SEJEM pentito trgcvytne : poiljalništvn ^Vj %Vo A : H> wmMmm. Delavski dom Trbovlje v SREDO, 13.10. OTVORITEV ob 16.00 uri odprt vsak dan od 9.00 do 19.00 mm | šM% MHz TRBOVLJE «■*§Ì| Vsak dan PROGRAM MAJ na Radiu Trbovlje od šestih zjutraj do . OSREDNJA WJ UVODNIK 4 V ogledalu: Anica Mohar - Čača r”wi Nove lokalne skupnosti: liiEJ Radeče pripravljene na občino Stavkami Otroci v srcu življenja Franci Mlakar: Zavzemam se za novo cerkev iHiTj Najmočnejšega Zasavca bomo izbrali v Trbovljah r,7- .."7 mi Žibret spet trener Zagorjanov fo Obračun v Radečah lij Zagorski godbeniki v Španiji E3 Sir dobite pri Mikijevih S3 Fračkarije n ■ KOLEDAR DOGAJANJ 3. oktobra - Na pot odidejo zagorski "plcharji". V Španiji, na srečanju pihalnih orkestrov iz vse Evrope, jih v tednu, ki prihaja, čaka kar nekaj koncertov. 4. oktobra - Dan, ki v svetu velja za začetek Tedna otroka. "Praznovanja" bodo deležni tudi zasavski otroci. Trboveljski vrtičkarji npr. naj bi ga zaključili z nedeljskim ekološkim izletom na Smrekovino v organizaciji svojega VVZ, a so pristali kar v delavskem domu. Pa je bilo ravno tako veselo. 4. oktobra - Trboveljski skupščinski poslanci bi sc morali tega ponedeljkovega popoldneva zbrali na svoji 28. seji. Zaradi nesklepčnosti bodo točke dnevnega reda pač še nekoliko počakale takih in drugačnih sklepov. Saj ne bo prvič. 5. oktobra - Torki pomenijo v Zasavju dneve za seje izvršnih svetov: tokrat se sestaneta trboveljski in hrastniški. Rezultat: nič pretresljivega. 5. oktobra - Z zamudo, pa vendarle, bodo v Zagorju uresničili že poleti napovedan poskus. Z ionskim stabilizatorjem zemljišča, tako imenovanim I.S.S. 2500, bodo še letos poskusno prevlekli nekaj sto metrov cest v obrobne KS. Krajani se strinjajo. 7. oktobra - Na hrastniškem Uradu za delo je trenutno prijavljenih 572 iskalcev zaposlitve. Julija je bila to edina slovenska občina, ki je število brezposelnih znižala, znižanje pa napovedujejo tudi za čas do izteka leta. Tedaj naj hi bilo pri njih brez dela še 550 občanov. 8. oktobra - Vsem črnograditeljem, ki bi morda še želeli legalizirati svoje črne gradnje, sc počasi odštevajo dnevi za takšno priložnost. Nekaj Zasavčanov se je tudi že odločilo in plačalo depozit - a do tega dne še nihče iz Hrastnika. Morda si pa do 11. oktobra še premislijo. Polona Malovrh Od 29.10.1993 med bralci vsak PETEK UJAQ3J00V AMICA MOHAR - CACA "Športniki so dobri učenci, saj imajo le dobri učenci veliko vztrajnosti in volje ter veselje za delo," pravi Čača. Takajetudi sama: vedno pripravljena svetovati, pomagati, organizirati, prisluhniti, vzpodbujati druge, sama pa z ■ jekleno voljo premaguje vse tegobe in pasti, ki ji jih je življenje namenilo. Anica Mohar je začela s športom pri desetih letih. Takrat j e bila v Litiji poleg nogometa razvita atletika. Telovadnica v Sokolskem domu je gostila člane TVD Partizana, kjer se je poizkušala kot gimnastičarka. Stara telovadnica je imela vso opremo za gimnastiko. Sedanja litijska športna dvorana nima ne bradlje, konja, prožne ponjave, ne blazin. Atletiko so trenirali ob nogometnem igrišču. Čača je metala kopje in kroglo. Pri štirinajstih je začela trenirati košarko, leto dni se je vozila v Ljubljano k Olimpiji," pa je bilo prenaporno. V litijskem klubu je bila 15 let zapisnikarica, delala je vse, kar je bilo potrebno: bila je blagajnik, tajnik in prala je drese. Po učiteljišču sejenalilijskišolizaposlilakot učiteljica telovadbe. Prof. Jože Beslič, republiški svetovalec zašport, jo je navdušil za študij ob delu na Fakulteti za šport, ki jo je tudi končala. Čača je pobudnica zimskih šol v naravi v litijski občini: "Skupaj s prof. Besličem sva za šolo pridobila prvih dvajset parov smuči in med zimskimi počitnicami smo organizirali šolo na Jančah. Dejavnost je prerasla, sedaj so poleg zimskih še poletne šole v naravi." Po 25. letu seje začela ukvarjati s planinstvom. Sprva je imela le krožek v šoli, sedaj pa je planinski vodnik A kategorije in edini planinski vodnik v občini Litija za B in C kategorijo. Bila je tudi predsednica planinskega društva, sedaj je že dolgo podpredsednica. Še vedno vodi planinski krožek v šoli. Skrbi za izobraževanje v PD. V 14 letih je organizirala 17 planinskih taborov. Za svoje delo je dobila skladovnico priznanj. Vsa so ji ljuba: košarkarska, priznanja PZS, bronasta in srebrna Bloudkova značka in občinsko priznanje. Čačajc babica, ima štiri vnuke. Vodi jih s seboj in trije so že "zastrupljeni" planinci. Tudi njim vceplja vztrajnost, voljo in veselje športnikov. Joža Konjar ZASA VC I/daj.i Zasavci d. o o., Cestai zmage 31, Za cm je ob Sav i Direktor: Tom: GarantEčasopisnisVeL :.... ............-...... Savi. Tl-L; (OMII) 61-01.i (mili f.t\)„ M-|77 ........................ , . . .... PC Formula ena v Zasavju. Če imamo letališča, podzemske naslov vozil Italijan Alessandro Nannini za moštvo Benetton, pripeljal obrtnik Franci Vidmar z Izlak (elektroinsta-laterstvo). Franci Vidmar tesno sodeluje z niello, ki izdeluje oljne in plinske goiilce, tesno sodeluje. Biella pa je sponzorirala Nanninija. Formula bo v nedeljo na ogled tudi na Zasavčevem sejmu v Trbovljah. Foto: Tomo Brezovar jame in druge zanimivosti, tudi to ne sme biti nič posebnega. V Zasavje je formulo, ki jo je v tekmovanju za svetovni ■ ■ V Radečah ne delajo Že dolgo časa je znano, da gradnja HE Vrhovo močno kasni in ovira razvoj Radeč z okolico. Uresničila se je že večkrat prej izrečena bojazen, da bodo morebitne pritožbe krajanov zaradi neurejenih pravno-prcmožcnjskihzadev zaustavile investiloija. ki bi se zizvajalci rad prebil v mesto in začel z deli na koritu Sopote. Že res, da je krajevna skupnost storila vse kar je v njeni moči. vključno s podpisom posebnega sporazumain pogodbe, res pa je tudi. da investitor občinskemu upravnemu organu ni dostavil kompletne dokumentacije, kar je vzrok, da gradbena dela še niso stekla. Tudi nedavni sestanek na občini ni bistveno premaknil stvari z mrtve točke. Občina želi delali po črki zakona, da se izogne kasnejšim zapletom. Investitor je skupaj z izvajalci v navzkrižnem prijemu, saj brez pričetka z deli ne bo mogel koristiti sredstev, ki jih je za izgradnjo 11E Vrhovo namenila Slovenija. Da bi bila situacija še bolj zamotana, so v ospredju pritožbe krajanov, ki so tudi zakonsko blokirale investitorja, saj zaradi tega ne dobi nekaterih dovoljenj. Kdaj torej poseg v Radeče, ni znano, najverjetneje pa je. da bo zgodba o dokončanju HE Vrhovo še ttekaj časa zelo aktualna. Kaj se bo zgodilo, če bo investitor v kraj posegel sredi zime si niti ne tipajo zamisliti. Blato, zastoji in spet blato. Investitorin izvajalci trdijo, da oni niso krivi za tolikšno zamudo pri izgradnji, ostali pa pravzaprav niti niso pomembni, saj se nikomur ne mudi. Največ izgublja kraj. Kdaj torej pivi kilovati iz novozgrajene HE Vrhovo, ne upa nihče več prognozi rali. F.K. Težave pri odplačevanju kredita Komunalno podjetje iz Hrastnika se je znašlo v težavah pri odplačevanju