KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA UPRAVA za ZAŠTITU RAZRED 44 (2) INDUSTRIJSKE SVOJINE IZDAN 15. APRILA 1925. PATENTNI SPIS ŠTEV. 2723. Dr. Hans Grossmann, kemiker, Ziirich, Švica. Vžigalo. Prijava z dne 18. maja 1922. Velj-t od 1. marca 1924. Dosedanje uigalice in voščene ter parafinske svečice se na splošno spravljajo v škatlji iz lesa ali papirja. Ta gorivna telesa imajo podolgovato obliko, ki nosijo na enem koncu glavico iz vžigalne mase, ki sejo moie na poljubni raskavi ploskvi ali na določno preparirani ploskvi z drgnenjem vžigati. Plamen, ki nastane na tej glavici, se prenese na klinček iz gorljive snovi, ki potem nekaj časa naprej gori. Plamen dajoči del torej ni samo za to tukaj, da daje plamen, marveč služi hkratu kot držalo ali nosilec Da se prenese plamen vžUalne glavice sigurno na plamen dajofe držalo, je pri lesenih ali papirnatih držalih po navadi potrebno še eno pomožno telo. Klinčki ali papir so parafinirani. Tako izdelovanje škatlje za te vžigalice oziroma voščene svečke kakor tudi izdelovanje poslednjih samih zahteva relativno prav komplicirane stroje. Predmet predležeče iznajdbe je vžigalo, ki prekaša poznana vžigala tako glede izdelovanja kakor tudi glede števila v škatlji se nahajajočih gorivnih teles. Bistvo iznajdbe sestoji v kombinaciji škatlje kot priprave za spravljanje za vsestransko z vžigalno maso opremljena gorivna telesa kakor vžigalne kro-gljice, kocke, lističi, i t. d., koja priprava je opiemljena s tornico za gorivna telesa ter s sredstvi za držanje gorivnih teles med uporabo, torej da se vzame gorivno telo iz spravljal ne priprave, da se to gorivno telo vžge ter ga drži med gorenjem. Pri vsepovsod vži-gljivik gorivnih telesih torna ploskev na sprav- Ijalni pripravi za gorivna telesa ni potrebna, temveč je ta torniea potrebna samo na varnostnih gorivnih telesih zhok posebno preparirane torne ploskve. Gorivna telesa se s pri-jemačem zložno vzamejo iz shrambe da se jih potem na poljubni ali na posebej preparirani torni ploskvi vžge. Po izvršenem vžigu gori gorivno telo v prijemaču z mirnim plamenom naprej, se lahko ugasne kot navadna vžigalica ali pa gori lahko do vgašnjenja dalje. Gorivni preostanki se vržejo proč kakor pri navadnih vžigalicah. Prijemač se dene nazaj v spravljalno pripravo oziroma v škatljico za nadaljnjo uporabo. Spravljalna priprava in prijemač lahko glede oblike varijirata. Shramba oziroma spravljalna priprava mora kakor splošno znane vžigalične šktalje biti urejena, da je mogoče posamezna gorivna telesa iz-lahka vzeti iz nje, da je nemogoče, da bi neporabljene vžigalice pri skladanju, pri transportu in pri nošenju v žepu padle ven. Sprav-1,jalna posoda sestoji v predležečem slučaju Lhko iz poljubne tvarine, lahko tvori togo praznino, tako da odpade nedostatek izdelovanja škatlje, vdevanje predala v lupino. Ker se more v spravljal ni pripravi (shrambi) nasplošno spraviti več gorivnih teles, kakor bi se to zgodilo z znanimi vžigalicami ter ni nobena preroikalna škatlja kot shramba potrebna, je primemo, da se izgotovi tako shrambo kakor tudi prijemač za gorivna telesa v trpežni obliki, tako da se mora samo skrbeti za nadomestilo porabljenih gorivnih teles pri prazni shrambi. Din. 45 Pri vžigalu po iznajdbi Sestoji pJijeoiae zii jemanje, vžiganje in držanje gorivnega telesa iz shrambe ugodno iz dveh drug proti drugemu gibljivih delov ter ene, med tema dvema deloma se nahajajoče vzmeti, ki skuša ta dva dela vrniti nazaj v njihovo prvotno lego. Eden del tvori najboljše tok, v kojem se drugi del lahko podolgem premika zoper delovanje vzmeti ter nosi spodaj oporo za gorivno telo, ki se ima prijeti in ki ga je prijel spodnji, iz toka moleči konec drugega dela. Dobro je, da se v tok v tvorečem delu naredi nekak oboj, ki služi za omejitev gibanja v toku gibljivega dela. Na risbi je prikazanih več izvedbenih primerov iznajdbinega predmeta. Sl. 1 je prečni prorez skozi prvi izvedbeni primer, h kojemu je Sl. 2 tloris, deloma v prerezu. Sl. 3 je podolžni prorez skozi drugi izvedbeni primer, h kojemu je Sl. 4 tloris, deloma v prorezu Sl. 5 je tretji izvedbeni primer v navpičnem podolžnem prerezu, h kojemu predstavlja sl. 6 tloris. Sl. 7 je četrti izvedbeni primer v navpičnem podolžnem prorezu, in Sl. 8 vodoraven prorez po črti Vili — VITI slike 7. Sl. 9 je tloris v vodoravnem prorezu potega