265. številka. Ljnuljana, v ponedeljek 19. novembra. XVI. leto, 1883. f % haj a vsak dan ire^er, iaimii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijako-ogerake dežele ra v«o leto 16 gld., na pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., % jrden meaec 1 gld. id kr. — Za »ijnbljano brez pošiljanja na dom za VBe leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meaec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje na dom računa ae p N 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnjc se od oetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če ae dvakrat, in po i k r., če se trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj m izvole franki rat i. --■ Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Ljubljani v Prana Kol mana hibi ,Q)edaliska stolba". U pravni Stvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. v«o administrativne stvari. Dr. Dominkuš-eva svečanost v Mariboru dne 11. t. m.*), o kateri je „Slov. Narod" že poročal, bila je sijajna. V zalo okrašenih dvoranah tukajšnje Čitalnice (okrasil g. Joža Rapoc, za kar mu slavn. odbor izreka naj-toplejo zahvalo) zbralo se je uad 70 prijateljev in Česti teljev gospoda slavljenca, mej njimi gosti iz Ptuja (16 vrlih pevcev), Ormoža, Sevnice, SI. Gradca In Mariborske okolice. Predsednik slavnostnega odbora g. prof. Lavtar otvori ob 8'/,. uri slavnost in poudarja, da, ko so se dne 9. jul. t. 1. o prihodu našega presvetlega cesarja zbrale Mariborske Slovenke, gospe in gORpodičine v čitalničnih dvoranah, da so olepšale hram s slovesnimi venci ter naredile iz male hiše tiho svetišče, v katerem hranimo Mariborski Slovenci svojo presveto idejo, — gojitev preljubega materinega jezika, — pač nikdo ni mislil, da se bode presvetli cesar tudi na moža iz naše srede ozrl, ter ž njim odlikoval tudi Mariborsko Čitalnico. Poklonili so društveniku te Čitalnice, mno-gozaslužnrmu narodnjaku, prečastitemu g. dru. Do-minkušu Franc Josipov red. Zato zakliče govornik Nj. Veličanstvu presvetlemu cesarju, kateri vse svoje narode jednako ljubi, trikraten živio! — čemur navzočni živahno pritrdijo. Ko so živio-klici potihnili in ko so bili pevci zapeli cesarsko pesen, nadaljuje govornik: „Kdo ne pozna vsaj po glasu slavnega kraja Središče, katerega smemo z zlatimi črkami zapisati v slov. zgodovino, kajti ta kraj stoji vedno zvesto na strani svoje slov. matere, naj se zaletavajo v njega še tako burni valovi naših nasprotnikov. Tu so se rodili slavni možje. Štefan Modrinjak 23. dec. 1774, pozneje župnik pri sv. Miklavžu v Ljutomerskih goricah, kjer je umrl 8. okt. 1827. On je prvi *) Zakasnjeno. ognjevito in duhovito s svojimi pesnimi vzbujal slov. j rodoljubje mej Staj. Slovenci. V Središči se je ro-di) Blaž Kosi, in sicer 27 jan. 1773, ki se je odli-koval po svojem pošten ji in je tudi slovel kotpisa-( tel j. Ignac Kollmann, duhovit estetik in pošten značaj, pisal je o njem v svojem listu „Der Aufmerk-same" 10. okt. 1822: „Der Weg fiihrte durch Wein-gebirge uod Aohoben nach Luskovec, wo die Be-kanntscbaft des Herrn Pfarrers Blasius Kosi jedes Herz erfreute." Tako je sodil Nemec o Slovencu in, je pripoznal njegove zasluge. Kosi je umrl v Les-kovcu 22. avg. 1850. V Središči se je rodil 15. avg. 1808 dr. Kočevar, cesarsk svetovalec, vrl zdravnik, pisatelj slovenski iu veliki dobrotnik naše mladine. Umrl je letos 22. febr., spremljevan od mno-gobrojnega ljudstva in odličnih Slovencev iz vseh krajev do svojega večnega prebivališča. Kdo ne pozna Središča, kateri kraj nikoli ne pozabi, da je na slovenskih tleh, mej tem ko drugi plešejo okoli zlato obečajočega — ptujca. V tem Središči rodil se je Andrej Dominkuš, oča našega slavljenca 1. 1796. Bil je dolgoleten oskrbnik škofove graščine Lipniške. Na tujih tleh ostal je Andrej Dominkuš rodoljub, radi ho zahajali k njemu Slovenci, mej njimi Stanko Vraz. Domoljubno je izredil svojo nado, svoj ponos — sina Ferdinanda — našega slavljenca. Ferdinanda je vleklo v domovino, kjer se je naselil. Nt-vesto si je izbral v srcu slovenskih dežel, v slovenskej Ljubljani, kamor je prišel njen oče Martinčič iz Železnikov, v katerem so rojeni Le-vičniki, vrli Slovenci in pisatelji, in dr. Crobath, oča znane slovenske pisateljice Lujize Pesjakove, iz kraja, kateri šteje mnogo slovenske inteligence. Oča Martinčič si je pridobil v trgovstvu slavno ime. Tudi naš slavljenec ima obilo zaslug /.a naš narod. V Mariboru, kjer je bolj priležno, svojo slovensko mater prezirati, ostal je dr. Dominkuš zvest svojemu narodu. Tu je z drugimi vred osno" val „Slovenski Narod". nMatica Slovenska" spočeta se je v Mariboru in mej njenimi ustanovitelji nahajamo spet dr. Dominkuša. Pri volitvah nastopi dr. Dominkuš vedno kot narodni kandidat. V njegovi pisarni uraduje se tudi slovensko in sicer samo s slovenskimi močmi. V njegovi hi^i rodila se je naša Čitalnica. Tej ni bil samo od začetka pokrovitelj, nego v dobi domačega razpora skoraj jedini, gotovo pa najboljši steber, ker njega smo ljubili jednako