n j •
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po posti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za eetert leta 1 gld. 30 kr V ti8karniei sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za četert leta 1 gl.; ako zadene * *	..... ~
zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
xxxii r.
V Ljubljani 10. grudna 1880.
List 50.
Cerkvene himne.
Poslovenil Janez Bile. (Dalje.)
Mariji „pomočnici kristjanov44. Praznik 24. maja. I.
(Sape dum Christi populiš.)
Večkrat, ko ljudstvo Kristusovo ljuti Terl je sovražnik, v vojski ga napadai, Prišla v pomoč je vsmiljena Devica Z jasnega neba.
To nam spričujejo spominki stari,
V	tempeljnih pleni hranjeni bogati, Prazniki, ktere obhajajo kristjani
Sleherno leto.
Bode naj dovoljeno slavo peti,
V	pesmici novi za darove nove Blaženi Devi, ker veselje spčva
Rim in vsa zemlja.
Dan preveseli pisan v zgodovino,
V	kterem je Petrov sedež učenika Zopet sprejel po žalostnem petletju:
Srečna dogodba.
Ciste device in nedolžni dečki, Mašniki, ljudstvo naj s hvaležnim sercem, Rajske kraljice milosti skazdne Vredno slavijo.
O dev Devica, Jezusa če&čena Mati, pomnoži nam darove; stori, Oedo da bode Pij pastir pripeljal V. pašnike srečne.
Tebe slavimo na vse večne čase Trojstvo presveto, slava naj neskončna Tebi se daja; duša naj in jezik Slavo Ti poie.
II.
(Te redemptori8.)
Mati Zveličarja, Gospoda Mati Te imenujemo, prelepa Deva; Kinč si kristjanom; pomočnica V stiskah, britkčstih.
Naj le divjajo vse moči peklenske; Stari sovražnik naj serdit razsaja, Trumo udano Bogu pokončati Naj se le trudi!
Sila peklenska škodvati ne more Dušam nedolžnim, kterim vsliši prošnje Varhinja Deva, jih krepčd, podpira Z milostjo rajsko.
Ak' nam je Varhinja prijazna taka, Vojske krivične šum potihne; tisuč Pade sovražnikov; bežijo trume — Tisuč oddelkov.
Verh povzdiguje kot častit Sijčna Stolp; kot terdnjava močnega zidovja; Davida mesto, s ščiti in z vojaki VarVano čversto.
Tako Devica z Božjo močno desno Dirov nebeških polna, vsa obsuta, Daleč odvrača oa pobožnih hlapcev Pekla napade.
Tebe slavimo na vse večne čase, Trojstvo presveto, slava naj neskončna Tebi se daja; duša naj in jezik Slavo ti poje. *) Amen.
(Dalje sledi.)
poje. Amen.
*) Mera himne: —uu | —vv 1
I —v/ | —v/ J
—v
*) Pri tih, kakor tudi pri mnogih drugih himnah se slogi na koncu verstic ne vjemajo, niso stikani, „rimani". Vzrok temo je očiten. Kdor pozni namreč staro-rimake „ode*, in „himne", in primčija, kako so te staro-cerkvene pesmi v mnogih reččh unim podobne, posebno v pesniških oblikah, on bo lahko spoznal, zakaj da niso verzi rimani. Le nekoliko malo posebno novejših cerkvenih himen je takih, da imajo rimane verze. Ker se je prestavljavec v vsem, tudi v oblikah
Mz ¿Mienta Mavrici f a Tamaña.
(Dalje.)
V tretjem letu bogoslovja, proti koncu meseca septembra 1. 1755, prejel sem od nadškofa in pervaka Indije, gospoda Antona pl. Tavires in Brun, zakrament mašnikovega posvečevanja in na roženkransko nedeljo v tri in tridesetem letu svoje starosti sem pri altarji sv. Frančiška Ksaverija v veliko tolažbo svoje duše pervo sveto mašo daroval. V tem altarji počiva celó nepoškodovano truplo omenjenega svetnika. Prihodnje leto sem končal bogoslovje in 6. oktobra sem napravil ,,examen ad gradum". Kmalo potem so me zopet v novinstvo poslali, da prestojim še tretje leto poskušnje, in se vadim v pridigah in kerščanskih naukih. Dokončam tudi to, prišel sem v hišo „za obljube", in dobil sem službo „delavca", čigar posel je ta, da tolaži bolnike v mestu in v okolici, in da domači družini, ktera je bila obilna, dela kratke pridige in kerščanske nauke. Nisem pa dolgo opravljal tega posla, ker kmalo me je oče pro-vincijal poslal v misijon h kaferskim zamorcem v Afriko.
Ta misijon bil je naj težavniši v vsi goanski pro-vinciji, ker pervič so ljudje divji in neobtesanih šeg (pod portugalskim vladanjem bivajoči zamorci so se nekaj* opilili), drugič pa je zeló nezdravo podnebje in verh vsega tega še si človek pred množino strupenih in roparskih žival nikdar ni življenja sve3t. Molčim pa o strašni vročini, ktera se mora do 18. stopinje prenašati. Predno pa o t-m potovanji kaj spregovorim, naj omenim nekterih reči iz mesta Goanskega in okolice.
Otok Goa spada k Dekan-skemu kraljestvu v vzhodnji Indiji in je pod 15. stopinjo južne širjave. Mesto Goa bilo je nekdaj najbolj sloveče v Aziji, imelo je lastne kneze iu veliko kupčijo. Pozneje ga je zmagal sloveči portugalski general Vaško de Gama z okolico vred, in od zdaj je v tem mestu stanoval portugalski namestnik. Portugalci so sčasoma mesto ozališali z lepimi palačami in drugim zidanjem in živelo se je prav po evnpejski šegi. V začetku osemnajstega stoletja priklatila se je strašna kuga in je večji del prebivavcev pomorila. Ostali so pa dobili tolik strah pred zrakom v mestu, da so mestna stanovanja popustili ter se po vaséh v okolici naselili. Se celó zdaj je težko ljudi pregovoriti, naj bi čez noč v mestu prenočevali, bodi si Evropejce ali Azijane. Od tiste dobe je v mestu vse zapuščeno in razun cerkev, samostanov, vradnih hiš in nekaj druzih poslopij ni videti nič posebnega. Pri vsem tem je mesto še vedno sedež nadškofov, kterega vselej portugalski kralj pošlje, in kraljevega namestnika, kterega
natanko originala deržal, in ker se je pazilo, da so bile veličastne svete misli v razumljivi slovenščini izražene, se ni na rimanje pazilo. Le nektere himne — v jambiski meri — so v stikih ali rimah zložene, dasiravno v originalu tudi te nimajo stikov. Cerkvene himne so različne v mnozih obzirih od naše novejše poezije; one so nekako psalmom podobne. Zato ne smč se pri njih strogo tirjati, da bi one v oblikah v vsem enake bile naši novejši cerkveni poeziji, še manj pa posvetnim pes mam. To opomniti se mi je potrebno zdelo.
Prestavljavec.
Pristavljcno bodi, da tudi med Slovani ni brez tacih, ki se stiku v slovanščini kot novotariji grozd; nekdo jugovcev je 2e davno stiku oponašal, češ, da je „vukodlak' . Vendar pa ie tajiti ne more, da stik k mičnosti v poeziji prav veliko pripomore, da je, bi djali, naraven, prirojen kinč za poezijo v vsakem jeziku in sploh toliko kot neogibljiv, — se da aato še ne ravno potreben v vsaki pesmi. V starih naših pesmih ga velikrat nekako domestujejo tudi Španjcem priljubljene „asonance".	Vred.
pa vsake tri ali štiri leta premenijo. Kraljévi namestnik ima grofovski naslov, in ako tega po rodu nima, mu ga kralj podeli, predno se v Indijo odpelje.