kredita, ki gaje najelo pred tremi leti za invenstiranje v svojo kumiinalno infrastrukturo (ureditev deponije v Uničnemjpri mednarodni banki IBRD. Republiška vlada jim je obljubila pomoč, ko so jo seznanili s težavami odplačevanja kredita. Komunalno podjetje je v letošnjem prvem polletju imelo 16 milijonov tolaijev izgube. Pripisujejo jo tudi zakonsko zadrževani ceni komunalnih storitev. Zaradi tega niso poravnali obveznosti do kredilodajalca (predplačilo v višini 2,2 milijona tolaijev). Zato bodo vladi predlagali, da naj ugotovijo, ali je za takšno poslovanje Komunalnega podjetja iz Hrastnika res kriva neustrezna cenovna politika. Napodiagi ugotovitev naj hi jim pomagali Zagorske ceste V Zagorju bodo 15. oktobra končali vzdrževalna dela, ki potekajo na regionalni cesti od križišča pri trgovini Živa do separacijskega mostu v Toplicah. Kolje povedal Miro Majcen, kije pri Sekretariatu za okolje in prostor zadolžen za ceste, so zamenjali asfaltno prevleko na omenjeni cesti - R336, kije hkrati tudi daljinska,saj sc na njej odvija zelo težak tovorni promet, kar je nevarno za pešce in dodaten prispevek k onesnaženemu okolju. Z opravljenim delom, ki ga je imela v programu že zagorska občina in je v pristojnosti Republiške uprave za ceste, sc bo prometna varnost izboljšala, saj voznikom ne bo treba dodatno paziti na nepregledno število lukenj oziroma luž. na cesti. Izvajalec del je bilo Cestno podjetje Ljubljana, finančna sredstva pa je zagotovila Republiška uprava za ceste Ljubljana. V zagorski občini imajo v načrtu še več cestnih projektov, predvsem moderniziranje makadamskih lokalnih cest, pri katerih uspešno sodelujejo s krajani. Če bodo ugodni vremenski pogoji, bodo do konca novembra zaključili posodobitev več cest, med drugim tudi na tako imenovanem zagorskem cestnem križu, o katerih bomo še pisali. P.R. foto: Tomo Brezovar poravnati letošnje obveznosti. Po opravljenem lastninjenju pa naj bi pričele veljati cene, ld bi omogočile službam normalno poslovanje. K.G. 15 predlogov za stečaj Služba družbenega knjigovodstva Zasavje je avgusta in septembra podala 15 predlogov za uvedbo stečajnega postopka za tista zasebna podjetja oziroma za tista, v katerih prevladuje zasebni kapital. Devet družbenih podjetij prav tako izpolnjuje pogoje za uvedbo stečajnega postopka, vendar zanje v skladu z zakoni, sprejetimi julija. SDK ni vložila predlogov. S tovrstnimi prijavami naj bi SDK počakala do uveljavi tve novega zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. K.G. 7pm: Kdaj uovo |M»ko]udišcc Še nekaj časa in radeško pokopališče bo popolnoma zapolnjeno s pokopnimi mesti. Resnici na ljubo je treba dodati, da tudi lokacija zaradi razvoja mesta samega ni najprimernejša. Ob iskanju novih parcel in zemljišč je bilo vrsto predlogov in mnenj. Nazadnje so se strokovnjaki in v krajevni skupnosti odločili za takoimenovano zemljišče Drevesnice, kije nekoliko oddaljeno od samega mesta. Naročeni so bili načrti, pokopališče so vključili v urbanistični razvoj mesta, zataknilo pa seje pri zemljišču. To, nekdaj občinsko, takoimenovano nikogaršnje zemljišče, je namreč last Hčera krščanskih ljubezni sv. Vincencija Pavclskega, ki imajo svoje provincialno predstavništvo v Šentjakobu pri Ljubljani. Z lastniki je treba najprej doseči sporazum o odškodnini zemljišča. Šele kasneje se bo možno pogovarjati o gradnji tega pomembnega objekta v življenju vsakega kraja. Krajevna skupnost Radeče skupaj s Komunalnim podjetjem, kije upravljalen tovrstnih površin, upa, da bo zadeva rešena v prid kraja in njegovega razvoja. Drugo vprašanje pa je, koliko bo občina pripravljena odvezati svoj vse tanjši mošnjiček za nujno rešitev omenjenega problema. F.K. Zaključna delu uu ParÜKunski Na Partizanski cesti v Trbovljah že nekaj tednov potekajo obnovitvena dela na odseku od Požuna do križišča na Tereziji oz. Koloniji 1. maja. V tem času so obnovili kanalizacijo, vodovod, pločnike in še kaj. Zaključna dela so potekala pred dnevi. V tem času bodo opravili asfaltiranje tega, okoli 200 metrov dolgega odseka sicer zelo žive ceste. V času zapore je potekal promet po sosednjih cestah, bodisi preko Terezije in Novega doma ali pa preko Ribnika In Šuštarjeve ceste. Z dograditvijo tega odseka ceste bo Partizanska cesta v glavnem obnovljena in modernizirana, ker so že lani prenovili dobršen del ceste od Radeja do Požuna. Še naprej pa bo ozko grlo na tej cesti pri bivši gostilni Šuntajs. T.L. Polovična vapora ceste IVhovlje-Hrastuik Republiška uprava za ceste je pred kratkim seznanila javnost, da se pričenjaj o obnovitvena dela na makadamski cesti Trbovlje - Hrastnik preko Ostenka oz. Marna. Zato je od 4. oktobra polovica ceste zaprta. Cesta, ki povezuje oba kraja in številne vasi in zaselke na širšem območju pod Mrzlico in Kalom, je obremenjena, po svoje pa tudi nevarna zavoljo številnih ovinkov, pa tudi neurejene kanalizacije in neutrjenih bankin. Morda bomo ledočakali, da bodo to regionalno cesto končno le obnovili in modernizirali tako, da bo promet po njej varnejši. r Ko je človek zdrav, je sprehod do bližnjega hribčka mala malica. Ko je človek mlad, mu ni nobena pot ne pretežka ne predolga. Ko na vrata potrka bolezen in se življenje prevesi v starost, se začnejo težave. Ob bolezni se zatečemo k zdravniku, tudi starost prinese več potov do zdravstvenega doma. V Litiji so prostorski načrtovalci zdravstveni dom umaknili daleč od centra, pod obronke Sitarjevca, v mir in tišino grbinskega griča. Daleč je do železniške in avtobusne postaje, avtobusi, ki vozijo mimo, so redki. Blizu pa je pokopališče. Ko zboliš, k zdravniku moraš. Včasih priskoči na pomoč z vožnjo sosed. Spet drugič opraviš pot v hrib sam, poten, z vročino. Za vsako bolezen so zdravila. Tu se začne drugi del litijske zgodbe. Zdravila dobiš v lekarni blizu mosta čez Savo. V dolini torej. Če živiš na levem bregu Save, je lekarna ob tvoji poti in še kar gre. Če pa živiš na nekdanjem Rozmanovem trgu, v Šmartnem ali drugih okoliških krajih, je pot dodatna, predolga, prenaporna, ljudem povzroča nemalo jeze. Zato danes visijo na stebru vsi nekdanji prostorski načrtovalic, ki so Zdravstveni dom v Litiji postavili tako visoko in tako daleč in vsi, ki so ob gradnji sladko obljubljali, da bo v Zdravstvenem domu tudi lekarna, vsaj laka z najnujnejšimi zdravili. Zapis naj bo tudi vzpodbuda odgovornim, ki se z idejo lekarne v Zdravstvenem domu spet ukvarjajo, da pohitijo in se dokončno odločijo za njeno realizacijo. Za človeka, ki zboli, je že to dovolj hudo. Ko bo dobil zdravila v Zdravstvenem domu, bo I I- hvaležen. Za človeka torej gre! 1 jà il Joža Konjar ^ :a\ T.L. a nove lokalne sigurnosti Radeče pripravljene na občino Dokler bo v slovenskem prostoru toliko različnih interesov, se bodo težko uskladili, kaj šele sprejeli vsi akti, ki so potrebni, da bodo zaživele nove slovenske občine. V mislih nimam le zakona o lokalni samoupravi, temveč tudi Zakona o volitvah v lokalno samoupravo, Zakona