izvedbenega primera. Sl. 10 predstavlja podolžni prorez ene posameznosti, in sicer prijemava, h k‘Je mu predstavlja Sl. 11 odzgornji vid. Sl. 12 kaže eno varijanto ene posameznosti v prorezu. Sl. 13 kaže eno varijanto ene posameznosti, in sicer prijemača, v prorezu, ii kojemu predstavlja Sl. 14 odzgornji vid. Sl. 15 kaže tloris šestega izvedbenega primera. Sl. 16 kaže prorez skozi sedmi izvedbeni primer. Slika 17 kaže navpičen podolžni prorez skozi prvi izvedbeni primer. Sl. 18 je vodoraven prorez po črti II—II slike 17. SI. 19 kaže zopet navpičen podolžni prorez, ampak v drugi legi. Sl. 20 kaže drug izvedbeni primer v navpičnem podolžnem prorezu, h kojemu je Sl. 21 vodoraven prorez po črti V — V slike 20, in Sl. 22 je navpičen prorez po črti VI—VI slike 20. Sl. 23 je varijanta k sl. 22. Sl. 24 je tloris k sl. 23, in Si. je nadaljnji izvedbeni pr unči' j perspektivi. Sl. 26 je nadaljnji izvedbeni primer, deloma v prorezu. Na sl. 1 in 2 so vžigalne krogljice tvoreča gorivna telesa napolnjena v premikalno škatljo 1, 2, pri kateri je premikač 2 gibljiv v na obeh straneh odprtem toku. V premikaču 2 je pritrjena vzdolž podolžne stene kot provodna priprava za pinceto 4 nameščena naložila ploskev, n. pr. z vlepljenjem. Ta naložila ploskev 3 za pinceto 4 je toliko oddaljena od premikačevega dna, da ostane v vmesnem prostoru med to naložilo ploskvijo ter delom 5 toka 1 toliko prostora, da se pinceta lahko zložno noter potisne, gorivna telesa, t. j. vžigalne krogljice pa notri nobenega prostora nimajo. Na sl. 1 in 2 je pinceta 4 opremljena na enem svojem koncu z gožastim razširkom 6, ki preprečuje, da se pinceta ne more popolnoma potisniti noter v škatljo. Pri zaprti škatlji moli ta goža 6 nekoliko milimetrov iz škatlje ven dovoljuje, da se jo lahko, zložno prime brez dolgega iskanja. Po rabi se da pinceta lahko zopet vtakniti v škatljo med tokom 1 in naložno ploskvijo 3. Uporabni prostor škatlje se praktično z vgraditvijo naložite ploskve malo zmanjša. Ker je pri odpiranju škatlje vsled gibanja premikača 2 nerarnost, da posamezna gorivna telesa ven padejo, je boljše izoblikovati škatljo kakor na sl, 3 in 4. Na sl. 3 in 4 je narejen s* mo en tok, ki je na obeh koncih zaprt s krpami. Kot provodna priprava služeča rialožna ploskev 3 za pinceto 4 je pritrjena vzdolž stranske stene. V pokrovcu toka je narejena odprtina, ki služi za potisnjenje pincete noter in jemanje vžigalnih krogljic ven. Da se omogoči to jemanje ven, je provodna priprava 3 krajša od štaklje. S tem je nastala med pročelno steno 8 ter provodno pripravo 3 majhna praznina, v koji se male krogljice z nagnjenjem škatlje lahko naberejo in se s pinceto lahko ven vzamejo. Ta praznina bi bila lahko tudi samo toliko globoka, da ima samo ena krogljica notri prostora. Z vtaknjenjem pincete se zapre odprtina 10 v tokovem pokrovcu tako, da vžigalne krogljice ne morejo več izpasti, niti pri transportu, niti pri skladanju, niti pri uporabi, v žepu. Ta izvedbeni primer ima to prednost, da škatlji ni treba imeti nobenih gibljivih delov. Izvedbeni primer po sliki 5 in 6 kaže, da pincete 4 ni treba spraviti v škatlji sami, temveč isto lahko obdaja, pri čemur hkratu zapre odprtino 11 za izvzemanje. Sl. 7 in 8 kažeta izvedbeni primer, pri kojem se je shramba z v vžigalne krogljice naredila dvodelno, pri čemur sta dela 12 in 13 skupaj ž n. pr, žlejiljenjorn pritrjena čiru g le drugemu. Oba dela 12 in 13 sta narejena popolnoma simetrično, lahko bi pa bila tudi nesimetrična. Dvodelna izdelava shrambe omogoča, da se izbere za isto najrazličnejše oblike. Shramba 12, 13 ima odprtino 14 za vtikanje pincete 15, ki sc vsled svojega vzmetnega delovanja sama obdržuje v odprtini 14. Da pincete 15 ni mogoče poriniti predaleč v praznino shrambe 12, 13, so poskrbljeni oboji 16, ki puščajo med seboj ravno toliko prostora, da ima ena vžigalna krogljica prostora ter jo more pinceta zgrabiti. Ako je shramba samo deloma napolnjena z gorivnimi telesi, se more s tresenjem iste lahko narediti, da pride eno gorivno telo v pincetine kremplje. V notranjosti shrambe se lahko tudi namesti, kakor kaže sl. 9 lovilna priprava 17 za vžigalne krogljice, ki je nameščena blizu vpe Ijave za prijemača 18 nasproti uvodni odprtini 19. Ta lovilna priprava 17 omogoča od-ločenje ene same vžigalne krogljice ter položi isto nasproti v vod ni odprtini za prijemača 