Tisti čas bil je kraljev namestnik v mestu Goa sloveči markiz pl. Tavora. Vladal je deželo pét lét po pravici, z ljubeznijo in brez dobičkarije (redka prikazen posebno v tistih krajih!), tudi ga podložni niso nikdar tožili, a ljubil ga je vsakdo. Bojeval se je s kraljem Sunda-m, kteremu je terdnjavo Pirrho vzel in jo jepod-vergel svojemu kralju. Kdo bi si bil takrat mislil, da bo ta zvesti deržavni služabnik s svojo izverstno gospo vred čez tri leta obdolžen poskušenega kraljevega umora in v takih okolišinah očitno usmerten? Reč je že sploh znana. Hrabri gospej so na očitnem, pred kraljevo palačo napravljenem odru po rabeljnu glavo odsekali. Za njo je bil na versti mož in dva cveteča sinova, potem vojvoda Aveiro, v kterem je tekla kraljeva kri, in naposled grof Atoguia. Ko so bili vsi ti mertvi, zažgali so še oder in zgorele so trupla mertvih, pepel pa so pobrali v majhen čolnič, ga na sredo morja peljali in ondi raztrosili Dvorano vojvodovo so do tal poderli in prostor s soljo potresli. Nepristranski svet je že začel nedolžnost nesrečnih spregledavati, in brez dvombe bo sčasoma popolnoma na dan prišla.
Vredno videti je tudi stolno cerkev, palačo nad-škofovo, in palačo kralja namestnika, pa tudi kraljévo bolnišnico, ki je za vse namenjena, ki so bili kedaj v kaki kraljevi službi. Dominikani imajo dva, avguštini dva, frančiškani dva, kapucini, ki so v resnici reformirani frančiškani, tudi dva samostana. Dalje je tu samostan filipincev, eden teatincev, eden usmiljenih bratov in eden avguštinskih nun.
Jezuiti so imeli vstav pri sv. Pavlu in hišo ,,za obljubo" pri „dobrem Jezusu" imenovano. Ne daleč od mesta na otoku Koram-u imeli so novicijat, in pol dné hodá od Goe na polotoku Salsettu v terdnjavi Rahol drugi vstav. Dalje so imeli jezuiti v mestu Goa še hišo za pripravnike k sv. kerstu; v tej hiši je stanoval tudi sv. Frančišk Ksaverijan.
Sveto telo apostola Indijanov počiva v kapelici, v cevkvi hiše „za obljubo", in je shranjeno v dvojnem zaboju. Notranji zaboj je kristalen, zunanji pa je iz naj lepšega srebra. Ta dvojni zaboj sloni na krasnem mavzoleju, iz dragocenega marmorja, kterega je vojvoda Toškanski poslal v Goa. Zaboj se smé le z dovoljenjem kralja odpreti. Ključe hranijo trije mestni vradniki, in iz tega razloga se mi ni posrečilo, akoravno sem pet lét ondi bival; da bi bil ta predragi zaklad videl.
(Dalje sledi.)
Cerker — nepremag ifiva*
(Dalje.)
Ako se človek le nekoliko bolj natanko peči z zgodovino Julijanovo, precej vidi veliko podobnost njegovega delovanja s počenjanjem naših modernih odpadnikov. Dovoli mi, dragi čitatelj, da primerimo v naslednjem nekoliko delovanje Julijanovo in sedanjih liberalcev.
Da bi Julijan uničil kerščanstvo, izkoreninil žive čute iz sere kristjanov, začne jemati cerkvam premoženje, ter ga spravlja v deržavne blagajnice; s tem denarjem pa podpira revne kristjane in teh je bila silna množica. Perva skerb mu je toraj bila, le te odcepiti od Cerkve. Toda kak namen je imel Julijan pri tem početji? So se mu mar res smilili ubogi reveži? Zal, da ne! Gerd, ostuden bil je njemu namen. Deleč darove siromakom, hoče pokazati revnim, češ, kje da imajo prave prijatelje, ki jim pomorejo v vsakdanjih silah, in
kaže na Cerkev, rekoč: Glejte, tako zvesto spolnujete	da jih bodo gnali v pregnanstvo. Ko pridejo že daleč
cerkvene zapovedi, iz serca ste ji vdani; ali kaj vam	od suhe zemlje, zažge ladijo načelnik, ter skoči s svo-
ona daje zato? Mirno gleda vas mreti glada, zmerzovati	jimi veslarji v čoln, kterega je imel privezanega; uboge
od mraza, a nič se ne zmeni za vas!. .. Toda reveži	duhovne pa pusti, da konec store v ognji in vodi.
potuhnežu ne gredč na limanice, kajti znano jim je pre-	Tudi Bazilija, slavnega škofa, pregovarja, naj bi se
dobro, da denar, kterega delč njegovi služabniki, je	vdal nauku Arijevemu. A Bazilij ostaue zvest pravi veri.
ukraden, ugrabljen cerkvam katoliškim, toraj ga tudi	Toda tudi Valent ni odšel žugajoči roki Božji,
nečejo sprejemati. Vedo tudi, da bode Julijana hitro	Proti Gotom namreč pelje svojo vojsko. V Traciji ter-
minula njegova dobrotljivost, berž če jih le pridobi na	čite armadi sovražni skupaj. Valent je premagan ter
svojo stran, za paganstvo. Znano jim je, da Julijan želi	beži v neko leseno hišico; toda sovražniki, zasledujoč
njih nesrečo. Podobno se godi tudi dandanes. Koliko	vojsko premagano, zažgč hišo, in Valent pogine v ognji,
cerkvenega denarja pogoltnile so deržave, a le borno	Morda je pač takrat mislil na osemdeset duhovnov, ko-
malo imajo reveži za to. Moderni paganje, liberalci, judje,	liko da je prijetno goreti v ognji! To je gotovo dosti
so večidel-denarni možje; železnice, tvornice, borze so	očitna šiba Božja. (Dalje sledi.)
po večem v njihovih rokah; a vprašam, koliko se bri-	_
gajo za delujočega reveža, ki dd vse, kar ima, zdravje,
življenje, vede dragi biser, terpeč po tvornicah, pri že-	^ ■
leznican itd. Ali kaj ima od tega? Ima li potrebno,	» O I H.