o upravi in še nekatere podzakonske akte in predpise. Že vprašanje upravnih okrajev je vzbudilo ogromno polemik, saj so se težko zedinili ali naj bodo le-ti oblikovani po ozemlju sedanjih ali bodočih pokrajin. Tudi enote bodoče državne uprave bodo različne od primera do primera. Obseg bo odvisen od velikosti občine, pomena, lokacije... Republika pripravlja V republiki že pripravljajo nekatere osnutke aktov bodočih občin. Gre za poslovnike, postopek za razpis referenduma, brošuro o organiziranju lokalne samouprave indulgo. Večali manj jasno pa je. da "takoimenovanih" eksperimentalnih občin ne bo. bodo pa opazovana območja. Realno lahko računamo, da bi sc proces transformacije začel v letu 1994, v postopek pa bi šla okolja, ki imajo za to interes in so na to pripravljene. Radečani tudi V prav posebnem položaju, kdaj nova občina, kako jo oživili, je radeška krajevna skupnost. In KS v okolici Radeč. To področje je med tistimi, kjerso nekdaj že bile občine in bi rade status občine nazaj. Priprave za ustanovitev svoje občine so v kraju slekle. Vendar je še najmanj odvisno od njih. Do občine je še vrsto pasti, papirjev in različnih aktivnosti. Nihče namreč ne more dati odgovora na vprašanja kot so: kakšni naj botjo pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za ustanovitev občine, kakšen bo način volitev v organe lokalne skupnosti, kje dobiti potrebna finančna sredstva, kako uskladiti potrebno zakonodajo na vseh nivojih in podobno. Župan pravi Pri vsem tem pa je zanimivo, da tudi vprašanja znotraj obstoječih občin terjajo odgovore. Mislimo na delitveno bilanco, teritorije bodočih skupnosti, funkcionalnost dela. Laški župan Miloš Veršec nam je o tem dejal: "Zaradi številnih sprememb, neznank in nerešenih vprašanj v Laškem nikogar ne bom oviral pri oblikovanju novih skupnosti. Če se bodo v posamezni krajevni skupnosti odločili za samostojnost, jo bodo 1 ali ko potrdili skozi referendum. Ob pogoju, da bodo izpolnjevali vse pogoje. V začetku novembra bomq pripravili posvet na temo lokalne samouprave. Nanjo bomo povabili vse. za katere mislimo, da bodo sodelovali v procesu transformacije. Od poslancev skupščine, predstavnikov krajevnih skupnosti, vodij posameznih strank in še koga. Ocenjujem, da so najdlje v Radečah, kjer so se organizirali. Njihovo pobudo, da bi poslali opazovana občina, smo že posredovali republiški skupščini oziroma odboru za lokalno samoupravo. Sicer pa, čas bo prinesel svoje, piko na i pa bo postavila zakonodaja!" Delitev laške občine In kako naj hi sc razdelila laška občina, ki je imela po zadnjem popisu prebivalstva 18.746 občanov. Prvotni predlog je bil. da bi sc razdelili na štiri občine. Na občino Laško, Laško okolico. Rimske I oplice in Radeče. Vendar že zaradi teritorialnih posebnosti omenjena pobuda ni zdržala. Teženj je bilo več, predlogov tudi, zato je obveljalo, da bo najbolje, da se počaka na sprejem ustrezne zakonodaje. Kljub vsemu so največ na tem področju naredili v Radečah. Njihov odbor za ustanovitev bodoče občine je pripravil posebno delovno gradivo, ki je sestavljeno iz številnih podatkov in tez, ki bodo nujno potrebni pri oblikovanju nove samouprave. Poleg funkcij, ki naj bi jih bodoča občina imela, so pripravili oris teritorija z vsemi podatki o prebivalstvu, ki naj hi bilo vključeno v nov teritorij, ori s gospodarske strukture širšega radeškega območja, oris obstoječega komunalnega sistema in infrastrukture, ter položaj radeškega območja in Radeč. Poleg tega so se lotili tudi značilnosti omenjene teritorialne skupnosti in pripravili svoj pogled na opredelitev območja znotraj obstoječih regij. Akti se pišejo V zadnjem času so v krajevni skupnosti pozorni predvsem na naslednje naloge: za področje, ki naj bi ga pokrivale KS, bodoče občine zbirajo razne statistične podatke, ugotavljajo, koliko premoženja bo odpadlo na bodočo občino (zemljišča, objekti, poslovni prostori), povezujejo se z okolji, kjer imajo pripravljene že nekatere akte, so pa tudi v stalnem stiku z odborom za lokalno samoupravo Skupščine Republike Slovenije. Zavedati se je treba, da so vse te aktivnosti nujne, če se hočejo pripravljeni lotiti življenja v novi občini. Tudi na področju prostorskega urejanja je ogromno dela. Še posebej pa je treba pripraviti pogoje, ki so potrebni za delo občine in bodočega dela uprave. Kdaj nove občine? Zdi se, daje torej škaijc pa tudi platno v rokah Republike. Zakaj še niso začeli s krojenjem, je jasno. Nova lokalna samouprava bo zamajala sedanje (vladajoče) strukture, vprašanje pajc, če si te to želijo. Že iz razprave v Skupščini na njenem zadnjem zasedanju smo lahko dobili odgovor na to vprašanje...? Franci Kadunc, foto: Branko Klančar RIELLO RENOMIRANI ITALIJANSKI PROIZVAJALEC OGREVALNE IN HLADILNE TEHNIKE KAKOVOST, ZANESLJIVOST, VISOKA ZMOGLJIVOST PROIZVODOV HIŠNI IN INDUSTRIJSKI GORIINIKI S CERTIFIKATOM KAKOVOSTI ISO 9001, OUNI IN PLINSKI HIŠNE IN INDUSTRIJSKE PEČI LITOŽELEZNE, JEKLENE, AVTOMATSKE, BREZ AVTOMATIKE* .. POOBLAŠČENI REGIJSKI DISTRIBUTER: € FRANCI VIDMAR EIEKTROINSTALATERSTVO 6141 1 IZLAKE • IZLAKE 1 1 • TEL./FAX: 0601 74 014 IZVAJAMO MONTAŽE, PRIKLOPE IN MERITVE: • VSEH VRST OLJNIH IN PLINSKIH GORILNIKOV • ENERGETSKIH IN INFORMACIJSKIH NAPELJAV • STRELOVODNIH NAPELJAV FIHVEST J POOBLAŠČENI ZASTOPNIK IN DISTRIBUTER:: FINVEST d.o.o.eVAUHUNOVA 1.61000 LJUBLJANA «TEL.: 061 125 21 j «FAX.: 061 126225 S certifikati - premišljeno Te dni smo vsi slovenski državljani postali lastniki certifikatov, neke vrste papirjev, ki nam omogočajo pravico do ustreznega deleža pri dosedanji družbeni lastnini. Zato ponavljamo: certifikati so nekak instrument, s pomočjo katerega bo šele mogoče začeti odločilno, rekli bi lahko tudi, hitrejše lastninjenje. Z lastninskimi nakaznicami, kijih bomo kupili na vsaki pošti in jih ustrezno izpolnili, bomo certifikate namreč uporabljali na več načinov. Tisti, ki so zaposleni, jih bodo lahko uporabili pri notranjem odkupu; teh možnosti se bodo verjetno poslužili tudi nekdanji delavci v svojih bivših podjetjih. Spet drugi jih bodo zaupali takoimenovanim pooblaščenim investicijskim družbam. Nemara ne bo odveč omeniti, da naj bi v državi ustanovili kakih 30 do 40 investicijskih oziroma privatizacijskih družb. To sta samo dve od možnosti, ki se nam ponujajo pri tem poslu. Na podlagi prodaje teh certifikatov bomo dobili delnice. Dve leti ne bo prodaje Danesje bolj ali manj točno spoznanje, da bi možnosti takojšnje prodaje omenjenih delnic povzročile hude posledice. Zato seje parlament odločil za dvoletno prepoved prodaje. Izhajal je iz ugotovitve ali vsaj mnenja, da bi večina lastnikov želela delnice čimprej prodati; če bi prodajalci dobljeno gotovino porabili za nakupe dobrin, bi to vzpodbudilo inflacijo, ki ji še vedno nismo docela pristrigli peruti. Nekaj podobnega ali vsaj neljubega bi se zgodilo, če bi ljudje gotovino zamenjali za devize in devizno varčevanje, saj bi utegnil kmalu pasti tečaj tolarja. Iz