18, tako da more poslednji pri vpeljavi prijeti vžigalno krogljieo. Ta prijemač 18 obstoji iz toka s kremplji 20, ki morejo prijeti vžigalno krogljieo. V tem toku je tolk«č21 podolgem gibljiv, da se more zgorelo vžigalno krogljieo izdregniti iz kremplja. Ta tolkač bi lahko tudi sodeloval z vzmetem v notranjščini toka, tako da se mora pri odstranjenju porabljene vžigalne krogljice premagati vzmetna sila in prinese vzmet tolkača samotvorno v njegovo mirovno lego nazaj. Kakor je razvidno iz sl. 10 in 11, je prijemač za vžigalne krogljice najboljše izoblikovan kot klupa 22 s kremplji 28. Klupa sama je v sebi prože'a. Med kremplji 23 vsakega kraka kljupe nahaja razpora 24 kot prezračevalna priprava, da more zrak priti kar najbolj vsestransko do vžigalnih krogljic, da ne ovira zgorenja prijete vžigalne krogljice. Prijemači bi bili tudi lahko opremljeni z obojem 25, ki se tvori z izbubnjenjem kljup-nih krakov, kakor ki že sl. 12, da pri vtaknje-nju prijemača v odprtino shrambe 26 le ta ne pride predaleč v notranjščino shrambo. Kot odboj služi lahko tako ustje shrambine odprtine kakor tudi. kot je prikazano, umol v odprtini. Da po prijetju vžigalne krogljice oziroma gorevnega telesa ni treba trajno nazaj potiskati kljupe, se more, kakor kaže sl. 12, preko obeh krakov namestiti zapah 27. Ako se pomika le-ta proti kljupnim krempljem, se vsled rahle stožkavosti prijemača oba kraka poslednjega skupaj stisneta in prijemača z gorečo vžigalno krogljieo se lahko da drugi o-sebi, ne da bi bilo treba na stisnjenje obeh brakov. Kakor kazeta sl. 13 in 14, ima prij‘em,ač 28 tudi na enem svojem kraku dva kremplja, med k oj a prijemlje krempelj drugega kraka, pri čemur se kremplji navskriž postavijo. S stisnjenjem obeh krakov se odpreta oba konca istega ter sc lahko prime gorivno telo, ki se po odnehanju tlaka med tremi kremplji 29 obdrži. Dostop zraka k vžigalni krogljici je zasiguran tudi v tem slučaju. V izvedbenih primerih, kakor, so opisani v predstojećem, so gorivna telesa v shrambi prosto gibljiva. Mogoče pa je tudi, da se gorivna telesa trdno namestijo na spravljahu posodi, kakor to kaže sl. 15. Da se ta gorivna telesa vžge, ima nosilec 29 za vžigalne krogljice 80 izši-rjenje 31, v katero moli smugalna priprava 32 opremljena s torno ploskvijo. Ako se vzame ta smugalna ploskev 32 ven der premika ob vžigalni krogljici 30, se lahko ta vžge. Pri tem je priprava tako urejena, da se sosednja vžigalna krogljica ne vžge. Oblika nosača je poljubna. Kakor kaže sl 16, je tudi mogoče namestiti posamezna gorivna jederea 33 v nosilcu 34, ki ima v ta namen toliko praznin 35, kolikor mora nosilec nositi goiivnih jederc. Vrh lega ima nosilec vrezo 36, ki služi za vspre-jem prijemača 37 za vžigalne krogljice. Ta vrt za je tako oblikovana, da se prijemač s samo vložitvijo z vkljupanjem trdno drži. Potemtakem leži vsako gorivno telo v svojem lastnem predalu in se izlahka prime s prije-mačem 36 ter vzame iz predala. Lahko je tudi mogoče, da so gorivna telesa nameščena gibljivo v shrambi ter se jih lahko prijemljivo drži na kakem posebnem kraju shrambe, da se jih s pomočjo gibljive torne ploskve lahko vžge. Ta torna ploskev je lahko nameščena na shrambi ali v njej na primernem mestu. Ugodno se prijemači prevlečejo z vročini se upirajočo snovjo bodisi z nalepljenjem papirja, kartona, asbesta ali za namazanje s slabim toplotnim prevodnikom. Prijemači iz toge snovi, kakoršnega kaže sl. 9, so istotako lahko prevlečeni z varnostnim sredstvom zoper toploto. Pinceta in prijemač lahko tudi obstojita iz toge snovi iz dveh kosov, ki sta s pomočjo sklepa ob posredovanju pomožne vzmeti med seboj zvezana. Ako je poskrbljena izmetalna priprava za izgorelo vžigalno krogljieo oziroma za preostanke, obstoji ista lahko iz kovine ali kake druge tvarine. Izmetalec se lahko drži v pri-jemaču s preprostim drgnjenjem ter se lahko poganja s prhiskom prsta. Ako je prijemač opremljen z zapahom preko obeh krakov, deluje ta zapah lahko tudi na izgoženje krakov, da drži oba kraka skupaj stisnjena, s čimer ise obenem girivilo telo stisne med prijema-1 čevimi kremplji. Pri odpiranju ozir«jma po-maknjenju zapaha nazaj pade zgorelo gorevno telo lahko brez vsega iz prijemačevih krempljev. Prijemači so tudi lahko nameščeni na vnanji strani spravl jalne priprave oziroma shrambe, na pr. s tem, da se jih natakne na provod, v