Novi časi, nove šege. II. Dobro pol življeaja človek upa in če amemo tako reči, živi le od apaaja in alabo stoji za-aj, kedar več upaaja nima. A kaj je z drago polovico našega življeaja ? Upaaje samo nam je premalo, treba nam je tudi čeaa, kar se prime, Łar naža roka otiplje in želodec prebavlja. Upanje, aaj bi še toliko lepo bilo, ne more naa naaititi, s čaaom nam ono preaeda in mi čemo reanico; atvar. katero amo upali, mora nam priti pred oči, moramo ai je užiti; če je ni, damo tudi apanja po BJej alov6, aicer pa ae nam more reči, da živimo le v negotovih sanjah. Tako je naae življeaje v obce, a trezaim, čez vao navado nam je biti trezBim ae v političaem življeaju. Da ae zapremo arca v tem koj s kraja apaaja boljih časov, to je modro in rodi nam lehko dober sad, toda vea čaa ali predolg čaa prepustiti ae takemu upanju, če kje in^ ce koma, aam, alov. ljadatva aa Malem Stajarja ae kaže. Premalo imamo vea čaa sem za to azroka in tudi v aedanjem casu niamo v tem na boljem. Beseda avitlega ceaarja: Naredite mir med mojimi narodi! — ta beseda je v nas veaelo apaaje vzbadila ta čaa, ko je grof TaafFe stopil aa čelo toatraaake vlade. Beseda ceaarja, dejali amo, dala bi ae izpeljati ia lehko bi postala reaaica, ako je le količkaj pri c. kr. vladi dobre volje. Da bodo narodi ali bolje bomo rekli, da bodo vodje t. j. možje, ki imajo zaapaaje poediaiL aarodov, straili se a čaaom v tacih aaredbah, katere bodo vaem narodom prav nodile, to amo upali ali čeaar smo apali, tega doaehmal Bi8mo učakali ia to pač mi, Slovenci, se Bajmaaj. Uže sedmo leto teče, kar atoji grof laafFe Ba čelu c. kr. vlade, v njej si je že tudi lzpremeail oaebe ministrov večkrat, toda kaj smo v tem ča8u ačakali ? Nič ali še maaje, kakor nič. Pri aas, ako amo imamo pred očmi samo naa, kar naa biva aa Malem Stajarju ali tadi aa Koroakem — pri ali tega, čeaar amo jči ačakali. Se veljajo im aicer v sreBJi, v /remeaa aaložile, ali dajale, take, katere naa. pravimo, upali, aiamo ae Bajmaa^ tiste postave, katere si šoli, v \perkvi aezaosaa da bi nam kake pravic bi bili veaeli, tega ae^glede njih še nismo prepričali. Osebe, v katerih rokab. je izpeljevanje postav in vladnih aaredeb, vae ao do mala še prav tiate, kakor jib je bila vlada, nam do cela naaprotna, razpoatavila po Baših uradih; kar pa ae je izpremenilo pri teh aradih, niamo razpoznali, da bi nam novi možje bolje želeli, aarobe, ti ao šele stopili iz velike večine na stran naaih najhajih nasprotaikov. S temi ao držali velikrat, za aaše želje pa so imeli le gluho uh6. Skorej brez izjeme ae velja vse to o možih, ki ao aedaj pri aaa avetaiki c. kr. vlade. Naši oni niso, to ve vsak otrok, tega tudi nismo upali, toda apali amo (ali po pravem ali po krivem, to sedaj že lebko vemo), da bomo pri njih vsaj pravico našli. Ali pa amo to ai učakali? Ce pomialimo, da ae je doaehmal vsaka konfiakacija, ki je zadela kak alov. list, recimo: ,,Slov. Gospodarja", ali Sloveacem prijazen list, a. pr. ,,Siidst. Poat", potrdila od Bajaižje do aajvišje gospoake, Be pa tako tudi koafiskacije „1). W." ali pa ,,M. Z.", kaj če človek na to reči? Isto tako je ,,Siidat. Poat" obsojena, kedar koli pride v Celje pred porotao aodbo, in ,,Slov. Goapodarja" ae ai ia ne godilo bi ae ma bolje, ko bi pri njem prišlo do tega in ves ta čaa, kar je grof Taaffe na krmilu c. kr. vlade, ni ae ne ,,D. W.", ne ,,M Z." ia ne ,,Tagesposf Bobeno krat ae obaodila, čeprav so jo že večkrat tožili in to Be iz tako pahlih, aičevih uzrokov, kakor ae je to pri aaših ali nam prijazaih listih ia to ne eakrat izgodilo. Od kodi ta razlika v aodbi ? Skode Be želinio nikomar in torej tudi ne tem ali v obče listom, ki so v alužbi naaim naaprotnikom, toda kdor ima oči, lebko vidi, kje tiči uzrok vsega tega. V tem, kakor govore" ti liati, išče ga človek zastonj, tudi tak, ki ni prijazen slov. ljudstvu, ne more reči, da je v teh listih beseda, kakor je doina v pošteni družbi, ae manj pa, da mahamo mi, kakor pravi lopovi, po naaih nasprotnikih. Slov. ljudatvo po takem uvideva lehko z vsacim dnevom bolj, da upanje naše, češ, da pride z grofom Taaffejem novd in pravičniše življenje med avstrijaka ljudstva, ni srečno in ni mu torej jemati za zlo, ako gleda tudi v tem, kakor na neko šego, katere ne hvali nihče ali prikazuje se po svetu že čedalje bolj in to pri naa po goatem. Ime ji ni lepo in mi ga tedaj zamolcimo, toliko pa rečemo, dajeprinas ne mara pravi — mož.