tega hi lahko sklepali še naprej in kar sama po sebi se ponuja ugotovitev, da bi v primerih nebrzdane prodaje padle tudi cene delnic privatiziranih podjetij in še bi lahko odvijali ta klopčič neljubih posledic. Ob vsem tem je prav, če odgovorimo tudi na ta čas nemalokrat izrečeno mnenje, da bo bližnje certifikatsko lastninjenje neke vrste loterija. Ustrezni državni izvedenci nas prepričujejo, da nc gre za nikakršno loterijo. Ne glede na to, da drži, da končna vrednost certifikatov ni vnaprej določljiva. To pa ne pomeni, da lastniki teh papirjev ne morejo vplivati na njihovo končno vrednost. Že s tem, ko sc bodo samostojno odločali ali jih bodo vložili v svoja podjetja ali kam drugam. Zato nc bo odveč nasvet: s certifikati - premišljeno. Po vsej verjetnosti ne bo nič tragičnega, če se celo zakonca nc bosta odločila za vložitev certifikatov v eno samo podjetje; s tem v zvezi je slišati staro modrost: nobena kokoš ne znese jajca vedno v eno gnezdo, marveč sijih večkrat prebira. Špekulacije Nemara tudi v tem primeru drži že večkrat preizkušeno pravilo, da ima vsak zakon več ali manj lukenj. Verjetno jih ima tudi ta, o katerem pišemo. Utegne se zgodili, da bodo špekulanti imetnike delnic pripravili do tega, da jih bodo oni določili, ob sklenitvi posla pa jim bodo izplačali ustrezen znesek. Tudi s takšnimi mahinacijami bi nekateri mastno zaslužili (čez leta kajpak), hkrati pa bi cene delnic padle. Toda bržčas se je mogoče tudi takim poslom kategorično zoperstaviti. Če nič drugega, bi lahko določili ostre kazni zanje, tako prodajalcem kot kupcem. Ne bo napak, če bomo z dobršno mero posluha spremljali vsa dogajanja na tem področju, saj nam bo to koristilo. Milan Vidic I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I i I Nemški mobiliziranci Društvo mobiliziranih Slovencev v nemški vojski od leta 1941 - 1945, ki ima svoj sedež v Celju, svoja območna odbora pa v raznih krajih in občinah, izdaja tudi svoje biltene. Iz zasavskih krajev je bilo v času okupacije prisilno mobiliziranih v nemško vojsko veliko fantov. Del teh še vedno živi in si že vsa povojna desetletja prizadeva, da bi si zagotovili svoje pravice, ki jim gredo. Prav je, da le-te in svojce padlih ali umrlih za posledicami ran, ki so jih mobiliziranci dobili na raznih bojiščih, na kratko seznanimo s prizadevanj i tega društva za končno ureditev odprtih problemov. V omenjeno društvo je sedaj včlanjenih na področju, ki ga pokriva to društvo (širše celjsko območje) okrog 13.000. Mobiliziranci na Gorenjskem pa so ustanovili posebno društvo. Zadeve so se v zadnjem času premaknile. Naša vlada je ugotovila, da so mobiliziranci v nemško vojsko "žrtve vojne". Po združitvi obeh Ncmčij so sedaj dani pogoji za pričetek reševanja odprtih vprašanj vojne odškodnine. Ugotavljajo tudi, da so zahteve Slovencev, nasilno mobiliziranih v nemško vojsko, upravičene, zato naj jih rešujejo pospešeno. Vladaje imenovala "medresorsko komisijo", katere član je tudi predsednik tega društva. Pripravljen je predlog sklepov, ki naj jih vlada predloži Republiškemu zboru, po kateremnaj bi bili Slovenci, mobilizirani v nemško vojsko v času od leta 1941 do leta 1945, žrtve vojne. Prizadetim, ki jim je bila v preteklih desetletjih storjena krivica, naj se le-ta nekako odpravi in s tem zadosti mednarodnim obvezam, ki jih je sprejela Republika Slovenija ter ustavnim načelom naše Ustave glede enakopravnosti državljanov RS, varstva človekovih pravic in varstva invalidov. V tem smislu naj bi priznali dobo, prebito v nemški vojski, v pokojninsko dobo, pa tudi dobo v delovni službi, ujetništvu in bolnišničnem zdravljenju za posledicami vojne. Vojnim invalidom - prisilnim mobilizirancem je treba priznati pravice, ki gredo preostalim invalidom po zakonu o invalidih, razen tistih, ki sojih dosegli že v ZRN. Prav tako je treba priznati vse pravice vdovam in sirotam padlega ali umrlega mobiliziranca. Nemčiji je treba predlagati, da se v Republiki Sloveniji ustanovi "sklad", v katerega naj ZRN vplača posebej dogovorjen znesek kot odškodnino za pretrpele duševne stiske prisilnih mobilizirancev in njiho-vih-svojcev, če so padli ali umrli. Ta sklad naj bi deloval po podobnih načelih, po katerih deluje sklad, ki so ga ustanovili v Franciji za mobilizirance iz Alzacije in Lotaringije. Posebej paje treba rešiti tudi problem invalidov, ki že prejemajo s strani nemških oblasti invalidnino, vendar le v višini tiste, ki jo prejemajo invalidi v Nemčiji za isto stopnjo invalidnosti. Omenili je treba, da so predstavniki društva preko nemškega vcleposalništva vLjubljani predali nemškemu zunanjemu ministru Klausu Kinklu spomenico z navedbo vseh teh problemov, ko se je mudil v Ljubljani. Stvari se premikajo, vendarle še vedno počasi, saj je število tistih, ki bi bili upravičeni do odškodnine ali invalidnine in drugih pravic, vsak dan manjše. Upamo, da bo slovenska vlada preko zunanjega ministrstva končno le uspela pri nemških oblasteh uveljaviti zahteve, kijih postavljajo Slovenci - mobiliziranci v nemško vojsko 1941 - 1945. Tine Lenarčič 7«T. n Ekološki seminar Skupina mladih ekologov iz Zasavjaje od 8. do 10. oktobra 1993 organizirala ekološki seminar za srednješolce v Novi Gorici. Namen ekološkega seminarja je bil spodbujanje ekološke zavesti za nastanek splošnega ekološkega gibanja mladih. V soboto so lahko udeleženci poslušali predavanje o tekmovanju in sodelovanju. Govorili so o tem, da v današnjem času ljudje mnogo bolj tekmujejo kot sodelujejo - predvsem politične stranke. V prihodnje bi le s sodelovanjem dosegli več. Udeležencem so na kratko predstavili tudi sistem obdavčitve v Sloveniji in ekološko gibanje v naši državi. Drugo predavanje o zdravem življenju je bilo sklop sorodnih tem: kako je zastrupljena naša družba, stanje na našem planetu, naša čustva ter zdrava prehrana. Ob zaključku sobotnega večera so si lahko udeleženci ogledali film o mestu Trbovlje, v katerem so lahko slišali in videli, kaj se prebivalcem mesta Trbovlje obeta v prihodnje glede kurjenja ter nekaj mnenj prebivalcev o trenutnem stanju v mestu. V nedeljo so se dijaki pogovarjali o tem, kaj lahko sami štorij o za lepšo okolj e brez večjega znanja in kako naj se lotijo ekoloških vprašanj. Seminar so zaključili zankelo o ckologij i ter diskusija o seminarju in o nastanku ekoloških skupin. Večina j ih je menila, da je res potrebno, da tudi mlajši razmišljamo kdaj o prihodnosti. Prihodnost ni denar -temveč okolje v katerem živimo. Aleš Matko Pouk ob 8.30 Na Dolu so delegati Sveta staršev že pred dvema letoma predlagali časovni premik začetka pouka na kasnejši čas. To so želeli predvsem zaradi sprememb delovnega časa v podjetjih in zaradi velikega števila vozačev - od 297 otrok se jih vozi kar polovica. " S poskusnim premikom začetka pouka ob 8.30 smo začeli letos septembra," je povedala Marija Klemen, vodja enote na Dolu. "V začetku oktobra pa smo izvedli anketo, kjer so se starši lahko izrekli, kdaj naj bi začeli