da preživi sebe in družino ? Žal, da ni tako! Listi vedno	/ifnn.0 \ pripovedujejo o samomorih delavcev, češ, iz obupa, da
ne mogo preživiti svojih. In liberalci gledajo to hladno-	Kdor pazno prebira svetno zgodovino in iz nje kervno, češ, namesto jednega dobim jih za delo lahko	dozna, da nalog človeštva ni ona posilna vradoa omika, sto! To je humaniteta, to ljubezen do bližnjega, vredna	ampak prosta omika človeške družbe ali občinstva, bode liberalskega katekizma!	moral spoznati, da šola ne sme biti glavni in bistveni Kakor nekdaj Julijan, tako hote tudi dandanes	cilj deržave; temuč da se vzderžuje, naj ima svoje po-brezverci Cerkev podjarmovati, zaradi tega se potezajo	trebne in svojim koristim primerne šole. Tako je vedno v vseh skupinah in shodih za to, da bi Cerkvi uzeii še	bivalo na svetu. Pitagora, Sokrat, Zenon, Epikur so si zadnje premoženje, češ, da bo deržava sama plačevala	bili vstanovili svoje šole, in kogar je mikalo in je imel škofom in drugim duhovnom. Zaradi tega n. pr. so	do tega veselje, je v njih šole zahajal. Vse imenitne vi-liberalei sklenili odpraviti biro in jo spremeniti v denar,	soke šole (vseučilišča) so imele tak slučajen začetek, ker vedo, da bire ne more uzeti posestniku nikdo, a	Glede otroških šol se je že omenilo, kako so nastale; kapital, ki bi ga naložile kmetove žuljeve roke, se pri	kjer je več starišev bilo, ki so želeli, da bi se njih priliki lahko spravi in oberne v drugo korist. Tako po-	otroci podučevali v raznih prostih umetnostih, se je časi, pa stalno in terdovratno pripravljajo terdnjave, da	kmalo našel človek, ki se je za tako delo ponudil. Pobi v boju proti Cerkvi tem gotoveje zmagali; — a pre-	treba rodi svoje zadostenje, iskavec najde ponujavca. varili se bodo.	Ali logične meje in določbe niso vselej zgodovin-Julijan pa ni znan v zgodovini le kot cesar; bil	sko poterjene. Ko je človeška družba v sponah pogan-je tudi pisač in pisun. Resnico ometavati, verske nauke	stva zdihovala, bila ie tako ubožna, da si ni mogla sama zlobno napadati, se norčevati iz cerkvenih določb, to	pomagati. Se le Kristus je male k sebi klical. Nočemo je obseg delom Julijanovim; njegovi učenci pa, tako	s tem terditi, da je še le kerščanstvo šo!c iznajdlo. Uči-smenjo današnje nejeverce imenovati z vso pravico, ga	telj Faliskov je znan. (L. 394 pred Kr. je izdal mesto v tem posnemajo natanko do dlake, samo še v veči meri.	Falerii Rimljanom.) Mladenča Tiberij in Kaj Grah sta Judovsko časnikarstvo je polno gnjilili spisov zoper vero	bila prišla ravno iz šole, ko ju mati Kornelija pokaže katoliško; knjig, veri nasprotnih, izide vsako leto na	svoji prijateljici: ,.Ta dva sta moj zaklad". A K< rnc-tiscče. Smemo jih toraj imenovati vredne naslednike Ju-	lija je bila imenitna rimska gospa, za otroke ubožcev lijana odpadnika. Toda, kaj opravijo z vsem svojim	se nijc en ni brigal. Katoliški Cerkvi gre vsa čast, da početjem? So h uničili Cerkev katoliško? Slabo so do-	izmed 10 šol dandanašnjih je ona jili 9 vstanovila, vzder-sezali do zdaj svoj namen. Da imajo mnogo priveržen-	zevala in vodila. Cerkev pa ni napravljala posiinih šol, cev, ki so bili včasih katoliški, je gotovo; bili so gnjili	ni razsvojila otrok, da bi ves nauk za-se v štant vzela udje na zdravem telesu Cerkve, ki so odpadli; velika	ali monopoliziraia, a staršem odvzeia pravico svobod-večina pa ji je ostala zvesta, ¿.vesta iz serca. — In če	nega poduka. Nikakor ne, Cerkev je vernikom ponudila tudi še pride kedaj na dan kak kervoločen Neron ali	šolo kot neko miloščino, kot dobroto, pripomoček, dar. satansko zvit Julijan, zastonj bodo delali proti Cerkvi,	Sto in sto let je domači poduk vse opravljal, potem so kajti on, ki je rekel: Glejte, jaz sem z vami vse dni	nastopili privatni posamni učitelji (ludimagistri), a nato do konca sveta", bode branil Cerkev in zmagonosno	se je še Cerkev pridružila. S svojo ji lastno močjo si jo popeljal iz vseh bojev. Ce je Bog z nami, kdo je	je Cerkev kmalo priborila pervo mesto, ali družin in zoper nas?	privatnih naprav nikoli ni spodrivala, ali zatirala.
Po nepričakovani smerti Julijanovi, o kterem je	V cerkvenih šolah, se ve, je bil glavni j>redmet
rekel sv. Atanazij, da je le „oblak, ki se bode kmali	verski nauk; s početka je bil ta izključ jivi ali edini
zgubil", bil je Jovijan cesar, mož katolišk in pravičen,	učni predmet — veliko Ičt. Ko je sv. Frančišk Ksave-
Vladal pa je le malo časa. Za njim si razdelita cesar-	rijan hodil po ulicah indiškega mesta Goa, je z malim
stvo Valentinijan in Valent. Pervi bil je dober katolik,	zvončičem vabil otroke skup, rekoč: „Filioli, venite ad
a Valent vdan zmoti Arijevi. Vlada pa Valent po jutro	me!" (otročiči, pridite k meni!), pa ne zato, da vas
vih krajih, kj er podpira Anjane, ter preganja katoliške	čitati in pisati naučim, temuč: , ti more m ^«««k«
škofe in duhovne. Ker katoliki niso bili varni pred	vos", učil vas bodem strahu Božjega*. Vi
Anioni r\nčl min TT \ ilr Am^rli rv A rx	J___A. ___________1___Y____1____ _____1_____1__v__
Domini docebo Vendar že davno
Arijani, pošljejo v Nikomedi o do cesarja osemdeset	so se zraven keršanskega nauka podučevali tudi početki
duhovnov, da bi si pridobili dovoljenje prosto izverše-	branja in pisanja. Že 1. 400 po Kristusu beremo, da so
vati dolžnosti, ktere jim nalaga katoliška Cerkev. A kaj	sv. škofa mučenca Kasijana v Imoli njegovi lastni učenci
stori zlobni Valent? Jih mar res usliši? Namestniku	s pisalnimi ostmi zbadali, dokler ga niso umorili. Po-
svojemu ukaže jih umoriti. Peljejo jih na ladijo, rekoč,	zneje so se Lahi poprijeli ojstrega bodala. Bolj ko se
je omika siril», bolj se je tvarina učnih predmetov pomnožila; s konca preteklega stoletja se je pridružila deržava, ter je prevzela šole, ukazala določne šolske načerte, a naposled doveršila delo s posilnim šolskim naukom.
Čigava je šola? Najpravičniši odgovor je: Suum cuique (vsakemu s/oje). Šole (šolske poslopja), se vč, ao lastnina postavnega njih posestnika, šole kot učne naprave pa so lastnina družbe deržavljanske in občinstva, od koder so izišle. Neki sicer blagi možaki so mislili, da se stvar najpravičniši razsodi, ako se v lastnino šole delč trije deležniki, namreč družina (familia), cerkev in deržava. V tem smislu so pisane večidel do-tične šolske razprave od katoličanov. Dobra je ta, — pa iz te moke ne bo kruha. Ako bi bil Salomon z onim otrokom tako razsodil (da se ima kar razsekati), bi njegova modrost ne slovela po svetu. Posredovalni poskusi se mi zde kakor beračija pri deržavi, da se vendar usmili, ter duhovnika kot hlapca v šolo sprejme. Razsodba ona nikakor ui prava. Šola je občinska last človeške družbe.
V prostih deželah, kakor v Ameriki, na Angleškem, v Belgiji in Franciji, *) vse žile napenjajo deržava (vlada), cerkev, zadruge, občine in zasebniki, da bi šole na se potegnili. V onih deržavah, kjer je posilni šolski nauk, pa pomaga cerkev vladi z neumorno marljivostjo, da nakopiči množino šolskih zavodov, v kterih bo smela saj pod stopnicami svoje dedne prijemščine prebivati, kakor nekdaj sv. Alež. Na milijone potrosijo vsako leto za šole; navdušenje postaja še preveliko. Neka šolska bes-nost se je polastila mnogih ljudi. Če bo vse študiralo, vse gospod in gospa: kdo bo pa polje obdeloval, oral, plel, žel, kopal, mlatil, in kdo davke plačeval? Koliko ukaskaz je dandanes s sterganimi hlačami in praznim trebuhom, ki se pa vendar sramujejo poštenih kmečkih dčl!