stari in mladi. Minulo je kacib 12 let, ko sem prvokrat videl dra. Dominkuša v sredi slovenskih študentov sedeti v najlepšem kraju naše slovenske domovine, na Blejskem jezeru, pogovarjajo se njimi o narodnih slovenskih zadevah. Od daleč sem zrl na njega, a njegov dobrohoten utis mi je ostal tako živo v spominu, da si Blejskega otoka brez dra. Dominkuša misliti ne morem. Dijaki bi vedeli mnogo povedati o njegovi dobrotljivosti in radodarnosti. In naš kmet tudi ne more reči, da je naš slavljenec obogatil od njegovih žuljev. Njegovo rahločutno srce mu narekuje mnogokrat rahlo postopanja, mej tem ko drugi več odloimosi in energije zahtevamo. Oboje je potrebno, kajti „mehko zlito s trdim, vzbuja dober zvenk". Če se ogledamo po naši Čitalnici, smemo reči, da je bilo skoraj vse, kar je sedaj naše, jedenkrat njegovo. Ti si nam daroval vse v svojej domoljubnej ljubezni, — mi Ti pa izrekamo, česar uesi iskal, kar si pa zaslužil: — svoje hvaležno čestitanje, posebno sveč-ano sedaj, ko so se Tvoje zasluge na Najvišjem mestu poslavile. „Vhc ga slavi, vsi so vneti, Zvezda se na prsih aveti, t'cBar cio ga čisla sam! Kdo ju mar V Zagrinimo: t'ast oči ne tt'cer slovenski oratar!* IiISTEK. Dubrovski. (Povest A. S. Puškina, poslovenil J. P.) JednaJBto poglavje. (Dalje.) Pri teh besedah odprl je pušico in vzel je ven zvezek bankovcev. Francoz ga je debelo pogleda). On sam ni vedel, kaj bi mislil. — Moja odsotnost . . . moji papirji, ponovil je s 8trmenjem. Tu so moji papirji ... vi se pač šalite? Čemu bodo vam moji papirji? Vas to nič ne briga. Jaz vas vprašam, ali ste zadovoljni ali ne? Francoz ni verjel svojim lastnim ušesom; ponudil je mlademu častniku papirje, in ta jih je naglo pregledal. „Vaš potni list . . . dobro; vaše priporočevalno pismo ; vaš rojstni list . . . lepo. Nu, tu imate denarje, in vrnite se nazaj. Z Bogom 1" Francoz je ostal, kakor bi bil okamenel. ČaBtmk se je vrnil. „Skoraj bi bil pozabil najvažnejše: dajte mi častno besedo, da ne ostanete pri nas . . . častno besedo". — Častno mojo besedo, odgovoril je Francoz. A moji papirji? kaj hočem storiti brez njih? „V prvem mestu objavite, da vas je oropal Dubrovski. Verjeli vam bodo iu dali potrebni potni list. Zdravi ostanite; Bog daj, da srečno prideto v Pariz in najdete mater pri najboljšem zdravji". Dubrovski odšel je iz sobe, usel ae je na vos iu hitro se odpeljal. Nadzornik je gledal skozi okno, in ko se je odpeljal voz, zaklical je svojej ženi: „Pahomovna ! ali veš kaj? to je bil Dubrovski". Nadzornica skočila je k oknu, pa bilo je že prepozno: Dubrovski je bil že daleč. Začela je zdaj oštevati svojega moža: „ Ali se ne bojiš Boga, zakaj mi nesi povedal poprej, da bi bila videla Dubrov-skega; a zdaj pa čakaj, kdaj zopet pride". Francoz je stal, kakor bi bil pribit. Pogovor s častnikom, denar — vse se mu je zdelo samo sanje. Pa zvezek bankovcev bil je v žepu in je dovolj glasno pričal o dejanatvenosti vsega, kar se je zgodilo. On je sklenil najeti konje do mesta. Voznik ga je odpeljal počttsi, in po noči prišla sta do mesta. I>ubrovski, dobivši Francozov« papirje, oglasil se je pogumno pri Trojekurovu in nastanil se v njego vej hiši. Kakeršne koli naj so že bile njegove namere (mi jih zvemo pozneje), njegovo obnašanje ni kazalo ničesar sumljivega. To je resnica, da se je on le malo zanimival za odgojo majhnega ŠaŠe, dajal mu je dosti prostosti, In tudi ni strogo postopal ž njim zaradi lekcij, katere mu je dajal le zbog videza; s tem večjo marljivostjo sledil je za muzikalnimi usjiehi svoje učenke, in često sedel je po ce!e ure ž njo za glasovirjem. Vsi so ljubili mladega učitelja : Kirila Petrov č za njegove spretnosti na lovu, Marija Kirilovna za neizmerno marljivost :n hlapčevsko udanost, Saša za prizauesljivost njegovim muham, posli pa /a njegovo dobroto io radodarnost, ki na videz ni bila v nikakem razmerji z njegovimi dohodki. Sam on, kakor se je videlo, bil je navezan na vso rodoviuo, in štel se je skoraj za njenega uda. Minul je skoraj cel mesec od njegovega prihoda do znanega praznika, in n kdo ni sumi), da se v skromnem Francozu skriva nevaren razbojnik, katerega ime je s strahom napolnjevalo vse sose tne Navdušeni živio klici sledijo govornikovim besedam. Ko je zopet potihnilo po dvorani, izroči go-apodičina Olga Berdajaova gospoda slavljencu krasen bouquet z besedami: „Velečastiti gospod doktor! Odlikovanje Vaše osobe po presvetlem cesarji je tudi nas Mariborske Slovenke veselo iznenadilo in dovolite, da Vam jaz v imenu vseh tukajšnjih Slovenk v tem šopku naše občutke izrazim." Živo ganjen poprime sedaj g. dr. Dominkuš besedo in se zahvali slaviteljem za skazano mu čast rekoč: „Srčno se vam zahvaljujem za čast in prijateljstvo, katero ste mi danes skazali. A vprašati se moram: smem li sprejeti od vas toliko prijaznosti, toliko časti? To vprašanje spravi me nekoliko v zadrego, ako pomislim, da šteje naš narod mnogo drugih zaslužnih mož, ki so z menoj jednakega prepnčanja|: da zamore narod napredovati le na na rodni