s poukom. Od 297 starševjih je sodelovalo 278. Za pričetek pouka ob 8.00 seje izreklo 56 staršev (petina), za 8.30 pa 219 staršev ali skoraj štiri petina. Trem staršem pa je bilo vseeno. Starši so na roditeljskih sestankih povedali, da so otroci zdaj ob jutrih bolj umirjeni. Večjih zajtrkuje, medtem ko prej niso utegnili, marsikdo ponavlja snov. Ko se ob 13. ali 14. uri vrnejo iz šole, pa niso tako dolgo sami, ko čakajo, dapridejo starši iz službe. Tudi predhodne ure, kijih Zavod za šolstvo sicer odsvetuje, niso tako zgodnje kot včasih, ko sojih začeli že ob sedmih. Vodstvo šole bo z rezultati ankete seznanilo ustanovitelja in zaprosilo glede začetka pouka ob 8.30 za soglasje. F.M. Motnje radijskih prenosov Od 6. oktobra dalje so delavci Radia Slovenijaoz. nj ihove enote zazveze pričeli na oddajniku Kum s preurejanjem frekvenc in obnavljanjem raznih naprav. Zavoljo tega je prihajalo do krajših pa tudi daljših prekinitev prenašanja programov na UKV področju, tudi programa Radia Trbovlje. Prcurcditvena dela pa pomenijo, da bo regionalna radijska postaja začela kmalu oddajati na novi, neodvisni frekvenci 98,1 megaherza. Nova frck venca pomeni še en vel ik zalogaj za trboveljske radijce - iz peturnega oddajanja bodo prešli na celodnevni program od 6. do 19. ure. T.L. foto: Urška Izlakar Kukmak velikan Stanko Birk je 29. septembra v popoldanskih urah na travniku v bližini svoje domačije zagledal velikanski kukmak in okoli njega še pet manjših. Trofeje je prinesel pokazat obiskovalcem gostilne Pri Frfrav v Krašce. Jože Bergant mlajši in Silvo Ribič iz iste vasi sta trofejo z ostalimi kukmaki pripeljali pokazat in slikat našemu dopisniku na Vrhpolje. Jeziček na tchnici je pokazal 1,30 kg, obseg 1,15 m, ostalih petje bilo manših, vsega skupaj 2,50 kg zdravih in užitnih kukmakov. Tekst in foto: Jože Novak Brezplačno kopanje V Rimskih Toplicah so se v upravi Forum Terme odločili, da v tednu otroka povabijo deset zasavskih šol na brezplačno kopanje. Tisti, ki so se vabilu odzvali, so uživali v odprtem, vendar toplem bazenu, čeprav je temperatura zraka nižja. Ob odhodu so se zato seveda toplo oblekli. Žal seje povabilu odzvalo le malo povabljenih. F.M. Ples na Planini Res je, da je čas poletnih veselic že mimo, a tudi zaradi tega ima mladina ob vikendih malce več časa. NaPartizanskem vrhu so se odločili, da organizirajo tečaj plesa prvo oktobrsko nedeljo so se dobili v prostorih prosvetnega društva. Čeprav obisk ni bil ravno številen, so se s pomočjo plesnega učitelja naučili vsaj nekaj osnovnih korakov. Zanimivo, daje prišlo na tečaj več fantov kot deklet, a niti to ni bila ovira. Prihodnjo nedeljo se zopet dobijo, tokrat verjetno v plesni dvorani v Trbovljah. U.l. m Revizije Pri družbenem pravobranilcu samoupravljanja v Trbovljah je prišlo kar do sedem prijav (od dvanajstih primerov) zagorskih in trboveljskih podjetij, v katerih obstaja sum, daje pri lastninskem preoblikovanju prišlo do oškodovanja družbene lastnine. Agencija za prestrukturiranje in javno pravobranilstvo v Ljubljani sta vložili po dve prijavi. SDK tri prijave, eno paje jtodala celo Nar-odnodcmokratska stranka v Trbovljah. Za zdaj je trboveljska SDK izvedla tri revizorske postopke, vse v občini Trbovlje. Od vseh prijav za revizijo podjetij jih je kar enajst prišlo za trboveljska podjetja in ena za zagorsko podjetje. Revizijo za eno od hrastniških podjetij pa bo opravila ljubljanska SDK. ker je podjetje, za katero je prijava prišla, prenehalo delovati že lani, njegov naslednik pa ima odprt žiro račun v Ljubljani. Ekipa trboveljske SDK je v celoti pristojna za šest revizijskih postopkov v Zasavju, ukvarja pa se še s 16 postopki na območju ljubljanske, tremi na področju mariborske, dvemi na področju kranjske in enim postopkom na področju velenjske SDK. Druge revizijske postopke v Zasavju opravljajo ekipe iz Novega Mesta, Velenja in Ljubljane. A.H. in K.G. Eti - delniška družba Izlaški ETI Elektroclement je odposlal na Agencijo za razvoj program lastninjenja podjetja. 90 odstotkov premoženja ima pod-jetjena voljo za lastninjenje po novi zakonodaji, desetina je namreč že v lasti zaposlenih. Prva faza programa lastninjenja temelj i na notranjem odkupu delnic, ki naj bi bil krit s certifikati delavcev in upokojencev. Dve tretjini kapitala naj bi bilo v lasti podjetja, tretjina pa bi pripadala skladom. V drugi fazi načrtujejo dokapitalizacijo. ker so aprila 1991 podjetje dokapitalizirali iz naslova osebnih dohodkov, ne pa iz naslova dobička. ETI Elektroclement naj bi se torej olastninil še letos. To pa naj bi pomenilo tudi drugačen začetek poslovanja z drugačno sestavo kapitala. A.H. in K.G. Urejanje stavbnih zemljišč Z denarjem, ki so ga v hrastniški občini dobili iz nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, so se lotili delnarazličnih področjih. Tako izdelujejo zazidalni načrt med središčem mesta in Bobnom in zazidalni načrt Korbarjev hrib. Varčevanje z energijo Pri sanaciji lupine zgradbe vam vsekakor odsvetujemo vsako "poskusno sanacijo na lastno pest". Vsakzaščitni ukrep spremeni obnašanje obravnavanega dela zgradbe, zato je bolje, če ga načrtuje strokovnjak. Pred takšnim načrtom sanacije lupine zgradbe se najprej oglasite pri energetskem svetovalcu, ki bo najprej ugotovil, kaj je potrebno sanirati na vaši zgradbi. Pripravil: Toplotno izolacijo namestimo, če je le mogoče na hladni (zunanji) strani. Če želimo izolacijo natopli (notranji) strani, lahko nastanejo problemi z vlago v zunanji steni. V prihodnjih prispevkih bom opisal način izolacije stropov proti naseljen-im in nenaseljenim podstrešjem, ureditev starih oken, zunanjo in notranjo izolacijo sten, ter izolacijo tlaka proti kleti alitlakavnepodkletnihiši. Boris Oberžan Naredili so projekte za posodobitev nekaj odsekov na cesti Hrastnik- Kal, ostale projektirajo. Izdelani so tudi projekti za pločnik Dol - Crdcnc - Spodnje Marno. Nekaj denarja so porabili za geodetska dela. Največ denarja namenjajo urejanju stavbnih zemljišč. Sofinancirali so posodobitev ceste Turje -Gore. del pločnika Dol - Črdenc in uredili del vodovodnega omrežja. Poltretji milijon tolarjev bodo namenili za gradnjo kanalizacijskega omrežja v Turju. Sanirali so tudi plaz ob cesti Kolar - Goveji potok in pri stanovanjski hiši Dušič v Čečah ter uredili odvodnjavanjc pri Hafnerju. Za odvod vode Pod hribom na Dolu pa je izdelana projektna dokumentacija, dela naj bi zaključili še letos. M.P. Odgovori delegatom Na zadnji seji skupščine v Zagorju so dobili delegati nekaj odgovorov na svoja vprašanja. Tako je sekretarka sekretariata za okolje in prostor Stana Fain Francu Novaku razložila, da so se sredstva od prodaje stanovanj "odtujila" vsem zavodom in so združena (denar od prodaje solidarnostnih stanovanj v upravljanju zavodov in stanovanj uprave občine; last občine) namenili za izboljšanje bivalnega okolja. Konkretno: za plinifikacijo oz. rekonstrukcijo kotlovnice Svea. O tem so sklepali kar