utor itd. S tem se dobi v shrambi prostora za gorevna telesa oziroma vžigalne krogljice. /a izdelovanje spravljalne priprave se morejo uporabljati navadne stiskalnice, ki izdelujejo iz cenih snovi, kakor ilovice, cementa, peska, žlindre, papirnatih odpadkov itd. zaže-Jjeno obliko shrambe Za izdelovanje shramb ,za gorivna telesa oziroma za izdelovanje spravljalne posode služi tudi lahko glina, ilovica, zmesi ilovice in cementa, zmesi iz cementa in peska, azbesta, žagovine, šote in zmesi teh snovi s prijemajoMmi sredstvi kakor na pr. vodnim steklom. Na spravljalne posode se potem na primerni!) mestih namestijo torne ploskve oz- masa za vžig gorivnih teles. S tem človek ni več vezan na gotove snovi, lahko se prilagodi krajevnim razmeram, uporabljati snovi odpadkov. Snov se lahko tako izbere, daje neobčutljiva zoper vlažnost. To je za skladanje, za transport lahko velikega pomena vsled zm rnjšanja nevarnosti radi ognja. Pečati tvrdk in tovarniške znamke se lahko namestijo v stiskalnici naravnost na shrambo pri izdelovanju. Pri podeljevanju oblike za shrambe človek ni vezan na določeno obliko, temveč se dajo z izpreminjanjem patrice in matrice izdelovati najrazličnejše otdike brez velikih stroškov. Vžigalo po iznajdbi se lahko izoblikuje kot žepno vžigalo kakor tudi namizno vžigalo ali kot luksuzno vžigalo. Namestno izvedbene oblike po sl. 9 so ■ shrambe za gorevna telesa tudi lahko opremljene s provodom, ki avtomatično dovaja vžigal ne krogljice prijemaču s preprostim gibanjem in ki dopušča vsledtega pogoja vedno ;samo eni vžigalni krogljici prehod. Provodna priprava za vžigalne krogljice služi ob enem kot spravljalni prostor za prijemačevo pripravo. Torna ploskev lahko naravno sestoji iz varnostne mase ali iz poljubne raskave ploskve. Izvedbeni primer po sliki 17, 18 in 19 ima shrambo za vzprejem posamez ih gorivnih teles 30, in od njegovega najzaornjega ostenja moli navzdol stena 43, vendar ne do dna shrambe 41. Stena 43 pušča toliko prostora med svojim spodnjim koncem ter dnom 44 shrambe 41 prostega, da more eno gorevno telo, skozi, kar pa preprečuje na dnu nameščena vzmet 45 s tem, da je ta vzmet vpognjena proti spodnjemu koncu stene 43. Stena 43 loči kanal 4(3 od shrambe, ki je zgoraj odprt in v to odprtino, je vpeljan jlri-jemač- Ta prijemač ima tok 47, v katerem je en del 48 podolgem gibljiv ob premaganju napetosti vzmeti 49. Spodnji konec toka 47 je kljukasto vpognjen in ta konec 50 služi kot odboj za gorivno telo, ki se ima prijeti. Del 48 moli s svojim spodnjim koncem iz toka 47 spodaj ven ter tvori dvojnat krempelj 51, pri čemur ostane med obema krempljema dovolj prostora za dovod zraka, ki je potreben za zgorenje gorivnega telesa. Del 48 je navstal iz kovinastega traku z %pogi-banjem in drugi prosti konec tega traku je zakrivljen v kavelj 52, ki služi med zgornjim koncem vzmeti 49 ter obojem 53 v toku za omejitev podolžnega gibanja dela 48 v toku 47. Ta oboj je lahko narejen po klinčku ali izbuhnjenjem v toku ali pod. Shramba 41 sestoji lahko iz kovine, kartona ali papirja, iz enega kosa, ali pa tudi iz kovine z gibljivim pokrovcem, kakor je to prikazano v sl. 18, kjer je pokrovec 54 prišarniran. Ta drži torno ploskev 55 v izjem ju 56 stranskih strani shrambe 41. Ako se nahajajo gorivna telesa v shrambi 41 in ako se hoče eno telo vžgati, sr pritisne del 48 prijemača v kanalu 46 oziroma v toku 47 navzdol, pri Jčemur se pritisne vzmet 45 na dno 41 shrambe 41. S tem se more eno gorivno telo pod spodnjim koncem stene 43 skozi kotaliti ter se vleže v dvoj-nati krempelj 51. Ako se zdaj potegne tok 47 iz kanala 46, ostane gorivno telo stisnjeno med odbojem 50 ter krempljem 51. Varnostna vzmet 45 pa zapre takoj po odnehanju nanjo izvajanega tlaka po delu 48 odprtino pod spodnjim koncem stene 43. S pojenjanjem tlaka na del 48 prijemača pa ostane gorivno telo vse eno stisnjeno med prijemačevimi čeljusti (dvojnatim krempljem 51 in odbojem 50), ker je lega prijemačevih čeljusti tako uravnana^ da je prilagođena velikosti gorivnih teles* ki imajo obliko vžigalnih krogljic. Pri jemanju prijemača ven vzdržuje vzmet 49 pritisk v podolžni smeri prijemača na vžigalno krogljico, (ako da ta ne more pasti iz prije-mačevib čeljusti. Vžig vžigalnih krogljic v prijemaču se izvrši z razmjem iz prijemače-vih čeljusti moleče krogljičue kalote na torni ploskvi 55. S to