podlogi. Naš narod še pogreša po mojem prepričanji te podloge. Da se mu pridobi, na to mora delati vsak domoljub. Kdor pa to stori, spolni le .svojo dolžnost, to se mu ne more prištevati zaslugam. Držaje se določenih mej, moramo z največjo odločuostjo, vztrajnostjo in neupogljivostjo delati na to, da dobi naš jezik veljavo v uradih in šolah, kajti to je prvi pogoj narodnega razvitka. Dokler tega ne dosežemo, ni postajanja, ni mirovanja. Vsak pripust na tem mestu bil bi prepust. Ta ideja nas mora vse zjedimti; zjedinila nas je v mladih letih; mi smo jo vestno gojili, naši mladini jo hočemo prepustiti kot zvesto ohranjeno, neomadeženo zapuščino. Pravica je naše načelo; pravica je države moč, je mir narodov, je sreča naše domovme. Tedaj vzdignem svojo čašo: Živela naša domovina!" Burni živio-klici sledijo. (Konoc prih.) Poštne hranilnice. Počenši od G. dne uovembra t. 1. upeljal se je pri avstrijskih poštnih hranilnicah nov postopek, ki uložuikom obetu kaj velike koristi ter izpolui željo, katero so obrtniki in trgovci dokaj let sem, če tudi doslej brez uspeha izrekali. To je namreč že na mnogotero stran pretre sam promet z nakaznicami v podobi čekov (angl. Checks), katerega je poštno-hran Inični urad poprijel ter ga pred nekaj dnevi, namreč G. dne novembra začel. Dotični ukaz določuje, da se tistim uložuikom poštnih hranilnic, kateri imajo v poštni hranilnici čez 100 gld. hranilne imovine, ako zahtevajo, pošlje nakazna knjižica, itnajoča po 50 golic ali blanketov za čeke (Checks). Te golice je treba izpolniti tako, da se va-nje zapiše nakaz mi iznos v cifrah iu s pismeni (črkamt), in pa kraj in dan s podpisom vred. Zuiirnljiva novfičina na teh golicah je ta, da imajo po štiri vrste brojk ali c fer (jednice, desetice, stotice, tisočiee), katerih vsaka obsega cifre 1 —9. posestnike. Ves ta čas se Duorovski ni umakuil iz Pokrovskega, pa sluh o ropauji ni utihnil zbog iznajdljive domišljije selskih prebivalcev; morila je pa tudi njegova četa nadaljevala svoje delo tudi v odsotnosti načelnika. Prenočujoč v jednej sobi s človekom, katerega je mogel šteti ia osebnega sovražnika in glavnega krivca njegove nesreče, se Dubrovski ni mogel ustavljati skušnjavi. On je dobro vedel za denarni žep iu sklenil si ga je prisvojiti. Mi smo že videli, kako je prestraši! ubogega Antona Pafuutjiča s svojim nepričakovanim spreobrnenjem iz učitelja v razbojnika. Prišedši do mitniške /a^raje, pri katerej je stala že polpodrta stražuica, velel je Francoz ustaviti zlezel je z voza in odšel je peš, objasnivši z zua menji vozniku, da mu podvi voziček in kovčeg Voznik se je ravno tako čudil njegovej radodarnosti, kakor Francoz sam ponudbi Dubrovskega. ltazsodivši da je tujec prišel ob pamet, zahvalil se mu je ; iskrenim poklonom, in ker se mu ni zdelo pametno voziti se v mesto, podal se je v zuauo krćmo, ka tere gospodar je bil njegov prijatelj. Tam je ostal celo noč, in drugo jutro vrnil se je domov s praznimi konji brez vozička in brez kovčega, z zabuhlim obrazom in rudeču\n očmi. (Daljo prih S tem, da se odrežejo ali odstrižejo tiste cifre posamičnih vrsta, katere so višje od cifre v vsaki posamični vrsti potrebne v izraz nakazanega iznosa, onemogočena je povsem izopačba nakazanega iznosa na golici. Novo občenje z nakaznicami, ki ga c. kr. poštno-hranilnični urad s tem upeljuje, najde gotovo pri naših obrtnikih in trgovcih živ odziv ali oglas in jako udeležbo, kajti po njem bode uložniku mogoče brez troškov in vender varno, hitro in lagotno uovčne iznose iz svoje hranilne imovine na vse strani izplačilo nakazovati. Ako ima uložnik, recimo, na Dunaji komu kaj plačati, popiše golico iz svoje knjižice čekovnice, da si nakazani iznos pri najbližnjem poštnem uradu v svoji uložni knjižici odpisati — pri čemer ni potreba, da bi on sam osebno hodil na pošto — in odda ali pošlje ček (nakaznico) tisti osebi ali firmi, katerej hoče kaj plačati. Le-ta lahko nakazani iznos ali sama pri c. kr. poštno-hranilnič-nem uradu vzdigne, ali pa ček v plačilo kateri tretji osebi dalje odda. Kdor le-ta ček v 14 dnevih poštno-branilničnemu uradu predloži, prejme za-nj precej ufi pokaz nakazani iznos, kajti ček se izplačuje imetniku. Če pa izdatnik takega čeka Želi, da bi se plačilo opravilo pri katerem koli poštnem uradu, in ne na Dunaji, to pristavi na zadnjo stran čeka svoj podpis in adreso tiste osebe ali firme, kateri, in pa ime poštnega urada, pri katerem se ima plačilo opraviti, ter pošlje tako popisani ček poštnine prosto in pod priporočilom poštno-hranilničnemu uradu, kateri brž ta iznos pri dotičnem poštnem uradu nakaže. Ako bi uložnik rad, da bi mu ne bilo treba vsakega s čekom nakazanega iznosa pri najbližnjem poštnem uradu v svoji uložni knjižici odpisat dajati, lahko si tudi v tem pomaga ;n sicer tako-le: Treba mu je samo, da svojo uložno knjižico za hrambenico v hrambo izroči poštno-bra-nilničnemu uradu, kateri po tem odpis nakazanega /.nosa v uložni knjižici vselej eam opravi. S pomočjo te hrambenice moči je na dano v hrambo