delegati, ko so dvignili roke za zagorski proračun. Za "plinifikacijo" so namenili 16.8 milijona tolarjev. Delegata ZZD Vojka Šuma pa je zanimalo nekaj stvari okrog sanacije površin po končanem rudarjenju vjaini Loke. Stana Fain mu odgovarja, da lokacijsko dovoljenje po občinskem odloku ni potrebno za lesene (montažne) objekte do 20 rn2, ne pa za zidane objekte. Zakon določa, da so črne gradnje dolžni odstraniti lastniki le-tch ali lastniki zemljišča. Za površine na področju jame Loke so že sprejeli ureditveni načrt, rušenje barak po mnenju Fainove lahko tako imajo tudi za sanacijska dela. Rušcnjejestvardogovora med lastnikom zemljišča (RRPS). kije tudi izvajalec sanacijskih del. ter inšpekcijskimi službami. Ureditveni načrt predvideva na območju sanacije del ozemlja za vrtičkarje. Sedanjim vrtičkarjem bi lahko tramenili nadomestne najemne parcele in "zadevo bi bilo možno realizirati dokaj neboleče", je še zapisala sekretarka Fainova v svoj odgovor. Med odgovori pa seje znašlo še pismo Sveta zapreventivoin vzgojo v cestnem prometu, ki opisuje svojo dejavnost. Na seji konec junija so namreč med stališča zapisali. da tozadevna komisija praktično ne deluje več. M.P. Trg revolucije 28c TRBOVLJE telefon: 21 197 - UGODNA PRODAJA REZERVNIH DELOV IN GUM ZA VSE VRSTE AVTOMOBILOV, KOLES IN MOTORNIH KOLES - AVTOKOZMETi KA, MOTORNE ŽAGE, KOLESA. AKUMULATORJI, TEKOČINA PRODAJA NA OBROKE!!! m POGLED a parketa VREMENA KRANJCEM IN NJIHOVIM DELNICAM SE ŠE NE JASNIJO Pretekli teden na borzi je pokazal, da se na področju trgovanja z delnicami še ni zgodil tisti odločilni "preboj", ki bi pomenil spet naraščanje tečajev delnic. Lahko bi celo rekli, da gre dogajanje v stilu: tečaj obveznic gor, tečaj delnic dol. Pojavlja se tudi izrazit pesimizem glede tečaja delnic in edina izjema je nekaj tako imenovanih "marginalnih" delnic, to so npr. Salus, pa delno tudi M KZ in zanimivo, tudi delnice Hipotekarne banke Brežice, ki so po dolgotrajnem padanju v preteklem tednu spet porasle. Na drugi strani smo doživljali pravo eksplozijo tečajev obveznic, saj je RSL2 že presegla predkuponski nivo, to je dobrih 95,5, kar je svojevrsten rekord, ki seje zgodil samo še za časa Marko vičevega "konvertibilnega dinarja". Tudi RSL1 je bila na četrtkovem sestanku že preko 98,3, kar je zelo visok nivo. Razlogov za hitro rast obveznic je precej. Poglavitni vzrok je verjetno že omenjeni in sicer padanje cen delnic. Investitorji tako selijo kapital izdclnic v obveznice in celo tečaji jih ob tem ne zanimajo preveč. Zato trenutne selitve ne glede na ustvarjeno izgubo pri delnicah že skoraj mejijo na paniko. Eden od razlogov za rast tečajev obveznic so seveda tudi zapadli kuponi "dvojke". Tega denarja je bilo za približno 10 milijonov DEM in očitno se je večinoma prelil kar nazaj v državne obveznice. Zanemariti ne smemo tudi vpliva drsenja tolarja glede na marko, glede na veliki R, čeprav je pričakovati, da ta razlog za rast obveznic ne bo vzdržal prav dolgo. Pa še . en razlog za rast tečajev obveznic ni ravno zanemarljiv in sicer Sporazum o obrestnih merah na nivoju Združenja bank Slovenije. Ker naj bi splošna pasivna obrestna mera ne presegla 8 odstotkov, so seveda državne obveznice , ki glede na tečaje še vedno prinašajo 11 odstotkov, še vedno zelo zanimiva naložba. Delnice so že nekaj časa pošteno povedano kar "na tleh". Tudi delnica Dasas ni izjema, saj šobili na četrtkovem borznem sestanku sklenjeni posli le po minimalnem tečaju, to j e po ceni 85.397 tolarjev in mnogi sc sprašujejo, kje so tisti zlati časi, ko je bil tečaj že okrog 390.000 tolarjev. Delnica Komercialne banke Triglav sc giblje okrog 39.000 tolarjev, Probankc pa tudi,kljub rahlim prebliskom, nihče noče kupiti kaj dražje kot po 20.000 tolarjev. To je vse skupaj resnično prav porazna slika in če sc v kratkem ne bo zgodil kak korenit obrat, bodo lastniki delnic še naprej žalostno zrli v tečajnico Ljubljanske borze. Milan Povirk Iz naše tehniške zgodovine Zadružna elektrarna v Trbovljah V Zasavcu smo se na kratko že pisali o tem, kdaj je zasvetila prva žarnica v Trbovljah (1. 1900) in kdaj so začeli proizvajati prvo električno energijo na Rudniku Trbovlje za pogon ventilatorjev in razsvetljavo (1. 1903). Tokrat naj osvežimo spomin na zgraditev in obratovanje občinske zadružne elektrarne v Trbovljah. Ta je bila postavljena na sedanjem Trgu Svobode in je obratovala v zgradbi, ki še stoji in ima v njem svoje prostore Delavska godba Trbovlje. Leta 1909je bila ustanovljena vTrbovljah občinska zadruga z namenom, da postavi manjšo elektrarno sredi Trbovelj. Ta naj bi oskrbovala z razsvetljavo predvsem gornji del Trbovelj, izven rudnika. Leta 1911 so dobili soglasje, da zgradbo lahko zgrade in leta 1913 so v njo že lahko namestili dva nova disel motorja na pogon s plinskim oljem. Imela sta po 45 KS, z dinamom po 25 kw, napetostjo 2 x 150 V ter akumulatorsko baterijo. S pridobljeno energijo so osvetljevali del Trbovelj brez okoliških naselij. Ta proizvodnja je trajala do leta 1920. Takratna občinska uprava je svojo nalogo opravila preko občinske zadružne elektrarne Trbovlje razmeroma dobro, saj je s tem začela praktično z elektrifikacijo Trbovelj. Zadružna elektrarna Trbovlje je 16. septembra 1920 sklenila z generalno direkcijo TPD na Dunaju pogodbo o dobavah električne energije za omrežje Zadružne elektrarne v Trbovljah preko električnih naprav TPD oz rudnika Trbovlje. Za Zadružno elektrarno Trbovljejepogodbopodpisal Gustav Vodušek. Za ta korak seje odločila zavoljo tega, ker je bilo plinsko olje predrago, visoki stroški pa so bili tudi z vzdrževanjem naprav in omrežja. Za približno enako ceno pa je bila TPD pripravljena dobavljati določene količine električne energije Zadružni elektrarni Trbovlje za potrebe dela Trbovelj. Električna energija iz trboveljske termoelektrarne pa je bila tudi zanesljivejši, kakovostnejši vir. Da ne bi prišlo do zlorabe žarnic, last TPD - rudnika Trbovlje, se je Zadružna elektrarna obvezala, da bo imela za svoje potrebe najmanj 200 V napetosti, medtem, kojerudnik Trbovlje uporabljal za svoje potrebe napetost 120 V za razsvetljavo na svojem območju ter v rudniških kolonijah. Zadružna elektrarna Trbovlje se je obvezala, da bo sporazumno z občino Trbovlje skrbela za zadostno razsvetljavo cest na območju rudnika Trbovlje, naselja Loke. Tako je 16-watna žarnica gorela na vsakih 60 m. S prihodom okupatorja so junija 1941 likvidirali vse krajevne zadružne elektrarne, tudi v Trbovljah in podobne zadruge v Hrastniku, Zagorju, Kotredežu, Lokah itd.. Te zadružne elektrarne so imele pretežno distribucijsko nalogo in so veljale kot proizvodne organizacije. Po zadnji vojni je njihovo vlogo prevzel DES - Državne elektrarne Slovenije. Značilno je, daje imelo novoustanovljeno podjetje Elektro Trbovlje leta 1953 svoj sedež prav nekdanji zgradbi Zadružne elektrarne Trbovlje. Sedaj pa že leta dolgo domuje v tej zgradbi Delavska godba Trbovlje. Tine Lenarčič apsfisrc M E*^*«^*!