334
Politične stvari.
Deželni zbor kranjski.
I. in II. seja.
Dne 10. oktobra otvoijen je bil deželni zbor kranjski po slovesni sv. maši, katero je pel g. kanonik in poslanec K lun v stolni škofijski cerkvi. Ob 11. uri pričelo se je zborovanje s tem, da je gospod deželni predsednik baron W i n k 1 e r predstavil in v obljubo vzel deželnega glavarja dr. P o k 1 u k a r j a s sledečim nagovorom : »Častiti gg. deželni poslanci! Vsled vis. ces. patenta z dne 22. septembra t. L, s katerim je bil sklican vis. zbor Vojvodine KranjsKe, ste se danes zbrali k postavnemu delovanju. Meni je zopet častna naloga, da že desetič zastopam ces. vlado. Torej srčno in prijazno pozdravljam častite gg. poslance. Najprej mi je dolžnost čast. gosp. poslanca dr. Josipa Poklukarja predstaviti kot deželnega glavarja, katerega je presvetli cesar z Najvišjim odlokom z dne 2. septembra najmilostljiveje blagovolil poklicati na to častno mesto. Sedaj bodete g. glavar v smislu § 9. deželnega reda mesto prisege slovesno obljubili Nj. Veličanstvu presvetlemu cesarju, da bodete zvesti in pokorni ter vestno izpolnovali svoje dolžnosti! Deželni glavar dr. Poklukar: „Obljubim".
Deželni predsednik nadaljuje nemški: „Dalje naznanjam vis. zboru, da je z istim odlokom Nj. Veličanstvo spošt. g. poslanca barona Apf al trern a imenovalo namestnikom dež. glavarja, čast mi je g. namestnika de-
želnega glavarja vis. zboru predstaviti. Ako pogledam po zbornici, vidim, da se je nekoliko predrugačila. Pri zadnjih volitvah so bili namreč izvoljeni nekateri novi poslanci. Ne dvomim, da bode tudi nove gg. poslance navdajalo isto domoljubje, s katerim se je doslej odlikoval deželni zbor kranjski. Prepričan sem, da si bodo vsi gospodje prijazno podali roke ter v polni slogi svoje moči posvetili blagru dežele. V zadnjem zasedanji je to bilo, mnogo se je storilo. Upam, da bodete tudi v novem zasedanji ozirali se ne le na želje vlade, temveč tudi na želje prebivalstva, posebno po svojih volilcev. Ako bode treba v dosego tega lepega namena moje podporer obljubujem vis. zboru, da bodem po svoji moči vse storil." (Živahno odobravanje.)
Deželni glavar dr. Poklukar nato nagovori deželni zbor tako: „Slavni zbor! Predno otvorim zborovanje, naj mi bode dovoljeno, da izrečem nekaj besedi do Vas, čast. gospodje.
V prvi vrsti naprosim častitega gosp. deželnega predsednika, naj tudi v prihodnje, kakor je ravno obljubil, ostane interesom naše dežele in prebivalstva taka naklonjen, kakor je bil doslej vedno. V drugi vrsti pozdravim Vas, čast. gospodje, kot zastopnike prebivalstva kranjske dežele presrčno in prosim, da se ne glede na mogoče male razlike v osebnem mišljenji vsi združiti v složno delovanje na blagor našega ljudstva in dežele, (Nadaljuje nemški.) Kakor v zadnjem zasedanji, tudi sedaj pričakujem, pozdravljajoč Vas v prvi seji novega zasedanja, da ne bodete delali razlike v svojem delovanji za blagor ljubljene naše domovine in prebivalstva, ako-ravno je razlika v političnem mišljenji. Trdno upam, da bode Vaše delovanje, kakor doslej, tudi v prihodnje plo-dovito. Ko bi prišlo do političnih nasprotij, upam, da bodete vsi tako zmerni, kakor se more pričakovati od tako odličnih mož, ki so zbrani v tej zbornici. (Slovenski.) Le nekoliko mesecev je, kar so se vršile zadnje volitve v novi deželni zbor in pri tisti priliki so se tu in tam pokazala nasprotja m.d osebami, neko naravno tekmovanje, katero v obče z veseljem pozdravljam; pričakujem pa, da vsi gospodje, naj so si tudi nasproti stali v volilnih borbah, pozabijo tisto tekmovanje in ostre besede, ki so se morebiti tačas govorile ali pisale.
Pričakujem, da bodo vsi gospodje na desni in levi strani visoke zbornice tekmovali v tem, kateri bode mogel več   dobrega   storiti   v   blagor   naše   mile   domovine in
naroda.