uložno knjižico pri vsakem poštnem uradu prihranke dodatno ulagati. Kdor svojo uložno knji žico v hrambo da, prejme, če tako želi, tudi po več hrambenic ali hrambenih listov, tako, da mu bode mogoče na jedno in isto knjižico v različnih krajih in po različnih osebah ob jed nem kak iznos uložiti. Poštno-hranilnični urad pošlje — kakor 86 razume samo ob sebi — o vsaki poznejši uložbi novcev znano, res da od tega ali onega grajano, ali tem slučaji pač prav koristno prejemno potrjilo ura lovo pod adreso, ki jo je uložnik povedal, recimo na pr. na Dunajsko firmo, ki ima jedoega ali več potujočih ljudij na deželi, da jej novce po-terjavajo. Vsak teh potujočih služnikov prejme po jedno iirambenico, na temelji katere on lahko poterjane novce precej pri najbližnjem poštnem uradu uloži Ta postopek z nakaznicami ali čeki je kaj prost ali jednovit, pač vsacemu, tudi zasebniku popolnem razumen in dostopen. Ta postopek sme se šteti za prevelik napredek v plačilnem prometu ter bode gotovo deloval pospešno na novčni pokret ali gib tako države kakor tudi obrtniškega in trgovskega sveta. Za take male hranljivce, ki nema jo večjih iznosov na razpolog ter žele, da bi svoje uloge lahko v krajših rokih nazaj dobivali, ako bi potrebovali, poskrbljeno je z drugim postopkom, katerega poštno-hranilnični urad počenši od 16. nov. t. 1. za zdaj pri blizu 1.400 hiralnicah upelje. jj | To je namreč postopek vračil na kratko ali kratkim potom. Po tem postopku bode moči pri vseh v to določenih hiralnicah (izplačevalnicah), ki jih je blizu 1.400 in katerih število — kakor slišimo — bode 1. decembra t. 1. še znamenito povišano, za zdaj do 20 gld. precej vzdigniti, samo če se odda odpoved in poslednje prejemno potrdilo ali poslednje potrdilo imovine ter predoči uložna knjižica. Vračilo se izplača naravnost temu, katerega podpis je il vzprejet v uložni knjižici. Prejemna po- trdila za ta postopek teko od 16. dne septembra že mej ljudmi ter potrjujejo hranilno imovino 8 črkami. Po vsakem vračilu, ki ga uložnik prejme po tem kratkem potu, dobi on od poštno hranil-ničnega urada s prvo pošto potrdilo o hranilni imovini, kar mu je še ostane (potrdilo imovine, tiskanica št. 57 a) Na podlogi tega potrdila on lahko vnovič kako vračilo kratkim potem dobode. Le-ta vračilni postopek po kratkem potu bode brez dvojbe še znatno povzdignil poštnim hranilnicam število uložnikov, dasi je že zdaj sila veliko. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 19. novembra. Prva seja državnega zbora, ki se prične v 4. dan decembra, ima naslednji dnevni red: Prvo čitanje dr. Jaques-ovega predloga o premembah kazenskega postopnika s 23. maja 1873. Prvo čitanje Cah. Hermann-ovega predloga glede olajšave pri hišnem davku ubožnih ljudij. Poročilo budgetnega odseka o dvanajstem letniku državno-zborne kon-trolske komisije državnih dolgov. Poročila budgetnega odseka o stavbenih račumh za državne železniške proge: Rakpnica-Protivin, Divača-Pulj. Tarnovo-Leluehov, Siverič-Spljet in Kriegsdorf Rbmerstadt. Konečno poročila o peticijah. Načelnik oddelka za pomorstvo v vojnem m i n i s te r s tv u, mornarski poveljnik admiral pl. Pockh, je zaradi slabega zdravja prosil za upokojitev. Naslednik mu bode najbrž poveljnik arze-nala v Pulji, contre-admiral baron Daublebskv-Sterneck, kateri si je bil v pomorski vojni pri Lisi zaslužil red Marije Terezije s tem, da je z ostrogo svoje ladije „Ferdinand Maxtt prebodel in potopil velikansko admiralsko ladijo „Re d' Italia". Cerkveni kongres odrskih Srbov se bode še to leto sklical. Zopet se pojavlja novost, da ga namerava ogerska vlada v Budimpešto sklicati, in ne v Karlovice, stolico srbskega patrijarha, kakor e bilo doslej običajno in zakonito; naslanjajo se pri tem ua zakon'ti dosta vek, da zamore Nj. Veličanstvo tudi kak drug kraj za kongres določiti. Govori se, da ima vlada že cesarjevo potrjenje v rokah. Kot uzrok tej prenaredbi se navaja, da bi se njo olajšalo nadzorstvo ogerske vlade, da bi se pospešil promet in mejsebojno spoznanje mej Ogri in Srbi. Kongres ima obravnati jako važne predloge. Najvažnejši je nacrt škofovske sinode, ki namerava neduhovnikora izviti uplivnost na cerkvene iu kultu-relne zadeve srbskega ljudstva. Kongres se bode imel nadalje baviti z organizacijo eparhijskih in župnijskih občin, z vprašanjem o upravi samostanskega premoženja itd. Vnmtfe «tržave. Dosedanje preiskave na Srbskem so baje pokazale, da je bil ustanek že dolgo namišljen ter orgamiovan, samo da je prehitro bruhnil in zbog tega ostal osamlien; to da spričujejo eksekutivni odbori in zastave z napisi: „Za ljudsko svobodoa. „Preki sud" je zahteval da so se ujeti vodje radikali w doveli v kraj sodišča ter je na to pričel svoje delovanje. — Pop Mi loje, učitelj Proulovič in jeden seljak iz Boljevca obsodili so se na smrt kot prouzročitelji ustanka v Boljevaškem okraji. Napadcvalec na francoskega ministra-prvomestnika. pekovski pomočnik Curieu, je bil nazadnje v Lil le v službi. Ondu je izneveril svojemu gospodarju 39 