujino - izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom - ureditev dokumentov - odštejemo pogrebnino v višini 48.000,00 SIT POSLUJEMO 24 UR NA DAN POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK Celje - skladišče D-Per 7/1993 OBVESTILA ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. VETERINARSKO DEŽURSTVO 20.12. do 26.12.93 KRALJ CIRIL, dr.vet.med. Ljubno, tel. 841-410 27.12.93do2.1.94ZAGOŽEN DRAGO, dr.vet.med. Ljubno, tel. 841-769 03.01. do 09.01. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Ljubija, tel. 831-219 10.01. do 16.01. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-410 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017, 831-418 IZDAJA ZDRAVIL: vsak dan od 7,00 do 8,30 ure. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNKTIH. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 20.12. do 26.12.93 MAROLT MARKO, Mozirje, tel. 831-877 27.12. do 02.01.94 JERAJ FRANC, Prihova, tel. 831-910 03.01. do 09.01.94 LEVER PETER, Paška vas, tel. 885-150 10.01. do 16.01.94 TRATNIK FRANC, Pusto polje, tel. 831-263 V primeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441-242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. MATIČNA KRONIKA ZA OKTOBER 1993 ROJSTVA: Rodilo se je 7 dečkov in 14 deklic POROKE: 1. Plesnik Stanislav, 1965, Podvolovljek 1 in Hribar Monika, 1965, Buč 29 a, Kamnik; 2. Pašič Maks Mustafa, 1966, Jesenice, Delavska ulica 1 in Turk Melita, !967, Jesenice, Delavska ulica 1; 3. Hlačun Andrej,1960, Nazarje, Zadrečka cesta 9 in Štiglic Jolanda, 1965, Mozirje, Savinjska cesta 10 SMRTI I.Zalesnik Matevž, 1915, Planina 10; 2.Podlesnik Ciril, 1931, Ljubno ob Savinji, Loke 6; 3. Podlesnik Milan, 1933, Ljubno ob Savinji, Rosuljska cesta 8; 4.Ročnik Janez, 1913, Ter 65; 5.Klemenšek Neža, 1919, Nazarje, Obrtniška ulica 3; 6.Kosmač Franc, 1955, Konjski vrh 38; 7. Zamernik Marija, 1937, Podvolovljek 25; 8.Žagar Marija, 1929, Krnica 54; 9.Breznik Jakob, 1930, Krnica 55; 10.Urtelj Alojz, 1932, Luče 123; 11 .Ošep Ignac, 1925, Podolševa 2; 12. Žagar Srečko, 1943, Logarska dolina 24; 13.Železnik Janez, 1933, Šentjanž 13; 14.Fužir Franc, 1908, Dol Suha 7; 15. Zavolovšek Ivan, 1911, Bočna, Kropa 7; 16. Fedran Jože, 1911, Dol 15; 17. Lekše Roza, 1904, Mozirje, Hofbauerjeva ulica 19. SPORED FILMOV Kino LJUBNO OB SAVINJI Od 20.12.1993 do 20.02.1994 KINOPREDSTAVE ODPADEJO Kino "JELKA" Nazarje 25.12. in 26.12. NAPIHNJENCI II. DEL-ameriški film - akcijska kom. 01.01. in 02.01. SOMMERSBY - ameriški film - romantični 08.01. in 09.01. PROSTI PAD - ameriški film - triler Kino "DOM" Mozirje 25.12. in 26.12. NUNE POJEJO - ameriški film - glasbena komedija 01.01. in 02.01. NEČISTI POLICAJ - ameriški film - kriminalka 08.01. in 09.01. LJUBICA, OTROCI SO NARASLI - amer. film - kom. EPSI OSREDNJO KNJ. CELJE