Mnogi se verh tega za šolo več trudijo, kakor za cerkev. V mnozih pastirskih listih se toplo priporočajo šole (kar je prav, če so res šole v pravem dunu). Iz cerkvenega premoženja so v nekih krajih sozidali šolske poslopja, a pustili, da se župnijske hiše podirajo. Polastila se je nekaka šolska besnost tudi že mnogotero katoliških krogov.
Deržave, ktere so po liberalnem kopitu, pa napenjajo vse žile, da vedno razširjajo šolski delokrog, ter si polagoma prilastujejo popolno in izključljivo pravico do Šol. Za šole se boj bije po mnozih deržavah. Učenje branja in pisanja si prilastuje deržavna oblast, kakor neizgubno pravico; otroci se po tacih deželah skor kakor za vojaški stan nabirajo, šolski poduk postaja samoter-štvo deržavno, kakor tabak ali sol. Deržava, lastnica topov, zahteva tudi nadvlado v kraljestvu duhov. Upa-ljen glasnik sedanjega liberalstva, pl. Sybel, je izrekel med gromovitim odobrenjem te pomenljive besede: ,, Kdor je gospodar šole, ta je gospodar bodočnosti in celega sveta. Gospoda moja, jaz se terdno nadjam in sem prepričan, da bode deržava odslej vedno gospodarila s šolo, in da torej le ona bo vladala nad duhovi in njena je bodočnost." Enako se glase premnogi jeziki. Šola je velik prostoren občinski pašnik, kamor sme vsak svoje misli na pašo gnati, kakor čednik, ki v jutro trobi na rog, in zvečer prižene domov dobro nasiteno blago.
„Ne Moltke, ampak pruski učitelj je zmagal pri Sadovi", — tako pravijo. Mogoče je vse pod solncem, gotovo pa ni. Vendar mislimo tudi mi, da bo sedanji učitelj še mnogo klofut dajal občinstvu, cerkvi, pa tudi deržavi. (Glej: „Der Schu meister von Sadowa", von Jo8. Lukas.) —
*) V Belgiji in Franciji ne več.
Te in podobne reči pišejo o šoli. Velikrat se piše dan danes v tem namenu, da bi Cerkev kako odbacnili ia šole; pa zastonj, ker Cerkev ima od Boga nalogo: „učiti vse narode po vsem svetu", — toliko bolj toraj mladi zarod po šolah in vsih napravah in učilnicah, ktera pravica se Cerkvi ne more utajiti in vzeti, dokler stoji svet in so ljudje na njem.	M. S.
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Is Ljubljane. (Predstavljanje Kristusovega terpljenja v gornjem Amergavu na Bavarskem. [Dalje.] — Podobe in zadnji hod Jezusa v Jeruzalem.) Najprej smo videli predpodobo nesrečnega jeruzalemskega mesta, ktero je zaverglo Kristusa in njegove milosti, in je bilo potem tudi od Boga zaverženo. Predpodoba je kazala kralja Asvera, kteri je prevzetno kraljico Vasti zavergel, ter pobožno Estero v kraljevo čast povzdignil. Ta predpodoba je bila prekrasna; več oseb je bilo okinčanih z zlatom in srebrom, stalo je v tej predpodobi kacih sto oseb na odru. Res, bil je to veličasten pogled. Pevski zbor zdaj popevaje razklada, da večni Bog je terdovratno mesto Jeruzalem zavergel ter si sv. Cerkev za svojo nevesto in kraljico izvolil. Pretresljivo ter bolj prosivno in milo je končno zbor pevcev klical Jeruzalemu:
Posamen bas:
Jeruzalem, Jeruzalem poslušaj, Kar biti more zdaj še tebi v mir; Nikar ne mudi in Boga ne skušaj, Nesrečni! to bi b'lo pogube vir.
Zbor:
Jeruzalem, Jeruzalem!
Oberni k svoj mu se Bogu!
Nikar ne zaničuj glasii:
O sliši Božje klice!
Če ne, nesrečni! nad teboj
Razlil kedaj ves serd bo svoj,
Pokazal moč pravice!
Recit:
Gorje pa! ki preroke je moril, V pregrehah ves je terdovraten, gnjil; Zat6 Bog govori: „Več ljudstvo moje ni!"
(Zagrinjalo se vzdigne.)
Bas-arija:
Glej, Vasti — derzna je odveržena kraljica!
Podoba: kaj bo slepa skusila shodnica.
Le beži preč spred moj'ga trona —
Prevzetnica, za te ni krona! Tak6 grozi Asver serditi.
O Ester, teb* se krona dala, Z menoj ti bodeš kraljevala; Odločen tebi je ta tron.
(Zagrinjalo pade.) Ošabno je to ljudstvo bilo, Čas milosti je zamudilo. Gospod je sam prisegel to: Si najdem ljudstvo boljše svoje, Bo ljudstvo večne zveze moje, Kot zveza Asvera z Estero.
Zbor:
Jeruzalem, Jeruzalem!
Vsi grešni, čujte Božji glas!
Da milost zadobite,
Verzite iz serca zlobe kvas, Za greh se pokorite!
Pevski zbor odstopi in zagledali smo Jezusa, kteri je sel z učenci proti Jeruzalemu; ko zagleda jeruzalemsko mesto, in premišljevaje terdovratnosti tega mesta, se milo nad njim zjoka, rekoč: „O Jeruzalem, Jeruzalem ! da bi bilo spoznalo tudi ti, kar je v tvoj mir. Zdaj pa je skrito pred tvojimi očmi. Glej, prišli bodo dnevi nad-te, in tvoji sovražniki te bodo obdali z zasipom, in te bodo oblegli in stiskali od vseh strani. V tla bodo pomadrali tebe in tvoje otroke in v tebi ne bodo kamna pustili na kamnu, zato ker nisi spoznalo časa svojega obiskovanja!" O kako milo je bilo slišati te Jezusove besede! Aposteljni ga osupnjeno gledajo, le Judež je vedno za drugimi učenci ostajal, in se ni veliko zmenil za Jezusa. Viditi je bilo, da Judež ima grozovit notranji boj ; pri Jezusu mu ne dopade ostati, kajti on je ubog ter le uboštvo in terpljenje napoveduje; bolj ga vleče na-se mamon; premišljuje toraj, ali bi Jezusu ali ma-monu služil; obema ob enem ne more. Med tem notranjim bojem je Judež že precej daleč za Jezusom zastal, in ko tako samoten gre, se mu nemudoma pridruži neki tempeljski barantač z obilnim spremstvom, ter se tako vede in obnaša, da je bilo viditi kakor bi tudi on s svojimi spremljevavci vred rad Jezusov učenec postal, ako je upati, da bo sčasoma pri njem kaj denara dobiti. Pri teh besedah Judež urno pokaže prazno mošnjo, in prične godernjati in tožiti čez Jezusa, češ, je pustil, da je Magdalena mazila čez ¿00 denarov vrednosti nepotrebno razlila. Judovski barantači spoznajo Judeževo lakomno dušo, toraj mu obetajo veliko denara, ako hoče Jezusa zapustiti in pri njih ostati; povabijo ga, naj pride zvečer k zborovanju v Kajfovo hišo. Judež, ko sliši o de-naru, — je zgubljen, strast njegova, da bi denara dob>l, Čedalje veči prihaja: obljubi jim, da pride v zbornico. Barantači ga zapuste, Judež urno stopa, da bi Jezusa došel, in ko ga doide, si ne upa ne Jezusa in ne apo-steljnov pogledati; sramuje se samega sebe, pa na videz se hlini hinavec prijaznega. Jezus gre skoz jeruzalemske ulice naravnost v tempelj; bil je ravno pervi dan velikonočnih praznikov; učenci pristopijo k Jezusu in vprašujejo: Kje hočeš, Gospod, da naj ti pripravimo velikonočno jagnje? Jezus pa Petru in Janezu reče: Pojdita v mesto, in srečal vaji bo človek, kteri ponese verč vode, idita za njim, in kjer noter pojde, recita hišnemu gospodarju: Učenik pravi: kje je moja gostilnica, kjer bom velikonočno jagnje jedel s svojimi učenci? in pokazal vama bo veliko obednico pogernjeno, ondi nam pripravita. Učenca odideta. Zagrinjalo zdaj pade.