frankov, kupil si revolver in prišel ž njim v Pariz. Pri izpraševanji je govoril sume revolucijonarske fraze. Zdravniki sicer trdijo, da je pri zdravi pameti, a iz Lille se je poizvedelo, da je bil že ondukaj zelo prenapet ter se kazal fanatikom. — Kitajski poslanik v Parizu, marquis Tseng, tako označuje razmerje Kitaja s Fraucosko: „ Kitaj želi miru in obžaluje, da postaja stališče vsaki dan težavneje. Kitaj prepusti Franciji posedene kraje pod Kudečo Ileko, a na severni strani te reke bode zemljo z vso silo branil. Ako Francija ondu reko prestopi, pomenilo bi to napoved vojne. Tseng dobiva vsaki dan depeše iz Pekinga. Ondu dobro vedo, da je admiral Courbet v več telegramih zahteval novih ladij, brez katerih se ne more v boj podati z mnogobrojni m i sovražniki. V francoskih je rokah, da se izogne boju; zdaj je se čas, pa kmalu bode prepozno.44 Glede Španjske je zdaj tudi Angleška privolila, da se sme uvrstiti mej velevlasti. Doslej je bila dosledno proti temu. pravi „Memo-rial Diplomatiquew; še le ko so vse druge velevlasti v to privolile, sledila jim je konečno tndi Auglija. To povišanje Španije je, kakor trdi rečeni list, posebno Avstriji zelo po godu. O potovanji nemškega cesarjovičav Madrid piše „Novoje Vremja" : Za Hispanijo je podpora Nemčije koristna, ker dela protiutež proti gOBpodujoČemu uplivu Anglije in Francije, kateri škoduje naselbinski politiki Španije. Nevarno pa bi bilo, ako se sklene kar odbojna in udarna zveza z Nemčijo, ker bi prouzročila vedno sovraštvo Francije in ue bi dala nobenega odškodovanja za sedanjo neprecenljivo nevtraliteto. Domače stvari. — (Slovenska predstava) je danes v gledališči. Predstavlja se igrokaz Alfonz. P. n. ob činstvu priporočamo, da se je mnogobrojno udeleži. — (Poslanec Kersnik pred svojimi volilci.) Včeraj popoludne ob 4. uri bil je v hiši g. župana Levca v Mengišu shod volileev. Navzočnih bilo je okolu 100 oseb, mej njimi kakih 60—70 volileev. Predsednikom izbrani g. JanezLožar, župan iz Trzine, pozdravi navzočne, predstavi političnega komisarja g. viteza Kalteneggerja, poslanca prof. Šukljeja, župana dra. Samca in urednika Že leznikarja, ter da potem besedo poslancu Kersniku. Le-ta v obširnem govoru poroča o svojem delovanji v deželnem zboru, omenja zlasti reguliranja Pšate in v ta namen voljene enquete, izterjavanja'davkov po eksekutorjih, zakona o lovskih kartah, f>o ustanov za hirajoče, predloga o ženitvenih dovolitvah in o povišanji ženitvenih taks na 20 gld., jako imenit nega predloga dra. Vošnjaka o vprašanji: Zakaj propada kmetski stan? in preide potem na volilno reformo in z njo v tesnej zvezi stoječo verifikacijo. Govornik razlaga, kaj se je z volilno reformo do seglo in opravičuje postopanje večine, katera je po-trdivši volitve veleposestnikov s tem dosegla to, da je nasprotna stranka osta.a v zboru in tako omogočila, da je volilna reforma prišla pod streho Večina ravnala se je po gaslu: „Boljši košček kruha, kakor celi hlebec, če ga ne dobimo." Političen položaj zdi se govorniku jako ugoden. Pokazal se je sicer m/por mej narodno stranko, a ta bode trajal le par tednov. Kljubu temu raz-jnnu emo v jednem vsi poslanci jedini: vsi smo namreč narodni. Mogoče, da se glede sredstev ne strinjamo, možno, da se jeden ali drugi izmej nas moti, a to je gotovo, da nas vodi vse jedna želja: koristiti slovenskemu prebivalstvu kranjske dežele. Jaz bodem vedno v tem oziru delal z vsemi svojimi silami, da postanemo in ostanemo gospodarji v last-nej hiši, v lastnej deželi. (Odobravanje in živioklici.) Prof. Šuklje poprime potem, po poslancu Kersniku pozvan, besedo, da razjasni zgodovino znanih 500 gld. kot poslanec in strokovnjak. Govornik prične s polemiko proti časopisom, ki so v tej zadevi prinašali kritike, ali kakor on pravi „lažnjiva poročila" in delali nepotreben hrup. Omenjenih 500 oziroma 600 gld. dovolilo se je kot mala odškodnina učiteljem za pouk v drugem deželnem jeziku. Silil se nihče ne bode in ta denar se ne bode rabil v stranske in strankarske namene. Dovolitev bila je potrebna. Nemščina dela težave zlasti pri vzprejemnih izpitih in ne vse a nekoliko bo vender pomagano. Uplivali so pri tem velevažni politični oziri. Presvetli ceBar je pri Svojej prisotnosti v deželi večkrat odločno izrekel željo, da se otroci priuče drugemu deželnemu jeziku. Kak utis bi bilo napravilo, ako bi omenjene svote ne bili dovolili V Odlični in mero-dajni krogi polagali so veliko važnost v to vprašanje, in ko bi se ta vsota ne bi bila dovolila, moral bi bil odstopiti naš deželni predsednik. Kateri narodni poslanec bi hotel strmoglaviti barona Win-klerja, najboljšega dež. predsednika, kar smo jih do sedaj imeli? Za deželno korist zanimamo se vsi poslanci, razloček je le glede sredstev. Mi hočemo skozi na stežaj odprta vrata složno v prvo nadstropje, druga radikalna stranka pa z glavo skozi zid. DolžnoBt je, ozirati se tudi na materijalne koristi, Bkrbeti za šole, ceste, železnice itd. (Odobravanje.) Učitelj Zbhrer predlaga zaupnico Kersniku in večini poslancev v deželnem zboru, ki se vzprejme Poslanec Kersnik se zahvali za udeležbo in zatrjuje, da mu bode vsekdar na skrbi prospeh slovenskega naroda. (Živio!) Potem se shod zaključi. Po shodu bila je veselica, pri katerej se je vrstilo petje Lirašev Kamniških in razne napitnice, v katerih se je naglašala želja, da bi bil konec razporu mej narodno stranko. Opozicija pri tem shodu ni bila zastopana. Mengiško gospodo smo tudi pogrešali. — (Vabilo k slav nos ti) na čast gospoda dvornega svetnika prof. dr. Franja viteza Miklo-sich-a dne 20. novembra 1883. 