Iz roLZgnift držav Bomunski kralf pri BDtlerju. Na povratu iz Londona v Bukarešto je prispel romunski kralj Kajel v spremstvu prestolo naslednika Mihaela v Miinchen 24. novembra, od koder je krenil v avtomobilu v Berchtesgaden k Hitlerju. Kralj je obveBtil kanclerja o stališču Romunije do Podkarpatske Rusije, katero si hočeta razdeliti Poljska ter Madžarska, da bi prišli na ta način do skupne meje. Romunija je odločno proti tej nakani, ker bi bila z zasedbo Podkarpatske Rusije od Poljakov in Madžarov prekinjena neposredna zveza med Romimijo in Češkoslovaško in preko nje tudi z Nemčijo. Stališče Romunije z ozirom na nedotakljivost na Dunaju Podkarpatski Rusiji priznanih mej si je prilastil tudi kancler Hitler. Kralj Karel se je po uspešnem obisku pri kanclerju vrnil v Miinchen in od tam v Bukarešto. Nepričakovan preokret glede kandidature novega predsednika češkoslovaške republike. Vse je bilo prepričano, da bo soglasno izvoljen za prcdsednika nove češkoslovaške republike zunanji minister dr. Ciivalkovsky. Mogočna osebnost Chalkovskega, ki se je toliko trudil, da jc rešil Češkoslovaški, kolikor se je dalo, ostane v sedanjih težavnih časih še vedno na svojem mestu kot zunanji minister. Skupni kandidat za predsednika je sedanji predeednik vrhovnega sodišča dr. Emil Hacha. Novi kandidat je star 66 let in je že bil v Avstriji član vrhovnega sodišča na Dunaju. Po prevratn se je stavil na razpolago češkoslovaški vladi in je organiziral višje sodstvo eeškoslovaške republike. V uradniški vladi dr. Černega je bil pred leti pravosodni minister. Hacha je na glasu kot eden najboljših poznavateljev pravne vede. Preprečen oborožen napad na Podkarpatsiko Fusijo. Zgoraj poročamo, da je posredorrl v prilog Podkarpatske Rusije pri H'L 3rju ix>munski kralj Karel. Poljska in I.T&v7arska sta uprizarjali v zadnjem času s komočjo organiziranega nasilja nemire, ki bi naj služili za vzrok zasedbe te dcželice od ene strani ^pd Poljske, od druge pa od Madžarske. Zaradi neprestanega rovarenja Madžarske in Poljske proti Podkarpatski Rusiji ie storila češkoslovaška vlada vse potrebne korake v Londonu, Parizu, Berlinu in Rimu z zahtevo, da se takoj uveljavijo v Miinchenu in na Dunaju zagotovljena jamstva velesil za novo doIočene meje češkoslovaške republike. Nemška vlada je poslala v Podkarpatsko Rusijo dr. Hoffmanna, svetnika nemškega poslaništva v Pragi, da se osebno prepriča o položaju in poroča nemški vladi. Hoffmann je prepotoval vso Podkarpatsko Rusijo. Povsod so ga sprejeli župani in mu izrazili željo prebivalštva, da ostane Podkarpatska Rusija kot avtonomna pokrajina v okviru češkoslovašlie republike. Ko je bila nemska vlada poučena, kako in kaj je s Podkarpatsko Rusijo, je obvestila poljsko in madžarsko vlado, da ne bo dopustila nobene sprernembe državnih mej češkoslovaške republike. Nemška vlada je ober.sm Eahtevala, da se morajo raziti vse poljske hi madžnrske organizacije, katere so povzročale nemire in d?7ale propagr.ndo za lodcepitev Podkarpatske Rusije od nove Oeškoslovaške. Madžarska vlada v krizi. Imredyjeva madžarska vlad* je priprav!--rJa nekai sprememb, s katerimi bi se dvignila s 8asom do moči Hitlerja in Mussolinija. Ko je predložila te dni zbornici v odobritev določbo parlamentarnega poslovnika, po katerem naj bi se uvedli pospešeni postopki za nekatere posle parlamenta, je naletela na hud odpor pri poslancih tako zvane naiodne skupine, ki so pripadali doslej parlamentarni vladni večini. Dne 22. novembra je 57 poslancev narodne skupine izstopilo iz vladne večine tik pred sejo zbornice, na kateri naj bi bila sprejeta sprememba zborničnega poslovnika. Omenjeni razcep v vladni večini je izrabila združena opozicija za zrušenje Imredyjeve vlade 23. novembra. Ta dan se je po 20 letih prvič zgodilo v madžarskem notraiijem političnem življenju, da je ostala vlada v zbornici v manjšini. Predsednik vlade Imredy je predlagal, naj razpravlja zbornica o sprejeinu poslancev iz priključenega slovaškega in rusinskega ozemlja v parlament. Iz teh pokrajin bi v madžarski parlament prišlo 14 novih poslancev. Ti poslanci, ki jih vodi minister Jaroš, so izjavili, da bodo podpirali Imredyjevo vlado, zato jih je tudi Imredy hotel imeti v parlamentu pred glasovanjem. Opozicija pa se je postavila na stališče, da je treba na dnevni red postaviti razpravo o izjavi nove Imredyjeve vlade. Pri glasovanju o dnevnem redu je glasovalo za predlog vlade 94 poslancev, za predlog opozicije pa 115. Po poražnem glasovanju je Imredy podal ostavko vlade. Vlada na Poljskem ostane tudi po volitvah. Naš list je poročal