(Dalje sledi.)
Iz Banjalake, 1. grudna 18^0. (Ubožnica za siro-linske dečke v Banjaluki v Bosni pri čast. redovnikih Trapistih ) Prav hvaležno poterjujem, da sem po gosp. Stajnmecu prejel 8 gl. zbirk „Zg. Danice"; Bog poverni tisučero Vam in vsim dobrotnikom v tem življenji in v večnosti!
Prosim ob enem preponižno, sprejmite priloženi Členek o ubožnici v Marija-Zvezdiv Bosni v cenjeno „Danico":
„Ker je blagor in prihodnjost kacega ljudstva pred vsim drugim zastavljeno na izrejo mladine, utegne častnemu občinstvu vstreženo biti, ako zvedč kaj bolj natančnega o vstanovi ubožnice v Marije-Zvezdi v Bosni.
Vstanovljenje te ubožnice je toliko tehtniše, kolikor veči je število zapušenih otrčk v Bosni brez staršev, brez stanovanja, brez živeža, brez obleke, ki so sami in brez pomoči.
Obdivjačenje teh otrčk presega vse zapopadke, mislil bi kdo, da je nemogoče, ako bi dokazi ne bili
pred očmi: Za kos kruha, ali da se vzamejo pod streho, išejo ti otroci službe pri Turkih ali pri razkolnih grekih in so tako v naj veči nevarnosti zgubiti naj dražji zaklad sv. vere in na večno se pogubiti. Namen naše ubožnice tedaj je ta, da take uboge otroke, kterih duše so s predrago kervjó Jezusa Kristusa odkupljene, že v pervi mladosti sprejemamo, preživimo, oblačimo in jih v naukih naše sv. vere kakor tudi v potrebnih posvetnih reččh temeljito podučujemo, jih izurimo v kakem rokodelstvu, ki je primérno njih moččm, toraj jih tako izobrazimo za dobre kristjane in čverste deržavljane Cerkvi in deržavi.
Hvala pogostim darovom naših Častitih prijatlov in dobrotnikov, da zdaj že kacih petdeset ubogih otrók dobiva izrejo in omiko v naši ubožnici, in poslednja očitna poskušnja je pokazala, 8 kolikim blagovitim vspe-hom se to godi. Urnost, s kakoršno so ti dečki na vse stavljene vprašanja odgovarjali, je budila začudovanje, in to iz veroznanstva, slovnice, številništva, zemljepisja in zgodovine. — Izpraševanje je terpelo tri ure, z veliko hvalo se doveršilo, ter so se čudili vsi pričujoči.
Njegova kraljeva visokost Virtemberški vojvod, ki nas je počastil s svojo pričujočnostjo, je bil silno raz-veseljen in je priznal, kolike zmožnosti imajo naši mladi Bošnjaki. — Priporočil je med drugim kraíjévi vojvod, da naj to djanje ljubezni prav goreče nadaljujemo.
Pa ne le za študiranje, ampak tudi za rokodelstvo imajo naši sirotišni mladenči posebne zmožnosti. Pri poskušnji so bile razne rokodelske dela, ki so jih naši dečki zgotovili, pred častitimi gosti na ogled postavljene. Bili so prav častno zastopani tukaj vsi rokodelci: mizarji, kolarji, čevljarji, tkalci itd. itd.j ter bi se to smelo imenovati obertnijska razstava ubožnice v Marija-Zvezdi. Naš prečastitljivi škof monsignor Vuičič, apostoljski vikar v Bosni, ki 89 nas tudi počastili s svojo pričujočnostjo, so bili silno razveseljeni zarad napredka naših dečkov in večkrat so sklicevali: „O kolika sreča za našo ubogo deželo!"
Iz rečenega je očitno, kako zeló je želeti, da bi mogli redovniki Trapisti sprejemati prav veliko teh ubogih otrók. Ali oh! — kako bridko nam je, da premnogim prošnjam ne moremo vstreči, nekaj zarad pomanjkanja prostora, nekaj zarad pomanjkanja pomočkov za živež in obleko teh ubozih otrók. Tako n. pr. je zima pred vratmi in ne vemo še, od kod dobiti robe in te ljube otročiče obvarovati mraza, ki je prav hud v Bosni.
Zato naj smemo v imenu teh ubozih sirot poslati klic do usmiljene ljubezni naših častitih prijctlov in dobrotnikov, zavračajoč na besede našega Boga in Odre-šenika: „Kdor koli kterega teh malih v mojem imenu sprejme, mene sprejme." O! koliko otrók se zgubi, ki bi se z malo milošnjo mogli rešiti. (Tu nam na misel prihaja velik prijatelj uboge mladine, ki je nedavno sa svét prašal, Če bi morebiti ne kazalo nekoliko darov za sv. Detinstvo po dotičnem dovoljenji obračati za Bosno v tacih okolišinah, kakor so tukaj omenjene. Tudi od premilg8p. škofa vstanovljeni odbor za Bosno naj bi te reči ne pustil spred oči. Vr.) Ako naš Bog in Odre-šenik tudi požirka hladne vode ne bo pustil brez plačila, kako častitljive plače je pričakovati njim, kteri s svojimi milimi darovi ubožne s kervjo Jezusa Kristusa odrešene dušice časne in večne pogube otevajo!
P. Bonaventura, samostanski superijor.
Iz Svete dežele, 28. vinotoka. (Dar iz Ljubljane. Množenje katoličanov v Gazi. Nova šola. Pridobljeno svetiŠe in upanje za spreobernjenje turkov, i» novih misijonskih stáj. ŠtatistiŠko. Dobra letina Emavs. Odpad in pridobitev vernikov.) Slavno društvo za napravo maš-
nih oblek (bratovšina sv. Rešnjega Telesa) v Ljubljani xni je blagovolile poslati en bel pluvijal za misijon v Gazi. Ker ta misijon še ni preskerbljen s potrebnimi paramenti, se prederznem zopet s prošnjo oberniti do imenovanega društva: naj bi blagovolilo temu misijonu še en vijolčasti pluvijal poslati.