1. v lokalu „Garten-bauge^allschaft", I. Parkring. Vspored: I. Akademij*. 1. „SUvuostni zpčv" (besede Kalandrove, zložil Forchtgott), prednese slovansko pevsko društvo pod vodstvom gosp. A. Buchte. 5. Izročitev srebrnega lovorvenca in albuma z nagovorom gosp. Dr. J. Lecitjev/skega. 3. Berdickij: „Proščanije", prednese gosp. Wachniauin. Lavrovskij: rRičkau prednese gosp. Wachnianin. 4. Schubert-Heller: „Die Forelle," na glasoviru jirednese gdč. Frieda Zwieržina. 5. Ipavec. Dr. B : „Kdo je mar", zbor s tenor- in baritonsolom in spremljanjem na glasoviru, prednese slovansko pevsko društvo pod vodstvom goap. F. Buchte. 6. K. Bendl: „Kvčty laskyu : a) Modlitba, b) Tuseni, prednese c: kr. dvorne opere pevec gosp. Fr. Broulik. Em. Chvala: „Jami pisen", prednese c. kr. dvorne opere pevec gosp. Fr. Broulik. 7. Solo na violini, svira gosp. St. Kochanovvski. 8. Fbrchtgott-Tovačovsk^: „Venec narodnih pesnij" s spremljanjem na glasoviru, prednese slovansko pevsko društvo pod vodstvom gosp. A. Buchte. Glasovir Bosendorfer-ov. II. Komers. Ustopnica 2 gld. Rodbinski listki za 3 osobe 5 gld. Dijaški listki 50 kr. Listki se dobivajo v prodajalnici muzikalij Wetzler-ovej, I. Karntuerriug 11; v c kr. dvornih in vse-učiliških knjigarnah W. Braumuller-a in K. Lech-ner-a 1. Graben, C. Geroli-a I. Stephausplatz, in v knjigarni St. Pražak-a, I. Weihburggasse 43. Zače tek o 7*/a zvečer. K tej slavnosti uljudno vabi slo vansko dijaštvo. — (Kričanje prodajalcev premoga prepovedano.) Zahvalo vsega Ljubljanskega pre bivalstva, »osebno pa bolnikov zaslužil si je mestu odbornik g. Alfred Ledenik, ki je stavil v zadnje) seji predlog, da se prodajalcem premoga prepove divje kričanje in da imajo naznanjati prodajo premoga le z malimi trobenticami, pa ne po ulicah, nego le v vežah in na dvoriščih hiš. Dr. Zar nik dostavil je temu'predlogu še, da naj mestni ma gistrat določi velikost trobentic, da se i to nazna-nilno orodje ne bode zlorabilo. — ( „ N e m š k i Schulverein") je, kakor poročajo Dunajski židovski listi, v svojej zadnjej seji dne 13. t. m. skleuil, da se bode proti ukazu c. kr. okrajuega šolskega sveta v Č r no m 1 j i, s katerim se vodBtvu „nemškega Schulvereina" ukazuje, da ima vsako knjigo, katero hoče „Sehulverein° ljudskej šoli v Maverlu poslati, predložiti poprej okrajnemu šolskemu svetu vČrnomlji, pritožil na višje mesto. Mi moramo postopanje c. kr. okrajnega šolskega sveta le pohvalno odobravati iu ga staviti vsem jednakim oblastnijam v vzgled. — (Predsednik sodnega dvora) v Cel|i sklical je komisijo za sestavo letnega imenika porotnikov za prihodnje leto na 11) dan tega meseca. Pozvani so v to komisijo kot zaupni možje: Dr. Schmiderer h Maribora, Ferdinand Kada iz Ormuže iu Herman Schnitzer Edler von Lindenstarnm iz Šo-štajna. Komisija sestavlja se po postavi iz teh treh zaupnikov in iz treh svetovalcev sodnega dvora pod predsedstvom prezidenta in določuje po večini glasov kateri možje so po §. 9. postave z dne 23. mu i a 1873. št. 121 drž lista najsposobniši in najvrednejši biti porotniki za prihodnje leto. — (Ces. kralj, m i u i s te r st v o za deželno bran) namerava napravo obleke iz bombaža iu platna, ter zalaganje z drugimi potrebščinami, katere potrebuje c. kr. deželna bramba, oddati obrt nijskim družbam. Družba obrtnikov, katera bi napravila ponudbo, mora dati narejene obleke in dru zih potrebščin v vrednosti 20.000 gold. kot zagoto vilo, da bode pogodbo spoloila. Ponudbe pisane se morajo do opoludne 30. novembra 1883 uložiti pri predsedništvu c. kr. ministerstva za deželno bran Posebni pogoji se zvedo v pisarni trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani. — (Krojaška zadruga) ustanovila se je včeraj ob 10. uri dopoludne v magistratnej dvorani. Kot zastopnik obrtne gosposke navzoč je bil g. ma-gistratni komisar Jakob Tomec. Ko je večni govornik raznih shodov, krojač g. Železnikar, premlel nekaj neprebavljivih, malo umestnih fraz, vršila se e volitev, pa le za krojaško zadrugo, ne pa za jednake obrti, kakor rokovičarje, krznarje itd., ki bi meli priklopljeni biti krojaškej zadrugi. Prvosedni-kom bil je izvoljen g. Avgust Maršal ek, namestnikom g. Z ar k, v odbor pa gospodje: Puš, Witt, 3enda, Reichman in— „Te deum Iaudamu8!a: ven-der-le krojač Železnikar. — (Včerajšnja veselica čevljarskega Dolnišno-podpornega društva) se je obnesla jako povoljno. Prostori v čitalničnej restavraciji so bili vsi polni delavcem prijaznega