š!^ei*!š*l**I* Iščemo sodelavce p Če nimate dlake na jeziku, znate napisati vsaj vest in poznate dogajanja v svojem okolju, potem ste pravi. Pokličite v uredništvo Zasavca in povejte, da bi radi sodelovali pri delu časopisa kot dopisnik iz svojega kraja. Veseli bomo vsakega kUca. m Uredništvo I& 4 V_______________________ . ^ 0 socializmu V današnjem času se vse prevečkrat srečujemo z "intelektualno" globokimi razmišljanji o socializmu in poskusi njegove satanizacije. Takšne in drugačne prispevke na to temo srečujemo v pismih bralcev v slovenskih medijih. Kot po pravilu jih najraje pišejo zagrizeni antikomunisti iz vrst bivših komunistov. Namen teh pisanj je zelo prozaičen: umiriti svojo vest, ker so nekoč bolj ali manj prostovoljno sodelovali pri izgradnji sistema, ki naj bi bil socializem in se prikazati kot njegova žrtev. Od teh ljudi ni pričakovati, da bi kaj razumeli. Vse kar hočejo, je to, da bi jih ljudje spoznali kot deklarirane antikomuniste in jim oprostili njihov pretekli komunistični pedigre. Pri tem pa jim ni jasno, da konvertitov nikjer ne marajo. Kdor je izdal enkrat, bo to počel še večkrat in s takimi ljudmi si pač ne moreš veliko pomagati ali jim zaupati, predvsem pa ne graditi demokratične družbe, kar naj bi bil naš cilj. Važno je, da vemo, da ni propadel socializem marveč samo "kolektivni" in "državni" socializem. To misel je v svoji knjigi z naslovom "Zgodovina italijanskega socializma" zapisal zgodovinar Renato Zangheri in'z njo se povsem strinjam. Ne verjamem, da so si njegovi tvorci socializem tako predstavljali, tudi Marx ne. Vzrok propada sistema, ki se je imenoval socializem, je predvsem v tem, da je popolnoma prezrl liberalistične, humanistične in solidarnostne segmente in se zaradi tega sprevrgel in izgubil identiteto. Kot tak ni bil pripravljen uresničevati univerzalnih zahtev in hotenj človeštva. Univerzalna vprašanja zadevajo človekove pravice, ki so izpeljanke človekovih vrednot, zadevajo ekologijo in vprašanja varovanja okolja. Predvsem pa se ni nikoli kritično poglabljal v socialo in solidarnost kot pogoje kvalitete življenja in bivanja. Država, s katero se je socializem zlizal, je imela samo funkcijo imperija, popolnoma pa je pozabila na socialno komponento v vseh razsežnostih in ravneh. Skratka, socializem po meri človeka naj se sooči s problemi, ki niso uresničljivi v pogojih razrednega boja. Prav tako se mora soočiti z najbolj grobim in vulgarnim individualizmom, ki nima nič opraviti z libertatnostjo in povdarjanjem človekove zasebnosti in egoizma, ki je prisoten pri vsakem od nas. Če to ne dojamemo, pridemo do prepričanja, da kar ni dobro za posameznika ni dobro tudi za skupnost, v kateri živimo in delamo. Pri takšnem razmišljanju pa nismo več daleč od glorifikacije totalitarizma in fašizacije s korporativizmom in ukalupljanjem. Res je kapitalizem zmagal, ni se pa sposoben soočiti z demokratičnimi razsežnostmi človeškega sožitja. Kapitalizem pač temu ni kos, zato bo potreboval socializem kot socialnega nosilca demokracije s povdarjeno komponento solidarnosti. Grob primer je današnje rušenje zdravstvenega sistema in malikovanja zasebnega zdravstva, ki naj bi bilo samoplačl jivo in s svojimi kvalitetnejšimi uslugami dostopno le bogatejšim slojem. Mi to počnemo ravno v času, ko v ZDA ugotavljajo polom njihovega tako naravnanega sistema zdravstvenega zavarovanja, pri katerem je brez zdravstvene zaščite ostalo skoraj 40 miljonov ljudi. Na ta vprašanja je naravnana reforma, katere nosilca sta predsednik Clinton in njegova žena Hillary. Ali ni noro, da tisto, kar ni dobro za Ameriko, popolnoma ustreza Sloveniji in se celo poveličuje kot višek humanosti in skrbi za sočloveka. Mogoče pretiravam, vendar sam ne vidim nič čudnega v tem, da ozdravim po težki bolezni, pokosi me pa infarkt ob prejemu računa. Mislim, da bi moral socializem postati domena vseh družbenih slojev. Socializem je v bistvu nadaljevanje prizadevanj francoske revolucije, karbonarjev, fabianistov in socialnih utopistov devetnajstega stoletja, predvsem pa ne sme ponoviti napake, da bi dajal končne rešitve in se pri tem vulgaliziral. Kajti, ko so enkrat dane končne rešitve, ni več prostora za razvoj in ustvarjanje. Ostane samo problem, kako ljudi na tak ali drugačen način prepričati, da so prispeli v raj in da ga lahko vidijo samo, če hočejo in če si tega močno želijo. Pri tem pride prav samo še "močna" država, avantgarda in represivni in skorumpiran aparat. Pot v pekel je tako tlakovana in ovčke se lahko po njej odpravijo v boljše življenje. Vse to pa se počne ravno danes in mnogi pri tem sodelujejo z največjim veseljem, kajti izkušnje so si že pridobili v obdobju enoumja. Ta situacija ji je zelo znana, prav tako pa tudi instmmentarij za izvajanje. To moje pismo je namenjeno vsem narodnjakom, več ali manj antropološko obremenjenim nacionalistom in državljanom prvega reda, na katerih obrazih se zrcalijo vsa podnebja, samo podalpsko ne. Namenjen pa je tudi ljudem, ki na vsa vprašanja vedo zeloenostavne in predvsem končne odgovore. Gojmir Šteh, Trbovlje Pošta V uredništvu smo prav veseli vsake pošte. Tokrat so nas med drugim razveselili s kartico člani moškega pevskega zbora Svoboda I iz Hrastnika. Pevci so bili na pripravah v Bohinju. Verjamemo, da so bile priprave uspešne, dobre volje pa pevcem tako nikoli ne manjka. Veliko uspehov pri delu vam želimo. Uredništvo 0ro6o *1 * * J j 1*1 varnostjo sistema prevzame izključno kilometrov stran «d kontrolne 65 milijonov let razlike Lj„li Sz(nfl4ilii»)i dobe... saj vèsti ...Trias. Jura. ‘ Skupaj sestav ijo več različnih Uvidi, še bolj /.ultimili, ne pa jih skorij na milijonov dolarjev Llužka. Os- Kreda...) nam ponujajo preprosi pra-plazilcev, ter jih izolirajo na en široko odprli? 2)zakaj morajo v vseh carje zelo verjeten. G roaaaaaaar! recept - kako: Vzameš kanček neobljuden otoček. Nadzor nad bikih filmih izklapljati elektriko X Tommy iiiiiii nppHHppeiipi ililiBI ■liii IIBflHi ^ 1968 - Manager skupine Big Brother and Holding Company, Albert Grossman je izjavil, da bi novembra tega leta njihova pevka Jani s Jopi in zapustila skupino zaradi svojih prevelikih obveznosti z razlogom, da se ne more več razvijati skupaj. 1970 - Pri Tanila Motown Records so objavili novico, da soprodali 10 milijon singl plošč skupine Jackson 5. Tako so postale več milijonsko nakladne pesmi kot npr. ABC in I want you back. 1971 - V New York Timesu so z anketo narejeno med mladimi belim prebivalstvom opažali vse večji interes za čmo gospel glasbo. 1973 - Kitarist in vodja skupine Santana, Carlos Santana je sklenil pristopiti novemu duhovnemu gibanju Sri Chinmoy ( v katerem pa je že bil kitarist McLaughin) in si nadel ime Devadip kar je isto kot ime Santana le v jeziku tega gibanja. Isto leto je postal hit skladba Angie skupine Rolling Stones. 