pripravo se lahko uporablja tudi gorivna telesa, ki postanejo pri zgorenju mehka. Krogljica se ne stiska skupaj, a početni pritisk jo vse eno trdno drž'. Po porabi se pritisne na gibljivi del 48 prijemača in gorivni ostanki padejo bi'ez vsega ali s pomočjo rahlega udarca iz prijemača. Prijemač sicer trdno drži krogljice, ki postanejo pri zgorenju mehke, vendar jih ne zmečka, kar je važno za iahko odstranjenje porabljdnih gorivnih teles iz prijemača. V sl. 20 pa je prikazan prijemae, pri kojem je v toku 57 podolgem gibljiv kleščast del 56 in sicer zoper vzmet 59. V toku 57 je preskrbljen oboj 60 in vzmet 59 leži na tem oboju 60. Spodnji konce toka 57 nosi zaporni mostič 61, ki zabranjuje, da prijeta gorivna telesa ne morejo zdrkljati v notranjost toka 57, vendar pušča mostič dovolj prostora na svoji strani prostega zt prestop prijema-čevih čeljusti 62. To pri|emačeve čeljusti 62 se odpro ob pritisku, izvajanem zgoraj na del 58, pri čemur se vzmet 59 skupaj stisne. Le-ta giblje kleščasti del 58 zopet kvišku, kadar poneha pritisk na del 58. Da prije m ač ne pade iz shrambe 41, so zgornji obrobni delt toka 57 prožeče zapognjeni, tako da se morejo držati na obstranskem ostenju shrambe 41. Z razlim držanjem shrambe 41 po strani se mote doseči, da se nahaja eno gorivne telo ravno pod prijemačem in ga morejo prijemačeve čeljusti 62 pri pritiskanju dela 58 nizdol prijeti. Vžig prijetih gorivnih teles se zgodi z fazanjem na torni ploskvi, ki jev predležečem slučaju stisnjena med pokrovcem in stranskimi stenami shrambe 41. Tudi tukaj se nahaja prijemač v kanalu, ločenem po ločilni steni 48. Tudi v predležečem slučaju so velikost in lega prijemačevih čeljusti ter delovanje vzmeti tako umerjeni, da je sigurno prijemanje vžigalnih krogljie gotovo, da pa se tudi prepreči, da se pri gorenju ne zmečkajo. Pri vžigalnih krogljicah z jedrom, ki je pri zgorenju trd, je vstavljenje znatno preprostejše. S pritiskom na prijemačev del 58 po prižganju in porabi krogljiee se prijemačeve čeljusti vsiad konštrukcije oddaljijo druga od druge in porabljena krogljiea pade brez vsega iz prijemačevih krempljev 62. Tudi v tem slučaju primejo čeljusti vžigalno krogljico tako, da ostane spodnja kalota poslednje prosta ter je nemoteno drgnjenje na vžigal ni ali torni ploskvi mogoče. Tudi v tem slučaju je shramba lahko narejena v naj preprostejši obliki ter izdelana na pr. iz enega kosa lesa, kartona, papirja i t. d. Da se onemogoči izpad prijemača iz shrambe in da se izogne prena-tančni konštrukciji shrambe, sta na zgornjem koncu prtjemačevega toka narejeni dve ali ena zaplatata, koja zaplata 64 prijemlje lahko prožeče preko stene shrambe. Ta oblika prijemača se more seveda tudi uporabljati pil shrambi po sl. 17. Namesto da se naredi prijemača tako širokega, kakor je shramba 41 sama, se more tudi pri širših shrambah namestiti v enem kotu pravokotno vpognjena ločilna stena 65, kakor je razvidno iz sl. 24. Sicer pa je gradba prijemača v sl. 23 in 24 ista kakor v sl. 20, Ši in 22. Ni potrebno, da najde prijemač v shrambi sami prostora, temveč bi se prijemač tudi lahko spravil ločeno od shrambe za gorivna telesa. To je priporočljivo za slučaje, kjer se vrše vžigli vedno na istem kraju, na pr. v kuhinji. Vžigalne krogljiee se spravljalo v shrambi 66 (sl. 25) in na tej se nahaja množina tornih ploskev v obliki sklada z odtrglji-vitni posameznimi lističi podobno skladnim koledarjem, koji sklad 57 je nameščen ob strani shrambe 66, pa bi se tudi lahko ločeno od, tega obesil. Torno ploskev se more v poslednjem slučaju tudi namestiti v obliki valjea v složno-prijemljivi bližini, da se po obrabi enega kosa torne ploskve istega odtrga, na kar je nadaljnji del valjea kot neporabljena torna ploskev takoj na razpolago. Poraba novega vžigalna omogoča, da se izdelajo prijemač! iu shramba iz trpežne tvarine, tako da ostanejo dalj časa v rabi. Obnoviti se morajo samo gorivna telesa, kar se zgodi s priprostim polnjenjem v shrambo ter se mora obrabljena torna ploskev od časado-časa nadomestiti. To se more v prvih dveh-izvedbenih primerih lahko zgoditi z dvignje-njem pokrovca. Lahko pa se tudi naredi po-krovec ob eni končni ploskvi razporo prosto,, da se potiska torno ploskev noter ter jo vzame ven. Na sl. 20 se diži torna ploskev z enostavnim stisnjenjem med pokrovcem in shrambo ter se vzame ven s pridvignjenjem