občinstva. Program, taterega smo že objavili, izpeljal se je v obtno za-dovoljnost. Pevski zbor delavskega izobraževalnega društva naBtopil je včeraj v drugič in reči moramo, da se uesmo nadejali tako izbornega petja. Vao hvalo in priznanje izrekamo pevovodji g. Justinu, ki je v tako kratkem času izvežbal pevski zbor, na katerega je lehko ponosen on in delavsko izobraževalno društvo. Poznamo neumorno delavnost gosp. Justina, a s tem činom pridobil si je zahvalo vsega delavskega stanu. Vse točke pevskega programa morale so se ponavljati; posebno je pa do-padal dr. G. Ipavec-ev zbor „Sloveuec sem". Čve-terospev „ Lahko noč" (gg. Jeločnik, Jeršek, Grilj, Grahek) se je pel jako precizno. Burno odobravanje je sledilo dekUmaciji „Povodni mož" in mi čestitamo g. Jeločniku na njegovem uspehu. Gledališka godba je s sviranjem „ Venca narodnih pesnij" navdušila vse navzočne. Konečno je sledil ples, kateri je trajal do jutra, in priznati moramo, da je bila dvorana premajhena za toliko plesalcev. Prostori so bili jako ukusno ozaljšani z narodnimi in cesarskimi zastavami. —r. — (Za zastavo ^Savinjskega Sokola") zložili so Mariborski bogoslovci 12 gld. 60 kr. Nabral in poslal je to vsoto bogoslovec g. Raučigaj. — (Glavnimi porotniki) za 4. letošnje porotniško zasedanje, ki se pričenja v 3. dan decembra, izžrebani so se sledeči gospodje: Aubel Anton, hišni posestnik, in Biirger Miroslav, kontoarist, v Ljubljani; Burger Ferdo, posestnik v Loških Poljanah; De k leva Alojzij, uzitniuski ravnatelj, vitez Dittel Rajko, upok. c. kr. polkovnik, vitez (ia ribo ld i Anton, hišni posestnik, vsi v Ljubljani; Golob Fran, posestnik na Vrhmki; (i rile Luka, tovarnar Hukua v Zgoši; G u zel Ivan, posestnik v Škot j i Loki; Hren Jarnej, upok. davkar, Jeločnik Anton, trgovski knjigovodja, J en ti Anton, trgovec, Je rane ič Anton, ml., hišni posestnik, Knob- och Fran, upok. c. kr. polkovnik, Kordin Josip, rišni posestnik, vsi v Ljubljani; Kraljic Anton, losestnik v Krernenici; Krenner Alojzij, tovarnar v Škofjej Loki; Krisper Itijko, trgovec v Kranji; Lahajuar Kaiol, hišni posestnik v Ljubljani; Lavrič Josip, posestnik m krčmar na Vidi; Ma-jer Karol, posestnik na Vrhniki; Majdič Peter, posestnik umetnih mlinov v Kranji in Jaršah; Ma-tajc Ljudevit, posestnik v Stražišah; Matjan Josip, posestnik v Št. Vidu; Maurer Heurik, grašftak in trgovec v Ljubljani; Petan Martin, trgovec v Kranji; Pola k Josip, hišni posestnik v Kamniku; S i m o n e 11 i Ferdo, hišni posestnik in zlatar, Smole Viktor, hišni posestnik, Souvan Ferdo, trgovec, vsi v Ljubljani; Tomek Josip, graščak v Rakovniku; Treo Viljem, hišni posestnik, Urbas Gabrijel, kontrolor bolnice, v Ljubljani; VVakouigg Ivan, hišni posestnik v Litiji; Ves ter Anton", posestnik v Zagorici; Zupančič Filip, hišni* posestnik v Ljubljani. — Namestniki pa ao jim: Bokal Josip, hišni posestnik; Busijiaro Ljudovik, hišni posestnik; Gerne Jarnej, mesar in krčmar; Dolher Ivan, hišni posestnik; Kunč*ič Jurij, hišni posestnik; Lavrič Mihajl, trgovski pomočnik ; S li-var Anton, hišni posestnik; vsi v Ljubljani. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Sevnica 19. novembra. V današnji seji občinskega odbora je izvoljen za župana vrli narodnjak c. kr. notar gosp. Franc Veršec, namestnikom gospod Vincenc Medic, in drugi svetovalci vsi zvesti domoljubi. Praga 19. novembra. Gostje navzočni iz vseh slovanskih dežel, sprejeti jako ljubeznivo. Praga z zastavami ozalšana. Včeraj opoludne akademija v novem gledališči. Ob treh slovanskim gostom na čast banket. Predsednik odbora Jan pozdravil na njem v imenu naroda došle goste; dalje toastirali Krakovski župan dr. Weigl, Poljak profesor Czapelski, urednik Pilz iz Petrograda, Rusin profesor Sarariević, Hrvat Mandrović, profesor Pleteršnik, dr. Fan derlik, dr. Rieger. Zvečer slavnostna predstava, opera Libuša. Gledališče sijajno razsvetljeno in natlačeno najodličnejšega občinstva, mej predstavo splošna razsvetljava mesta, navdušenje splošno. Dunaj 19. novembra. Vojaški naredbenik priobčuje cesarjevo ročno pismo dozdanjemu načelniku pomorstvenega oddelka, admiraln POckhu, v katerem se z najtoplejšo zahvalo za dozdanje službovanje in podelitvijo velikega križa Leopol-dovega reda vzprejema njegovo upokojenje zaradi bolehnosti. Cesar imenoval contre-admirala barona Daublebskv-Sternecka načelnikom pomorstvenega oddelka in poveljnikom marine, imenovavši ga ob jednem podadmiralom. Contre-admiral Eberan pl. Eberhorst imenovan namestnikom načelnika pomorstvenega oddelka. Dosedanji namestnik, podadmiral Millosicz, upokojen na lastno prošnjo, dobivši comandeur-križ Leo-poldovega reda. Genova i), novembra. Nemški cesarjevič dospel po polunoči semkaj; oblastva, ljudstvo prijazno nazdravljalo. Zahvala. Zahvala. Predstojništvo „Narodno Sole" v Ljubljani je podarilo šoli pri sv. Aui na Krembergu (Štajarsko) brezplačno 43 knjig, nekaj za šolsko, nekaj za učiteljsko bukvarnieo, za kateri lepi dar najiskrenejšo zahvalo izreka Anton Urnik, šolski vodja. l>oicrif im> srećke 17. novembra. Na Dunaji: 79, 21, 25, 83, 30. V Gradci: 53, 8 7. zjutraj o 2. pop. 9. zvečer i 3 I 789*99 mm. 789*86ml 740*66 mm. + 1-4°C -f- 3 2" < 1 -f- 1-8« C sl. szh. al. vzh. sl. vzh. obl. obl. obl. ,27-GOmm. dežja. Srednja temperatura obeh dnij je znašala -f- 0-9° in -\- 21°, za 2"f>° in 1*9' pod normaloui. ZDuLiii 3 ka "b©X2B©< dn<; 19. novembra t. i. Ho. 78 gld. 79 . 