Preteklo je nekaj več kot eno leto, odkar se je ta misijon pričel. Takrat je bilo ondi kacih 20 katoličanov; zdaj pa šteje katoliška srenja okoli 50 domačih ali saj tukaj stalno bivajočih udov; poleg tega obiskuje Gazo zarad kupčije vsako leto 50 do 100 vnanjih katoličanov, izmed k ter h bivajo nekteri ondi velik del leta. ¡Slednjič je pro jilo 8 družin za sprejem v katoliško Cerkev, ki se zdaj podučujejo v veri. Toraj se je večkrat prigodilo, da je po 100 katoličanov tukaj bivalo. Z začetkom oktobra smo pričeli šolo za dečke; potrebna bi bila tudi šola za deklice, toda pomočkov manjka. Proti koncu mesca rožnika se mi je posrečilo, da sem bil sredi mesta kupil prostor 5000 metrov za zidanje. Ta pridobitev je toliko bolj znamenita, ker se vsled ustnega poročila kaže ondi kraj, kjer je sv. Družina o vernitvi iz Egipta tri dni počivala. Smemo se toraj nadjati, da bo s časom v Gazi nastalo malo svetišče ali božja pot. Ako bi za mogel pričeti zidanje cerkve, bi se tudi spreobračanja zelo pomnožile. Rekel je undan celo neki turk, da se bo nam 300 turkov pridružilo, ako bi samostan sozidali. Priprosti ljudje med turki ne razodevajo v Gazi takega merzenja do evropejskih katoličanov, kakor se to vidi po druzih mestih Turčije. V preteklem letu za misijon v Gazi došli dohodki so znašali okoli 10.000 frankov. Ta svota bi bila morala pač zadostovati; toda najemščina se je mogla za 5 let naprej plačati, popravljanje potrebnega pohištva, nakup že omenjenega prostora za zidanje in vzderževanje misijona — vse to skupaj je uzelo več kot i 2.00 » frankov, ter me zdaj tlači dolg 2000 fr., in toraj ne morem misliti na daljno razširjanje misijonišča. Vendar se pa nadjam, da mi bodo katoličani Avstrije in Nemčije pomagali v ti zadregi, kajti jaz sera edini svetni duhoven vse Avstrije in Nemčije, kteremu je v Palestini izročeno vstanov-Ijanje misijonskih stacijonov. Vsi katoliški narodi podpirajo posebno svoje rojake ne le v Palestini, ampak tudi drugod. — Vtemeljitev misijonskih postaj v Palestini za svetne duhovne iz Nemčije in Avstrije je pa gotovo prav katoličansko in patrijotično početje, ktero je vsakako vredno pozornosti. Ako bi imel potrebnih pomočkov, bi zamogel v južno zapadni strani Palestine vstanoviti še 5 druzih misijonskih stacijonov, namreč v Marina Gazi, v Medždeli pri Askalonu, v Asdudu ali Azotu, v el Arišu ali Rhinokoruri, in slednjič v Del el Belahu ali Daromi; kajti po vseh teh krajih so že katoličani, posebno pa v el-Belahu, kteri kraj je za postavljanje take kolonije najbolj priložen.
Po zadnjem ljudskem številjenji ima Gaza s svojimi predmestji 25.000 prebivalcev, ter se majhna peščica katoličanov ondi zgubi. Ves okraj Gazanski šteje 180.000 prebivalcev: vsi spadajo k sv. deželi, pa le malo izmed njih h katoliški Cerkvi. Gotovo je vredno poiskati poti in pomočkov, da bi se ta oddelek prebivalcev v Palestini pridobil katoliški Cerkvi. In ravno v tem je naloga misijona v Gazi.
Letošnje leto se šteje k naj boljšim, kar so jih palestinski rojaki že več časa dozdaj doživeli, namreč oziroma bogate žetve. Ako bi se bila žetev tudi letos slabo obnesla, bi bila v Palestini nastala lakota; ka-koršna razsaja v Indiji, Kini, Perziji, Armeniji in v srednji Afriki. Tako je pa namesto lakote po vsi Palestini blagostanje, mir in zadovoljnost, kolikor je to mogoče v Turčiji. Tudi zdravstveno stanje je izverstno. Stanje katoličanov se v teku tega leta ni spremenilo.
Znamenita pridobitev je svetišče v Emavsu, ktero je bila neka francoska gospa kupila za karmeličanke v Betlehemu. Katoličani si zdaj tudi prizadevajo pridobiti podertine cerkve v Elbiru. Elbir je ob severni strani od Jeruzalema; po izročilu sta bila Marija in Jožef tukaj zapazila, da se je bil jima Jezus zgubil. Pri sv. Janezu poleg Jeruzalema je do 30 katoličanov odpadlo od vere. (Treba je moliti za odpadnike, da bi jih Bog razsvetlil k pokori.) Nasproti je pa v Rašaja el Vadi 300 gerkov pristopilo v katoliško Cerkev. Frančiškani Svete dežele so dobili novega predstojnika; ime mu je pl. Guidon Kortonski, ki je bil dozdaj predstojnik romarske hiše frančiškanov v Jeruzalemu. Patrijarh jeruzalemski je pred kratkim odpotoval čez Jordan obiskat katoličane, ki prebivajo v Galaadu, Anionu in Moabu.
Juri Gatt, misijonar v Gazi.
Razgled po sveta.
Iz Zagreba naznanja „Katol. List", da je kardinal razposial duhovnom vodilo zastran cerkvá, ktere so poškodovane po potresu. Župniki naj berž zahtevajo od deželskih gosposk, naj dajo pregledati cerkve, če se more še brez nevarnosti za življenje v njih božja služba opravljati, ter določijo, kaj se ima podpreti, prekriti, in kaj podreti itd. Kjer ni cerkev več za svete opravila, naj skušajo spodoben prostor vravnati, v šoli ali v kaki osebni hiši; kjer pa tudi to ni moč, naj se iz desk napravi šotor in se postavi vanj začasni oltar. V ta namen se smé iz cerkvene blagajne oberniti 120—150 gl. Oglasiti se je dotičnim župnikom samo pri dekanu in smejo sami tako vravnano mesto blagosloviti. Da ljudstvo na dežju ali v snegu ne oboli, ne bodev zornic v adventu in ne polnočne sv. maše na Božič. (Časniki večkrat tožijo in ljudje govore, koliki neredi se radi godijo po cerkvah in zlasti o božični polnočnici: ali ni dosti očitno svarilo, ako so jim poslednjič svetiša uzete?) Kar določi deželska oblast, naj župniki naznanijo prečast. nadško-fijstvu, ljudstvo pa naj s primernimi govori tolažijo, k molitvi in pokori budijo.
Kardinal nadškof je prišel v Zagreb, pa čez nekaj dni zopet pojde na svoj dvor v Gradec, ker v mestu poslopje še ni pripravno vravnano.
Močno ginjeni so Hervatje sprejeli dar 5000 frankov od sv. Očeta Leona XIII, kteri so sami vsega ople-njeni in o milošnji vernikov živč, pa so se vendar spomnili svojih daljnih ovčic v nesreči.
»Pisalo se je, da so oo. frančiškani zapustili Zagreb vsled potresa in se preselili v OguLn, pa to ni res; zapustili so sicer svoj samostan, ker pretila jim je velika nevarnost od razpokanega turna, kteri se mora razdjati, ostali so pa v Zagrebu: dal jim je gostoljubni preč. g. dr. Radinovic pribežališe.
Posebno pozornost obuja naslednji dogodek. Ko so stavili tenki steber „na Kaptolu", da se nanj vmesti podoba (kip) Matere Božje, so nekteri ljudje zmajevali in žalili trud, češ, da tudi malo hujši veter bo prekucnil steber. Danes pa tudi ti ljudje gledajo z nekakim začu-dovanjem na ta prelepi kinč, ki je celó toliko silovitemu potresu kljuboval. Gotovo vsak zdaj vanj pogleda in mnogi zdihnejo v nebo, da naj „Prebežališe grešnikov" varuje in zagovarja Zagrebčane pred Bogom. O mraku pa je viditi marsiktero dušo, ki dolgo in dolgo kleči pred podobo. Češenje Marije Device se tedaj množi vsled potresa. „Kat. List" praša, če bi ne bilo primérno, podobo zdaj blagosloviti, in sicer ravno v god brezmadežnega Spočetja.
stolni cerkvi se bo odvzel krov nad zvonovi, ki se je nagnil; znotraj se bo cerkev podperla na nevarnih krajih. — Okoli turna frančiškanskega je tudi že oder, in še bo razdeval. — Bogoslovske šole, in druge, se v kratkem zopet pričnč.