pokrovca,. pri čemur se more istočasno vršiti polnjenje-shrambe z gorivnimi telesi. Pod torno ploskvijo je lahko tudi, kakor je razvidno iz sl-18, vložena kovinska pločica 63 za ojačenje-torne ploskve. Prikazani prijemati imajo naslednje lastnosti: oni dovoljujejo sigurno, lahko prijemanje posameznih gorivnih teles, pri vžigu in gorenju je izpad gorečih krogljie mogoč le v nenavadnih okolščinah; po rabi je lahko in sigurno odstranjenje gorečih, ugašnjenih ali; porabljenih gorivnih teles mogoče s pomočjo preprostega gibanja; s preprostim gibanjem v shrambi se istočasno prime naslednja kroglji-ca ter tako pripravi za naslednji vžig. Pokazalo se je, tla prijemač lahko zdrkne-iz tega kanala in da krogljiee zdrkljajo . iz. shrambe skozi kanal, ako se prijemač ne nahaja v kanalu, t. j. v trenutnih ko gori na^ koncu prijemača vžigalna krogljiea oziroma j® prijemač odstranjen iz shrambinega kanala. Na sl. 26 se nahajajo v shrambi 70 pra-vdkotnega prečnega proreza v tlorisu gorivna telesa 71 v obliki krogljie, imenovane, vžigalne krogljiee. V tej shrambi je vzmet 72 tako vstavljena, da je narejen podolgast kanal za vzprejem prijemača 74. Ta vzmet je pri- ir jena z enim svojim koncem na eni ozki strani shrambe s pomočjo vklada 72. Drugi konec te vzmeti je tako vpognjen, da je kanal pri delno ali popolnoma odstranjenem prije-maču 74 zaprt po vzmetnem koncu, kakor kaže slika. Iz odzadnje stene shrambe 70 je upognjen majhen del v notranj >st shrambe in ta del 79 tvori oboj za vzmet 72. Shramba je zaprta po zapahu 75, eegar zgornji rob 78 nosi vklad, v kojega je potisnjena torna ploskev 76 za vžig varnostnih vžigalnih kro-gljie. Shramba 70 ima na ostalih trei straneh zraven vklada 7» vklad 77 za provod zapaha 75 in za držanje torne ploskve. Prijemač 74 sestoji u toka, ki je kvadra-t'čen v prečnem prorezu in ki ima spodaj koničen del 84. ki je nastal s tem, da so se naredile štiri podolžne vreze in prosti konci prinesli skupaj. S tem združenjem pa so štiri odprtine 85 proste ostale, ki morejo skupaj s koničnim koncem kaminasto delovaH V toku so nahajati dve jekleni žici bO, v obliki U, ki sta položeni križem druga čez drugo, molita zgoraj iz toka ter sta tam na mestu križanja med seboj zvezani n. pr. z lotami. Štirje prosti konci jeklenih žic mole spodaj izpod koničnega dela 84 prijemača 74 in so za to določeni, da primejo vžigalno krogljico, kakor to prikazuje risba. Skozi tok prijemača 74 gre klinček 82, na katerem počiva vzmet 81, ki pritiska obe jekleni žici 80 kviško, stremi torej potegniti krempljaste konce v konični del 84 toka. S pritiskom zgoraj na iz toka moleče jeklene žice se vzmet 81 skupaj stisne in prosti konci jeklenih žic se gibljejo iz koničnega dela 84 in se razpre-eijo, da morejo zgrabiti vžigalno krogljico iz kanala, narejenega v shrambi po vzmeti 78. Ako se vtakne prijemaš 74 v kanal, se drgne ob vzmeti 72. Ta prepreči, da prijemač ne pade iz kanala. Ako se prijemaš pahne v kanal, da lež jo krpe 83 na zgornjem shrambi-nem robu, je spodnji konec vzmeti 73 po koničnem delu 84 prijemača na stran potisnjen, tako da je kanal odprt in more prijemaš 74 ugrabiti krogljico v kotu shrambe. Ako se v tej legi prijemača pritiskajjjzgoraj na iz toka moleče jeklene žice (ob premaga-nju napetosti vzmeti 81), stopijo prosti konci jeklenih žic spodaj iz koničnega dela 84 krem-pljasto bolj ven ter primejo v njihovem ob-sežju ležečo vžigalno krogljico. Ako pritisk zgoraj na prijemača odjenja, se kremplji nekoliko nazaj umaknejo ter drže krogljico trdno. Ako se sedaj potegne prijemača iz kanala, nosi spodaj vžigalno krogljico. To potegnjenje olajšalo krpe 83 na prijemača 74. Kanal se po vzmeti 72 spodaj samotvorno zapre, tako da ob ven potegnjenem prijemaču nc morejo nobene vžigalne krogljice zdrkljati in shrambe 70. Prijeta vžigalna krogljica se lahko vžge ob torni ploskvi 76. Ako se drži prijemača z gorečo vžigalno krogljico navzgor, »e zgodi ka-minasto učinkovanje po koničnem delu 84 v zvezi z odprtinami 85, s čimer se dovede dovoljno zraka za goreči vžigalno krogljico. Ker so jeklene žice 80 samo tanke, absorbirajo malo toplote in se le malo dotikajo površine vžigalnih krogljic, tako oa se razplamenitev ne ovira. Vžigalna krogljica gori mirno. Konični konec prijemača omogoča lahko vtaknjenje istega v kanal, tudi v temi S po-tegnjenjem zapaha 75 ven se da shramba