Še nekaj besedi, gospoda, dovolite mi danes. Skoraj je minolo leto, odkar je bil zadnji deželni zbor zbran. Ako pregledamo dogodke primerno kratke dobe, omeniti moram v prvi vrsti, da se je v soglasji s sklepi prejšnjega deželnega zbora tudi v središči naše dežele praznovala slavnost 401etnega vladanja našega presvetlega cesarja. Pri tej priliki se je otvoril novi muzej, ki je krščen po prestolonasledniku cesarjeviču Rudolfu. Že takrat v zadnjem zasedanji smo slišali neko neveselo vest, da se cesarjevič ne bode vdeležil slovesnosti, kakor
335
smo se nadejali. Toda po slavnosti zgodilo se je gorje. Znano Vam je, kaj se je zgodilo 30. januvarija t. 1. Črni oblak se je razprostrl na obnebji naše države. Izredna nesreča in britke ure so zadele našega preljubljenega vladarja. Zgubil je on in ž njim država, on — svojega sina, država nadepolnega prestolonaslednika. Imel sem čast, da sem se vdeležil pogreba, in občudoval sem trdno voljo in moč, s katero je presvetli cesar premagoval svojo žalost. Iskal je pomoči in tolažila pri Gospodu, pri katerem ni premembe, ne žalosti, in ohrabril se je in si po tej veliui zgubi pomnožil dolžnost, da izpolnjuje vse posle svojega vzvišenega vladarskega poklica. Zadnje mesece videli ste ga pri vojnih vajah, ko je zopet krepko iu zaupljivo gledal v bodočnost.
Tega vzgleda, slavni zbor, držimo se tudi mi. Obrnimo obraz v prihodnjost, v kateri nas čaka mnogo imenitnega posla, mnogo vprašanj, katera moramo rešiti. Ostanimo pri geslu, katero ima naš presvetli cesar: Z združenimi močmi! Z vršili bodemo posle, ki nas čakajo v tem zasedanji. Zato, slavni zbor, izrecimo to, kar vsi globoko čutimo v tem treuotku, kar smo čutili posebno v onih britkih urah toliko živeje, kolikor večje je bilo trpljenje našega presvetlega cesarja. Zakličite z menoj, predno začnemo uelo, katero blagoslavlja vedno naš preljubljeni vladar, ki enako ljubi vse narode in vse dežele svoje države: Bog živi, Bog ohrani milega našega cesarja Franca Josipa 1 Živio! Živio! Hoch! (Poslanci trikrat zakličejo „Živio!" in „Hoch !")
Nato podeli deželni glavar besedo baron Apfalterer-nu, ki najavi, da s hvaležnim in udanim srcem sprejme od presvitlega cesarja podeljeno mu čast ter obeta sklicevaje se na poziv deželnega glavarja k zmernosti, da bode njegova stranka vedno zmerna.
Nato vsi poslanci store obljubo v roke g. deželnega glavarja. Po obljubi poslancev, ki so došli v polnem številu izvzemšiprevzvišenega gospoda knezoškofa, spomni se deželni glavar umrlih članov. Z nemškimi besedami poudarja vrle zmožnosti pokojnega Karola Deschmanna kot parlamentarca, učenjaka, kustosa in domoljuba, dalje značajnost in priljubljenost pokojnega barona Cojza. Slovenski govoreč spominja se dež. glavar prehitre smrti dr. Samca, ki je bil v gospodarskem odseku veščak in znan slovenski pisatelj. Konečno pozove poslance, naj v znamenje vstanejo, kar se v spomin zabeleži v zapisnik današnje seje.
Potem dež. glavar našteva nekaterih sklepov prejšnjega zbora. Tako je za deželo prevažna cestna postava dobila Najvišje potrjenje. Prošnja, da bi se ohranila gimnazija v Kranji, ni bila uslišana, a upanje je, da bodo poslanci z združenim postopanjem ohranili za deželo prekoristni zavod. V novem zasedanji bode treba rešiti prevažno vprašanje, ki se tiče osuševanja ljubljanskega barja. Že nekaj let in tudi letos je voda na barji naredila na tisoče in tisoče škode. Ker se je deželni odbor z močvirskim  odborom že dogovoril  o tej
stvari, treba je  le   še potrdila   deželnega zbora, in prihodnje leto bode se moglo delo pričeti.
Sklep glede ceste čez Wagensperk radi formalnosti ni potrjen. Ker je to vprašanje postalo že morska kača deželnega zbora, treba bode vendar že to stvar konečno vrediti. Srečna je bila misel in prekoristen sklep, da dežela sama v svoji režiji pobira naklado od žganja. Dežela je s tem pridobila nad sto tisoč dohodkov. (Dobro! Dobro!)