Na blaženem Novolaskem skoraj vsak dan posestva grejo na boben tako, da je samega denarnega ministra v rebra potreslo, ko je to slišal. Revežem se uzame hiša, kjer imajo svoj kotiček, in pčd zemlje, ktera jih je preživila, — kajti ne morejo davkov plačevati. V zbornico ima priti pretresanje o naj manjših davkih na zemljiša in fabriške izdelke, da bi se jim breme zlaj-šalo. Ali kdo ve, kdaj bodo poslanci to obravnavali, ker opraviti imajo z jezuiti, ki niso prišli s Francoskega?! Interpelacije bi utegnile celo vzrokovati prekuc ministerstva in med tem se bode ubogim posestnikom dalje na kant bobnalo! („Unita")
Omenjena osnova za zlajšanje pa je bila predložena tudi že pred dvema letoma... Tako zna nova era! Govoril je takrat denarni minister Seismit-Doda o malih koscih in pustotah, pri kterih posestnik skor nikoli ne more davka plačati. V malo časa nove davkarske postave do konca leta 1877 so bili z 19.074 tacih posestev lastniki pregnani in vlada jih je nakopičila v svojo posest; cenjene so bile te posestva na 2 milijona 325.850, toda prodati je zamogla vlada le samo njih 459, za druge ni bilo kupca. Ali glejte! V treh naslednjih letih so ti framasonski „človekoljubi" (?!) nadalje podili očete, matere in otroke z njih posestev! To so tisti, ki se imenujejo „redentori d' Italia, liberatori del popolo" (reše-niki Italije, osvoboditelji ljudstva)! Ti so s svojim gospostvom take rabelstva spravili med ljudstvo, kakor toži „Unita". Minister sam je bil prisiljen spoznati, da pod očetovsko papeževo vlado ni bilo nič teh neusmiljenost, pa tudi na Neapolitanskem pod prešnjo vlado ne. Minister Magliani sam spozna, da čez 2 milijona Italijanov je v nevarnosti, da jih nepreprosljivi rubežnik spod strehe pod mili nebes verže.... Kje so tisti, ki so prestavljali Ganbalda kot poštenjaka in oropanje papeža kot oprostenje Italije?
Razne novice. Dobro upanje zastran armenskega naroda se kaže od tod, ker bo armenski patrijarh Hassun postal kardinal, kajti iz armenskega naroda ni bilo še nobenega kardinala.
Iz Amerike se sliši, da je bila te dni prestrašna bitva med Čilejsko in Peruvansko republiko. Znano je, da med njima že delj časa terpi vojska. — Zdaj spet mir obetajo.
Na blaženem Mladolaškem se zopet govori o menjavi ministerstva!
V	Vatikanu je 30. listopada dopoldne ob 11 ka-pucin P. Evzebij Svetogorski imel pervo adventno pridigo. Poalušavci so bili med drugimi papež in kardinali.
Ko je turško Černogorska zadeva po večem dokončana, hočejo pa greške zahteve na dan spraviti; Anglija in Rusija ste boje celo namerjale svoje brodovje pustiti "V Srednjem morji v ta namen; Nemčija in Francija ste se nekoliko zderževale. V tem pa je veliki vodja Sejmur 3. t. m. zedinjeno brodovje razrešil. Rusko brodovje odjadra v Pireus, angleško v Malto, nemško v Terst, laško v Brindisi. Poslednje naznanilo pravi, da je greško prašanje odloženo.
V	južni Afriki upor zoper Angleže raste; poslednji se oborožujejo in hočejo v kratkem 11.000 mož postaviti na noge.
Potresi so bili zadnje dni tudi na Ogerskem pri Marmaroš Sigetu in na Angleškem pri London-u. Blizo Zagreba pri sv. Simnu se velikrat po malem stresa; tako tudi v Remetu.
Iz Nemčije se od leta do leta več ljudi preseljuje v Ameriko; že letos jih je samo iz Bremena, Hamburga, Stettina in Antwerpna tje se podalo 79.958.
V Štepanovcah so 30. listop. žandarji ustrelili strahovitega razbojnika Berkanič a, ki je bil groza vsemu kraju od Drave do Podgorice. — Malo ljudi je tako neumnih, kakor so razbojniki, ubijavci, goljufi in tatovi, ker iz skušnje se vč, da vse na dan pride in hudodel-niki pridejo v ječo, ali kar je še naj strašnejše, da ravno pri hudodelstvu neprevideno smert store ter se preselijo iz časnega pekla v večnega. — Ravno pišejo n. pr., da kasir in izmikavt Jander v Kielu je zapert in našli so pri njem 187.000 mark.
Cvet in mad zremie mmiitve.
Zahvala.
Mati malega deteta, ki je že več mescev v bolezni hiralo in vkljub vsemu prizadevanju se smerti bližalo, stori obljubo, da otroka da zapisati v bratovšino N. lj. Gospč, in četert ure potem se mu je že zboljšalo. Čast Bogu in N. Ij. G. za nepričakovano milost!
Duhoven.
Prošnje.
V molitev goreče priporočeni: Nekdo, da bi dobil primerno službo. — Mlad gospod, še v študijah, prosi pomoči zoper dušne in telesne stiske, ki ga že dolgo tarejo, b pristavkom: „Skupna molitev je močna". — Deklina neizrečeno terpinčena v dolgi in čudni bolezni! zopet priporočena. — Za ozdravljenje iz neke bolezni. Zahv. se naznani. — Neka oseba vsled padca bolehna. — Nekdo v dušnih težavah. — Tri osebe za poboljšanje. — Mladeneč, da bi se povernil na pravo pot in da bi dobil kuko pošteno službo. — Bolna oseba za ljubo zdravje.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporoČevanja pri sv. masi in sploh v molitvi za mesec gruden 1880.
I.	Glavni namen: Izročenje slovenske mladine v Jezusovo in Marijino Serce in v priprošnjo sv. Jožefa za varstvo zoper poboje in nečiste znanja.
II.	Posebni nameni:
13.	grudna. Sv. Lucija, dev. muč. Priporoč.: Prebivalci kranjskih mest in tergov zoper prostomišljaštvo. Bolniki, posebno za očesnimi boleznimi. Dobra spoved za Božič.
14.	Sv. Dioskor, 151etin mladeneč, se je bil srečno izmuznil rabeljnom ces. Decija, ki so trinožili njegove 3 tovarše. Priporoč.: Naše kmetiško ljudstvo. Cerkev na Francoskem. Umirajoči.
15.	(Z&pov. post.) Sv. Valerijan škof. Priporoč.: Deviški stan naše dežele. Cerkev na Angleškem. Spreobernjenje lažnikov.
16.	Ss. Ananija, Azarija in Mizael, trije mladenči, nepoškodvam v goreči peči. Priporoč.: Mladenči naše dežele, posebno za moč zoper skušnjave. Cerkev v Aziji. Duše v vicah.
17.	(Zapov. post.) Sv. Lazar. Priporoč.: Starčki. Cerkev v Abisiniji. Opušenje kletvinje.
18.	(Zapov. post.) Pričakovanje poroda Marije D. Priporoč.: Otroci, zlasti naše dežele. Cerkev v Palestini. Katoliški misijonarji.
19.	Četerta adventna nedelja. Evang.: Kerst pokore (Luk. 3). Sv. Marija Agreda, sloveča s svojimi premišljevanji in bukvah o mestu Božjem; f 1665. Prip.:
Vredna priprava sa Božič. Dar premišljevanja. Na tihem priporočeni.