iz-lahka napolniti in torna ploskev 76 nadomestiti z novo. Shramba 70 se da narediti iz enega kosa. Namesto iz kovine se latiKO naguba iz kosa kartona. Spodaj v s h ram tuni sleni bi se lahko poskrbelo okence, cta se more kontrolirati zalogo vsebine. Tudi oboj 79 na odzadnji strani bi se lahko naredil daljši, tako da nastane na njej podolgast vrez, skozi katerega se lahko kontrolira zalogo vsebine. Vzmet 72 je na svojem spodnjem koncu tako nazaj vpognjena, da se naredi neke vrste dovodni kanal za nekoliko krogljic, pri čemur poteka ta vpognjeni del vzmeti, ako zapre vzmet spodnji konec kanala, vsebujočega pri-jemača, vsporedno s spodnjo steno shrambe 70. S tem je dano povečano jamstvo, da se nahaja vžigalna krogljica v kotu shrambe pod prijemačem. Konični konec 84 poveča sigurni provod obeh prijemačevih žic 80. PATENTNE LASTITVE: 1 ) Vžigalo, označeno z kombinacijo shrambe kot spravljal ne priprave za g irivna telesa, ki s * na vseh straneh obdana od vžigalne mase kakor vžigalne krogljice, kocise, listmi, i t. d., na spravljahu posodi nameščene torne ploskve v slučaju varnostnih vžigalic, sredstva za držanje gorivnih teles med rabo, torej za jemanje gorivnega telesa iz spravljala« priprave, za Viig tega gorivnega telesa in nižanje istega mvd gorenjem, ter končno goriv-nilt teles imenovane vrste, nahajajočih se v spravljahu posodi. 2. ) Vž'galo po lastitvi 1.), označeno s tem, daje spravljalua posoda premikalna škatlja, v koji je poskrbljena naložna ploskev za kot prijemače izoblikovana sredstva za držanje gorivnih teles, pu čemur leži ta naložna ploskev v taki oddalji od zgornjega šaatljinega dela, da kimajo nikaka gorivna telesa prostora med to naložuo ploskvijo in zgornjim škatljinim delom. 3. ) Vžigalo po lastitvi 1.), označeno s tem,, da je spravljalua posoda škatlja, v koje no- tranjosti je vzdolž ene stene peskrbljena na-ložna ploskev za kot prijemač izoblikovana sredstva za držanje gorivnih teles, pri čemur je nad koncem naložne ploskve poskrbljena v škatljični steni odprtina za vpel Janj e prije-mača in za izjemanje gorivnega telesa, pri čemur prijemač zapira odprtino, ako leži na naložni ploskvi. 4. ) Vžigalo po lastitvi 1.), označeno s tem, da ima kot spravljalna posoda za gorivna telesa služeča shramba odprtino in je sredstvo za držanje gorivnih teles pinceta, ki je tako izoblikovana, da jo je mogoče tako potisniti preko škatije, da se istočasno odprtina zapre. 5. ) Vžigalo po lastitvi 1.), označeno s tem, da sestoji shramba za gorivna telesa iz dveh delov, v svrho poenostavljenja izdelovaua in izognjenja kompliciranih praznin, ki po direktnem stiskanju iz enega kosa niso mogoče. 6. ) Vžigalo po lastitvah 1.) in 5.), označeno s tem, da se delitev zgodi po vtikovalni odprtini za sredstvo za držanje gorivnega telesa. 7) Vžigalo po lastitvi 1.), označeno s tem, da je shramba za gorivna telesa premikalna škatlja, v koji leži pinceta kot držalno sredstvo gorivnih teles med uporabo. 8. ) Vžigalo po lastitvi 1.), označeno s tem, da ima shramba za gorivna telesa odprtino, ki jo držalo sredstvo gorivnega telesa med rabo zapira ter se zadnje s stisnjenjem drži v tej odprtini. 9. ) Vžigalo po lastitvah 1.) i.n 8.), označeno s tem, da je v notranjščini shrambe v bližini odprtine med isto poskrbljena prestrezna priprava za gorivno telo v svrho ločitve istega od ostalih in v svrho olajšanja prijema po držalnem sredstvu. 10. ) Vžigalo po lastitvi L), označeno s tem, da sestoji spravljalna priprava za gorivna telesa iz nosilca, ki drži posamezna gorivna telesa v določeni legi medseboj in k nosilcu, pri čemur nosi nosilec prosto gibljivo torno ploskev. 11. ) Vžigalo po lastitvah 1.) in 10.), označeno s tem, da so v nosilcu poskrbljene praznine, v kojih so gorivno telesa fiksirana. 12 ) Vžigalo po lastitvi 1.), označeno s tem, da je držalno sredstvo gorivnih teles pinceta s kremplji, med kojimi je poskrbljena razpora, ki omogoča dostop zraka do gorivnega telesa tudi od spodaj. 13. ) Vžigalo po lastitvah 1.) in 12.), označeno s tem, da je pinceta tako prožeča, da se gorivno telo, vpeljano med konce obeh pincetinih krakov, samotvorno drži. 14. ) Vžigalo po lastitvah 1.) in 12.), označeno s tem, da ima pinceta oboj, s kojim se postavlja v shrambi na umol, da se prepreči, da se pinceta ne vpelje predaleč v shrambo. 