Deželni predsednik je predložil zakon, s katerim se izdajejo na podlagi zakona z dne 17. junija 1888 leta drž. zak. št. 99 določila o plačilu za verski pouk po javnih ljudskih šolah, dalje zakon o vzgojevalnicah in učilnicah za gluhoneme in slepe otroke.
Rediteljema sta bila izvoljena poslanca Kersnik in baron Lichtenberg, verifikatorjema : S t e g n a r in dr   Schaff e r.
Poslanec kanonik Klun nasvetuje, naj se vse volitve deželnih poslancev potrdijo, ker proti nobeni izvolitvi ni došel ugovor. Nasvet soglasno obvelja. Volitev finančnega, upravnega in gospodarskega in odseka za deželnozborsko letno poročilo se odloži za popoludansko sejo.
Deželni glavar dr. P o k 1 u k a r naznani priloge, katere je predložil deželnemu zboru kot poročila ; vseh prilog je 28. katere se v poročanje izroče večinoma finančnemu, deloma tudi upravnemu odseku.
V popoldanski seji volili so se trije odseki, in je bil izvoljen za načelnika finančnega odseka g. J. M u r n i k, za načelnika upravnemu odseku g. O. De tel a in načelnik odseka za letno poročilo g. F. Stegn ar.
III. seja deželnega zbora kranjskega
dne 15. oktobra
pričela se je kmalu po 10. uri in je trajala do */* 2. po-
poludne.
Po odobrenjim zapisniku zadnje seje prečita deželni glavar dopis c. kr. predsedništva, v katerem se potem Najvišje kabinetne pisarne cesarjeve naznanja, da se pre8vitli cesar najmilostiveje zahvaljuje za čestitanje, katero je ravno po tej poti sporočal deželni glavar povodom Najvišjega godu cesarjevega dne 4. oktobra. — Dalje naznanja deželni glavar, vsebino dolge vrste prošenj, ki se odajajo odsekom.
Vladna predloga z načrtom zakona, s katerim je o vzgojevalnicah in učilnicah za gluhoneme in slepe otroke (pril. 31.), izroči se upravnemu odseku, — ona o plačilu za voronauk v ljudskih šolah (pril. 32.) pa finančnemu odseku.
Poročilo deželnega odbora o potrditvi deželno-zborskih volitev sprejelo se je brez razgovora in potrdile so se vse volitve razun one ljubljanske ožje volitve, pri kateri je dobU večino glasov poslanec Hribar. Ta volilni akt vzročil se je po nasvetu poslanca Kluna in po proti govoru dr. Tavčarjevim   posebnemu  verifikacijskemu od*
336
seku 7 členov. Ta je bil tukaj koncem seje izvoljen in mu za načelnika izbran J. Krsnik.
Potem rešili so se v ustnem poročanji računski sklepi za 1. 1888 pril. 3., 7., 10. in 12., dalje proračun prisilne delavnice za 1. 1890 priloga 10 in s tem v zvezi pril. 14 glede pomnoženja števila paznikov v prisilni delavnici, tako tudi prošnja vodstva dekliškega sirotišča glede podaljšanja dobe za vzgojo sirot in povikšanja ustanov.
Pri dotičnih poročilih rešile se tudi zvezne točke letnega poročila namreč marg. št. 3 § 8, marg. št. 5 § 9 in pa prošnje I. in II.
O volitvah poročala sta poslanca M urnik in Detela. O treh točkah finančnega odseka poročal je poslanec K1 u n , o dveh Lukmann, po eno pa poslanci dr. Schaffer, Hribar in baron Wurzbach.
V tej seji predložil je poslanec Klun samostalni predlog v premembi zakona o konkurenci pri zgradbi cerkva, katerega utemelji v prihodni seji, ki bode v petek dDe 18. oktobra.
Deželni zbor Goriški zvršil je v svoji drugi seji dne 11. t. m. volitev v deželni odbor in so bili izvoljeni vanj dr. N. T o n k 1 i in A b r a m, izmed laške stranke pa dr. Pajer in Verzegnassi.
Deželni zbor Štajerski imel je že nekaj sej in so se v odseku izvolili tudi nekateri slovenski, nekateri konservativni nemški poslanci. Med drugim   predložil se je po   deželnem   odboru načrt zakona o deželni zavarovalnici zoper ogenj.
Deželni zbor Koroški bavi se z gospodarskimi vprašanji   in   se   mu je po deželnem odboru predložil tudi načrt zakona  o deželni zavarovalnici zoper ogenj.
Deželni zbor Isterski dobil je letos po vsem novo lice. Do sedaj zanikavano pravico hrvaškega ali slovenskega govora v zboru priznal je enako deželni glavar, kakor vladni zastopnik. Glavarjev namestnik hrvat dr. Dukič pa je govoril italijansko in hrvaško.