9"f . 98 , 889 , 279 , 120 „ 9 . (Izvirni; tidegntfičuo poroč Papirna renta.......... Srebrna renta .... Zlata renta........ . • 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne bank >....... Kreditne akcijo...... . . London . ... Napol. ....... ... C, kr. cekini... . . Nemške marke I 9 državue srečke iz I. 1864 960 gld. 119 ilrijivm* srečke iz 1. 1804. 100 gld. 171 4° 0 *h catr. zlata re»ta davka prosta. . 9H fcfcrsk* >-J»ta renta 6"/0......190 - ,i n *y n i".'. .... 8tf . papirna renta r>7„.....85 6mf0 štajerske* eetnljišč. odvez, oblig. . . 104 Dunava rog. aročke 5"rtl . . 100 gld. 11«) Zemlj. obč. av«tr. 4l/,°/o Klllti ZHst- l'8ti • Prior. oh lig. E^Izabobne zapad, železnice 102 Prior, oblig. .Ferdinandove scv. žele/.nico HM Kreditne srečk$ . '.....100 gld. 172 Rudolfove srečAe .... 10 „ 19 Akcije anglo-sfvstr. banko . . 120 „ 106 Tninimway-d.Jušt. vel j. 170 gld. a. v. . 217 ::. 86 .-in 60 58«/, 73 15 50 05 20 90 25 75 80 75 25 25 GoBp. Ladislav Poaaelc, graftčak v Pogledu, je bil pri zavarovalni družbi za življenje „<3-3="£^""JSX3;_A_ILv>£" v Londona z znatnim kapitalom zavarovan v prid svojim otrokom. Glavni zastopnik družbe v Ljubljani, gosp. Civi-don ZeNchko, izplačal je meni, varuhu otrok, zavarovano glavnico najtočnejše in v polnem znesku. Porabeč to priliko, zahvaljam se javno imenovanemu zavodu, kateri je povsod na najboljšem glasu, ter ga vsakemu najtopleje priporočam. Pri Sv. Duhu v 10. dan novembra 1883. (745) I , j ii < l<« v i Iv ^tiller, varuh. Štacuna z lepim Btanovanjem na deželi, katera ima izvrstno lego za kupčijo, zraven farne cerkve in ob razpotji treh okrajnih cest ležeča, se ob novem letu v najem odda. Natančno se zve pri upravništvu tega lista. (735—3) Najnovejša iznajdba. Ure, kažoče datum, idoče na ■ldro (glej podobo), pri kojih se vsak dan datum sam naravna, s čudovitim kazališčem, ki se še celo po noči ■vati, s pristnimi zlatimi številkami. Te nove, v Triebergu pri Genfu v najnovejši ras izumljene ure imajo ploščnato steklo, v ognji pozlačen okvir, lepo graviran, kolesišče je medno z jeklenim goniloin. Razpošiljajo se te ure, oskrbljene z verlzloo in pripadki, za poskuinjo po 2 gld. 90 kr., dvanajsto-rica za 30 gld. — Za točni tek, mesečno svetlobo kazali Ara pridejana je vsakej uri pismena garancija. Kazven tega so v zalogi Genfake remontolr-ure po 26 do 76 gld., kakor tudi vsake druge baze nove in staronemike ure v tisočerih izvodih. Za 15 kr. v markah pošilja se album s 300 uzorci zastonj. Dovoljujejo se tudi plačila na obroke. Naslov: (687-9) Uhren-Allianz aus Genf, nafnersteig 3, VVien. TISKARNI" v J^jiil>ljtt.iii je izšel in se dobiva Turgenjeva roman: "!SrO"^7". Preložil M. Mdlovrh. Ml. 8°, 32 pol. Cena 70 kr. /a znižano ceno ae morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Jiibič. I — Životopisje, spisal Hajt Hož. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, 1 novela, spisal ./. Jureti. — N. Machiavelli, spisal dr. Jtibič. 1 — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava I bode, novelira, spisal J. Ogrinec. Velja .... 15 kr. II. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal ./. JurHč. Velja........25 k r. III. zvezek, ki obsega: Prvi poljub, novela, spisal /. Skalec. — Na črni zemlji, novel i, spisal .7. Skalec. Velja.................15 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal II. Jtetiere, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulaije, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr. Za vseh 6 zvezkov naj se priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke 5 kr., za „Novu pa 10 kr. v čitalničnej restavraciji Tirolska pevska Ma LiickL Začetek ob V28. uri zvečer. — Ustop prost. (747) za Kranjsko deželo, kateri so že delovali v stroki zavarovanja proti nesrečam po ognji ter se mogč o svojih uspehih izkazati, vzprejme takoj neko avstrijsko zavarovalno društvo. Pogoji so izborno ugodni, a ponudbe naj se pošiljajo pod Šifro ,,R.*S poste restante v Gradec (Graz). (738—2) Marijinceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci, in nepresežno zoper nealast do jedi, slabi telodeo, •mrdooo sapo, napihne-I nje, klalo podiranje. 161-panje, katar v ielodol, zgago, da se ne nareja pesek ln pieno ln »les, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava na boli (če izvira bolečina iz ielodca), zoper krč v ielodol, preobloienje te-] lodoa x Jedjo ali pij ado, 6rve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato lilo. Glavnu senlogg-a: Lekar C l'rn. ter tudi v^i drugi lekarnarji. (671—3) Ij in odgovorni urednik MakHO A r m i 6. LiiHUima in tisk i .Narodne Tiskarne' I