15) Vžigalo po lastitvah 1.) in 12.), označeno s tein, da je preko obeh pincetinih krakov gibljivo nameščen zapah, da se more oba konca krakov v medseboj zbližani legi fiksirali. 16. ) Vžigalo po lastitvi 1.), označeno s tem* da je držalno sredstvo tok s kremplji, med katere je mogoče stisnili gorivno telo. 17. ) Vžigalo po lastitvah 1.) in 16.), označeno s tem, da je v toku podolgem gibljiv tolkač. da se more zgorevne preostanke izpahniti iz krempljev. 18) Vžigalo po lastitvah 1.) in 16.), označeno s tem, da je poskrbljena vzmet, ki vodi tolkača nazaj v njegovo mirovno lego, ako se je isti potisnil jnaprej, da odstrani zgorevne preostanke. 19. ) Vžigalo po lastitvi 1.), označeno s tem, da je držalno sredstvo, n. pr. prijemač ali pinceta, prevlečeno s toploto iz diraj ičo maso. 20. ) Vžigalo po lastitvi 1.), označeno s teta* da je spravljalna posoda n« rej en a s stiskanjem iz neizgorljive mase. 21. ) Vžigalo po lastitvi 1.), označeno s tem, da sestoji spravljalna priprava za gorivna telesa iz nosilca s praznino za vsako posamezno gorivno telo, koji nosilec nosi odloftljivega prijemača kot držalno sredstvo za gorivna telesa, da se more nosilcu odvzeti gorivno telo ter ga vžgati na torni ploskvi. 22. ) Vžigalo po lastitvi 1.), označeno s tem, da se vsakokrat eno gorivno tele gibljivo shrambi, pa na določenem mestu, fiksira po d rž vini pripravi, ter je p iskrbljena gibljiva torna ploskev, da vžge fiksirano gorivno telo. 23. ) Vžigalo po lastitvi 1.), označeno s tem, da sestoji prijemač za izjemanje, vžiganje in držanje gorivnega telesa iz shrambe iz dveh drug proti drugemu gibljivih delov ter ene med tema deloma se nahajajoče vzmeti, ki skuša prinesti obadva dela nazaj v njino prvotno lego, pri čemur se pri relativnem gibanju more prijeti gorivno telo, dočim se pri povratnem gibanju prijeto gorivno telo drži. 24. ) Vžigalo po lastitvah 1.) in 23.), označeno s tem, da je en del prijemača tok, v kojem je drugi del prijemača podolgem gibljiv zoper delovanje vzmeti ter nosi spodaj odboj za gorivno telo, ki se ima prijeti in ki ga je prijel spodnji iz toka moleči konec drugega dela. 25. ) Vžigalo po lastitvah 1.), 23.) in 24.), označeno s tem, da ima tok odboj, ki služi za omejitev gibanje v toku gibljivega dela, 26. ) Vžigalo po lastitvah 1.) i 23.j, označeno s tem, da je v shrambi poskrbljena ločilna stena, s čimer se v shrambi naredi kanal, ki dovoljuje vstop gorivnega telesa v isto pod ločilno steno skozi, in koji kanal služi za vzprejem prijemača in za lahko prijemanje gorivnflga telesa spodaj v kanalu. 27. ) Vžigalo po lastitvah 1.), 23.) in 24.), označeno s tem, da ima tok prijemača prožečo zaplato na zgornjem koncu, da se more prijemač, ki je zaprt v shrambi, držali na shrani bine m robu. 28. ) Vžigalo po lastitvah 1.) in 23.)), označeno s tem, da ima shramba gibljiv pokro-vec, med kojim in med ostalim delom shrambe je vložena izmenljiva torna ploskev, pri čemur je ob odprten pokrovcu obenem mogoče polnjenje shrambe z gorivnimi telesi. 29. ) Vžigalo po lastitvah 1.) in 23.), označeno s tem, da ima shramba okvirasto stransko steno, pod kojo se more uriniti torna ploskev. 30. ) Vžigalo po lastitvah 1.) i 23.), označeno s tem, da nosi shramba sklad tornih ploskev, ki so nameščeno po načinu bloka, ki se otrguje, da se omogoči lahko odstranjenje porabljene torne ploskve. 31. ) Vžigalo po lastitvah 1.) in 23.), označeno s tem, da je shrambi pridejana torna ploskev v obliki vaijca, od kojega valjca se more vsakokrat odstraniti en del po obrabi, na kar služi nadaljnji del valjca kot nova. torna ploskev. 32. ) Vžigale po lastitvi 1.), označeno it tem, da tvori v sbnambi za goriva telesa vzmet kanal za sprejem prijemača, v kojem kanalu drži vzmet prijemača, koja vzmet obenem zapre, ob iz kanala odstranjenem prijemaču, ta kanal spodaj, a ostane s svojim koncem vseeno tako daleč od dna shrambe oddaljena, da more priti gorivo telo med dnom in vzmetnim koncem skozi pod konec v kanal porinjenega prijemač«- 33. ) Vžigalo po lastitvi 32.), označeno s tem, da ima spodnji konec prijemača konično obliko, ne samo, da se zložnejše vpelje v kanal, ampak tudi, da se varuje vpognjeui prosti konee vzmeti, kakor tudi da se ustvarijo odprtine za dostop zraka v koničnem koncu, daše doseže kaminasti vodov zraka k prijetenm gorivnemu telesu. XXXX)OQCXBaj ~7? 12 ' f \ J&v ^ ^ r \ ■ / ■ y- \ * % Adpatent broj2723* r- i Ad patent br