Male duhovne vaje. ' -""
Devetdnevnico k Božiču se prične 16. kterega koli mesca. Vsak dan eno leto dni odpustkov.
Zdihljej. Jezus, Marija in Jožef, Vam darujem svoje serce in svojo dušo. (100 dni odpustka vsaki pot.)
Listek za raznoterosti.,
_ %.
„Miklavž", ki vsako leto skrivaj pride, je tudi letos pustil pri vratih uršulinskega samostana dvanajst krilic, dvanajst srajčic in dvanajst parov nogovic za ubožne šolske deklice.
Nikoló, Nikoló, To je kaj lepó! Bog ti plačaj tisučkrat, Daj y nebéaih sedež zlat!
Osemdeset otrók je preteklo nedeljo ob 11 biloob-darovanih z močno zimsko obleko, ki so jo s pomočjo še druzih dobrotnikov in dobrotnic oskerbele blage ljubljanske gospé Murnikova, Bleiweisova, Robičeva in go-spodičina Orlova. Pričujoč je bil g. deželni predsednik Vinkler z gospó in eno hčerko. Govorila sta prav ginljivo in primérno gg. katehet Keržič in šolski vodja Pra-protnik. Bog daj otrokom bogoljubno serce, lepo izrejo, in posebno tudi dar hvaležnosti do dobrotnikov.
Poiten vdovec želi priti kamor si bodi za cerkve-nika; kteri želč več^ zvediti, naj se blagovolijo oberniti do č. g. župnika v Skofji loki.
Yérske vaje ▼ šolah, bolj na tanko določene. Ne le za vse srednje, ampak tudi za ljudske in meščanske šole obojega spola in za moške in ženske pripravnice veljá ministerska določba, da imajo ob Času prejemanja ss. zakramentov prosto — ali en celi dan, ali pa en popoldan z naslednjim dopoldnevom.
Vojaško. Vojaki, ki 80 1. oktobra odpust dobili, ne bodo poklicani 15. prosinca, ampak še le 1. mal. travna 1881. S tem se bo veliko prihranilo, ker od vsa-cega polka (regimenta) je Čez zimo 60 m0ž odpust dobilo.
Kaj premore knjižica v zgledih. Ni davno tega, je družinsk oče v nekem mestu okrajine Ligurije na Laškem na polici v svoji hiši naletel na knjižico: „Dominik S avio", v laškem jeziku: ki jo je domú prinesel eden njegovih sinov iz Salezijaniša v Torinu, kjer je hodil v Šolo. Ta oče že več lét nič ni hotel slišati ne o cerkvi ne o velikonočnem Obhajilu. Počivavši eno uro začne oče prebirati knjižico, bolj iz radovednosti kakor pa iz kakega dobrega namena. Pa kolikor več je bral, toliko bolj ga je veselilo ter poslednjič ni hotel zvezkov več na stran djati, dokler vsega ni prehraL
Bogu je snano, kaj se je tisti čas godilo v njegovi duši; gotovo je, da od tistega dne naprej se je njegovo življenje spremenilo: priččl je zopet opravila katoliškega kristjana, bil je zgled čednosti svoji družini, in čez nekaj časa ie sklenil svoje življenje s spodbudno smertjo.
fcalo pred smertjo si je dal na bolniško posteljo prinesti ie knjižico „Dominik Savio", jo je kušnil in rekel: Spoznam, da branju teh bukev imam zahvaliti milost svojega spreobernjenja.
Pristave k. „Dominik Savio" je tudi poslovenjen; dala ga je katoliška družba na svitlo precej o svojem
začetku. Mislil je prestavljavec, da bo Slovencem tako priljubljen, kakor je pri Italijanih; pa ne kaže, ker ga je še precejšen kup, ako se ne motimo, akoravno je branje res silo prijetno in ginljivo. Čudno.
Bnlgar8ka vlada v vzhodnji Rumeliji je letos poslala 11 mladenčev štipendistov v Zagreb na preparandijo. Trije so iz Macedonije, drugi iz Rumelije. Že poprej je bilo, prišlo v srednje šole 5 mladenčev.
Verouk V realkah Na predlog duhovske oblasti ie hervaška vlada privolila, da v 4. in 7. razredu na realki v Zagrebu se pridá še ena ura; dozdaj je bila odme-njena samo po ena ura na teden. Uči se v 1. razredu katekizem; v 2. in 3. razredu obredoslovje in zgodbe sv. pisma; v 4. cerkvena zgodovina; v 5. občna dogmatika; v 6. posebna dogmatika; v 7. morala.
Leon XIII za Slovane. Za napravo poljskega seme-niša v Rimu so sv. Oče darovali 60.000 frankov.
Protestant graja protestansko biblijo. „Indo Euro-pean" naznanja, da protestanški misijonar Nehemiah Gorey hudo graja osorno popačenost svetopisemskega pomena, kakor se nahaja v novi prestavi biblije v indiški jezik. Prestavljavci, pravi on, so silo delali svetemu tekstu edino zato, da bi dobili poterjenje za svoje stran-čarske uke. „Bolletino Salesiano" v Torinu pristavlja k tem besedam to-le oseljenko: „Pritožbe tega protestanta pa zaslužijo vse druge krivoverske prestave, ne izjemši teh, ki se trosijo po naši Italiji."
Poslednje novice. Tudi na Dunaju, kakor pišejo, so jeli rudečkarji šum delati in rogovilske liste ražširjati.
Kakošne nasledke ima velikrat nesramno znanje,
Í'e zopet skusila nespametna deklina M. R. na Dunaju, iteri je njen zaguljenec z nožem toliko rán zavdal, da je nekaj dni pozneje dušo izdihnila. Koliko mladih vés gre tako v mesnico, in tega ne pomislijo — ko se v sramoto mest in krajev na pare okrog vlačujejo. Dokler se tolike ostudnosti ne prepovedó, ne more biti bolje na Bvetu.
Praški kardinal je oskerbnikom svojih posestev v
{losebni okrožnici prepovedal o nedeljah in praznikih na ov hoditi.
V Rimu pričakujejo sedaj ruskega poslanca, ki bode zastopnik Rusije pri sv. Sedežu.
IPnbrmtni fiarovi.
Za Študentovsko kuhinjo: Dobrotnica K. 2 gl. — Prijatelj mladine 1 gl.
Za pogorelce v Danjah v Soriški /ari: Dobra roka 1 gld. - R. 2 gl. 40 kr.
Za uboino cerkev sv. Urbana in M. D. v Harijah : Dobra roka 50 kr. — V. iz Doba 1 gld. — Neimenovane 3 gl.
Za cerkev v Cemučah: V. iz Doba 2 gl.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Gradcu: V.iz Doba 1 gl.
Za Zagreb: Č. g. Jan. Demšar z Ledin 5 gld. — C. g. Jan. Klofutar 1 gld. — V. iz Doba 1 gld. — Iz Smlednika po č. g. župniku 7 gl.
Za Bosno: A. Lavrin 1 gl.
Za bulgarski katol. misijon v Adrijanopolu: Duhoven 5 gl. za taber. — Č. g. Fr. Zmazek 1 gl. 34 kr. in po č. g. J. Cobeljnu 5 gold. 2 kr. (oboje izročeno pn. g. P. Urh-u za tab.) — Iz Smlednika po č. g. župniku 7 gl.
Za sv. Detinstvo: V. iz Doba 1 gl. — Iz Preserske fare 2 gl. 36 kr.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in saioiniki: Joief Blatnikov! nasledniki v Ljubljani.