o parlamentarnih volitvah na Poljskem, pri katerih je zmagala vladna večina, ker se je opozicija vdržala glasovanja. Po končnoveljavnem zakljuoku izida volitev je predsednik vlade Sladkovski 23. novembra podal ostavko vlade z utemeljitvijo, da je s končanimi parlamentarnimi volitvami izvršila nalogo, ki ji je bila poverjena. Predsedn"'- republike Mosciski ostavke ni sprcjel in je naprosil Sladkovskega in vse člane vlade, naj še nadalje ostanejo na svojem mestu, ker uživajo njegovo popolno zaupanje in kakor so pokazale volitve tudi zaupanje naroda. To je po smrti maršala Pilsudskega vlada, ki ima za seboj najdaljšo dobo vladanja. V kr^tkem bo vlada Sladkovskega slavila triletnico. Na Poljskem po volitvah. Predsednik poljske republike Moscicki je sklical novo izvoljeni sejm ali parlament za 28. november. Poljska vlada je objavila po volitvah in pred sklicanjem novega parlamenta zakon o zaščiti države. Po tem zakonu se kaznuje hujskanje delavstva na stavko z ječo do pet let. Prav tako bodo lahko s kaznijo ječe do dveh let kaznovani tisti, ki bodo širili lažnive vesti o državi. Kdor bo širil škodljive vesti o poljski valuti, bo kaznovan z ječo do treb let. Izvozniki, ki bodo prodajali v inozemstvo slabo blago, bodo kaznovani z ječo do treh let. Ukaz dovoljuje notranjemu ministru, da lahko prepove radioposlušalcem poslušati tuje radijske postaje. Obisk zastopnikov Anglije na Francoskem. Angleški ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister Halifax sta se mudila sredi minulega tedna v Parizu na važnem političnem sestanku 6 francoskim ministrskim predsednikom Da- ladierjem in zunanjim ministrom Bonne-" tom. Po razgovorih je bilo izdano skupno uradno poročilo, katero pravi: Obisk Chamberlaina in Halifaxa v Parizu je daJ francoskim ministrom priliko, da se z angleškima tovarišema porazgovore o vseh gla\oiih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav, Tako tistih, ki se nanašajo na obrambo, kakor onih, ki veljajo skupnemu diplomatskemu nastopanju. Pri teh razgovorih se je pokazalo, da ministri obeh držav zastopajo docela enako smer v politiki, katero navdihuje ista želja za ohranitev in utrditev miru. Francosko-nemška izjava o nenapadan ju. Ob priliki sestanka zastopnikov štirih velesil v Miinchenu, ko so bili Nemčiji priključeni sudetski Nemci, sta sklenila angleški ministrski predsednik Chamberlain in nemški kancler Hitler tako zvano izjavo o nenapadanju. Slična izjava je bila odobrena med Francijo in Nemčijo v Parizu, ko sta se mudila tamkaj v minulem tednu angleški ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister Halifax. Francosko nemška izjava vsebuje tri točke. V prvi se obvezujeta obe državi, da ne bosta napadli druga druge. V drugi izjavljata, da nimata druga do druge nobenih krajevnib zahtev. V tretji se obvezujeta, da bosta odslej poravnavali vse morebitne spore mirnim potom. Zgoraj beleženo izjavo sta podpisala 28. novembra v Parizu francoski zunanji minister Bonnet in nemški zunanji minister von Ribbentrop. Komunisti in socialLsti bi jradi s stavkami izsilili padec francoske vlade. Miroljubno postopanje Daladierjeve francoske vlade, ki si vedno bolj utrjuje tla med narodom, nikakor ne gre v račun komunistom, katerim so se pridružili še socialisti. Ta družba je nahujskala delavstvo vseh strok v stavko ob času, ko bi morala Francija s pospešeno brzino izpopolniti svojo državno obrambo. Daladier se je odločil kot zastopnik notranjega ministra, da zatre grozečo splošno stavko s silo in je poslal v štrajkujoča podjetja tako zvano mobilno gardo in policijo. Ker se nahujskano delavstvo ni hotelo pokoriti, da izprami tovarne, str. se morala poslužiti vojaštvo in policija palic ter puškinih. kopit in je prišlo ponekod do pravih bitk, katere so končavale z lažje ranjenimi na obeh straneh in številnimi aretacijami koniunističnib. hujskaeev. Belgijski kraJj Leopold III. se je vrnil 24. novembra z uradnega obiska na Holandskem. Zraeiia oborožitev Združenih ameriških držav. Ameriški minister za letalstvo je potrdil pogodbo za dobavo 8500 letal. — Skupna vsota za nabavo teh letal znaša 650 milijonov dolarjev. Celoten kredit, ki bo potreben za okrepitev ameriškega le- talskega brodovja, znaša poldrugo milijardo dolarjev, ker bo treba urediti zaradi povečanja letalskih sil številna letališča, izvežbati pa bo treba tudi veliko število novih letalcev. Ko bo letalsko brodovje okrepljeno z novimi aparati, bo ameriška vojska dobila veliko množino novih tankov, protiletalskih topov, plinskih mask, topov proti tankom in drugega vojnega materiala.