1974 - Po šestih letih dela na materialu je svojo ploščo Walls and bridges izdal John Lennon. Taje v hipu postala album leta. 1975-Po dolgem času so pred petdeset tisoč glavo množico ponovno zaigrali Jerry Garcia and Friends. Na koncertu pa so se pojavili tudi novi Jefferson Ai rplai n toki at kot Jefferson Starship. 1976 - Pri streljanju s pištolo magmi m 375, ko je ciljal steklenico sode, zadel svojega basista nihče dni g kot Jerry Lee Lewis. Jerry a so zaprli zaradi nošenja orožja brez dokumentov in seveda napada na osebo. 1977 - David Bowie je sprejel povabilo Binga Crosbya, da z njim nastopi v duetu na božičnem showu. V ta namen sta posnela dve pesmi in to Little drummer boy in Peace of earth. 1980 - Zaradi prevelike doze alkohola (popil je namreč preveč vodke) je umrl bobnar rock skupine Led Zeppelin, John "Bonzo” Bonham. Začela se je tudi glasbena kariera za tiste čase kontroverzne skupine v glasbi - B 52's. 1981 - To leto seje končno znašel in našel svoj prostor v glasbeni sceni nihče drug kot Prince. Takrat so ga imeli za reikamacijo Jiinija Hendrixa. 1982 - ßvoj prvi glasbeni uspeh so poželi - s skladbo Harvest home angleška rock skupina Big Country. Nastali so iz ostankov anarho-punkovske skupine Skidds oziroma kitarista te skupine Stuarta Addamsa. Rudi Špan-Muc Kot veste, seje pred kratkim pri nas mudil Miran Rudan. Ko smo ga zaprosili za kratek pogovor, da bi povedal kaj počne in kakšni so njegovi načrti, seje le nasmehnil in dejal: "Ne bom nič govoril, vse bom povedal, ko bo prišel čas." Kdaj pa bo to in seveda, kaj nam bo Miran zaupal, je še nerešeno vprašanje. Vsi pa upamo, da bo svoje skrivnosti razkril prav kmalu. Opazili ste lahko, da so zasavske skupine med Gorenjci zelo popularne. Najprej so se na Radiu Kranj predstavili člani skupine Orlek, sedaj pa vsi upajo, da jih bodo v Kranju obiskali tudi člani skupine Hiša. Glasbeni uredniki in ostali delavci na tamkajšnjem radiu so zelo navdušeni nad njihovo glasbo. Se sedaj še sprašujete, kdo bi lahko vzel Gorenjca v roke in ga naučil olike in spoštovanja? Zasavc, kdo pa drug. Martina Kajfež, lanska zmagovalka za slovenski obraz leta, je v letu dni manekenske kariere zelo napredovala. Na tekmovanju Look of thè year je Lačd F— Z^nFredm Plestenjak let Sašo : : : . . lili je nove pesmi Je napisal, satnpaprav», da botio bolj tesne, kot so bile npr. Sonček |e..., Zarjavele trobente, Stujeic... Naslov albuma bo Zadnja večerja, Zoran je prav tako Je napovedal svoj u.>vi samostojni album. . ..v...“..—. . e.— .veé.V.-.w F... Alenka Godec . pupiaslia kat dse * XÄ KM» M b izšel album, ki ga U. '.....eia s m.m, Mišo Oh g-.uh. Miian Juvan m Jože Manko S tem triom Alenka nastopa vsak drugi čotitck v ljubljanskem ja/'/ovseni kaseta in CD Jana Plestenjaka, Jan. prihodnjega leta. Na »jej bodo ludi predvsem odličen kitarist, je na kaseto nekatere priredbe: Vse kar želim, je uvistil deset pesmi. Naj stvari so 3 in slovenski naslov pesmi, ki jo je pel Žnidarič, Alenka Godec, Dominik prip.avljatudiduet/.MartoZoie.ldse . k ob cbiM 0»,sa, a N,X v3= ^rsrsrg sräÄSs ÄS osvojila drugo mesto, zatem videla sanjski Miami in nato v žep "zbasala" pogodbo za 100.000 zelenih listkov -dolarjev seveda. Pa naj še kdo reče, da so Slovenke poceni. Zlatko Dobrič je izdal kaseto z naslovom Ti boš moja ribica. Zakaj se je odločil za tak naslov ne vemo, mislimo pa si, daje verjetno na kakšnem od svojih koncertov zagledal prikupno mladenko in si rekel: "Ta bo pa moja riba!" Če domnevamo pravilno, še preverjamo. A ca Razbomlka pozna vsak, ki se zanima za slovensko glasbo, saj je lastnik sedaj, na žalost, pogorelega studia Tivoli, v katerem so snemali vsi znani slovenski glasbeniki. Od studia so ostali le deli, kijih Aco razstavlja na sejmu Elektronike v Ljubljani. Da pa bo Acova pot do ureditve novega studia nekoliko lažja, znani slovenski glasbeniki pripravljajo dobrodelni koncert, ki bo 28. oktobra v HaliTivoli. Pa naj še kdo reče, da nismo Slovenci - kot bratje. S.G. TONE - klaviature, harmonika JANKO-bas kita« vokal MARKO - kitara, vokal nami (spet smeh). Ime si je izmislil Vili Bertok (basist Don Juana op.p.). Gamsa je težko ujeti in tako je tudi z nami." Ob Vilijujim pomaga šeen Don Juan, zimenom Damir Jurak. Pri snemanju pesmi igra bobne, fantje pa na koncertih uporabljajo "ritem mašino." Njihovo glasbo je Marko definiral kot "mešanico med narodno-zabavno in pop glasbo," skupino pa kot "rockeije v narodnih nošah." Samo dvema posnetkoma navkljub, pa se Gamsi že pripravljajo na izdajo prve kasete. Dogovarjajo se z ZKP RTVS, potekajo pa tudi dogovori z založbo Mandarina. Ob tem, da jim pomagata dva člana skupi ne Don Juan, ter da so bili letos tudi njihova predskupina, je druga opcija malce bolj verjetna. "Daj, napiši še to, da 18. oktobra nastopamo v oddaji "Poglej in ^adeni." Boš?" Bom, ni problem. Tomaž A. Štojs In ne kakršnikoli. Cela družina Gamsov je na pohodu. Tone, Janko, Marko in njihovoče Janez Omahna. Prvi trije sestavljajo skupino, ki sije nadela dokaj čudno ime, oče Janez pa je njihov mentor, voznik, prenašalec opreme, prijatelj... Zasavskim ljubiteljem glasbe bi morali biti dobro znani. Poleti so namreč igrali skoraj izključno v pri nas. Padež, Čolniše, Kisovec, Podkum... In ob tem imajo fantje samo dva studijska posnetka. Oh Carol, skupine Smokie in slovensko verzijo,z naslovom Kori. "Ja, res imamo samo dva posnetka," pravi Marko, "imamo pa tudi celo kaseto, sicer z demo posnetki, pa vendarle. Razdelili smo jih našim prijateljem, ki so izredno zadovoljni." Malokdaj vprašam po imenu skupine. Ampak, zakaj Gamsi? So bratje ljubitelji Laškega piva ali so nemara iz Laškega. Pred odgovorom je sledil glasen krohot mojega sogovornika. "Ne eno ne drugo. Smo iz bližine Domžal in tam se pije Union. Ampak tudi z Laškim pivom nimamo nobenih problemov. Kvečjemu on z V- Naglasbe ni sceni namerava Vlado skupaj zBeltinško bando, ki ga spremlja na zadnjem CD-ju in kaseti Spominčice, izdati še "live" kaseto, ki je bila posneta nakoncertih (največ v Mariboru). Kaseta naj hi izšla v mesecu dni. Omeniti pa velja, da ga na Spominčicah v pesmi Lili Marlen spremlja tudi pihalni orkester Svea iz Zagotja. Vlado pripravlja nove skladbe tudi s skupino Martin Krpan, ki naj bi bile posnete in predstavljene naslednje leto. Čez zimo pa namerava imeti več koncertov, ki se začnejo z nastopom na Borštnikovem srečanju konec oktobra, 2. decembra ga bo moč poslušati v Cankarjevem domu, potem pa tudi po drugih slovenskih krajih. Vlado Kreslin v Zasavju še ni samostojno koncertiral, pred nekaj leti smo ga lahko poslušali le z Martini Krpani na Izlakah. Upajmo, da ga bo tokratna turneja po dolgem času spet zanesla v naše kraje. Jože Ranzinger jr. Med nedavnim obiskom v Radencih,sem imel priložnost srečati Vlada Kreslina. Ker je po njegovem zadnjem uspehu (Cl)-ju in kaseti Spominčice), ki sta bila prodana v 2500 in 10000 izvodih, nastalo nekakšno zatišje, me je zanimalo, če se že pripravlja nova nevihta. Vlado trenutno sodeluje pri snemanju edinega letošnjega slovenskega celovečerca. Scenarij zanj je bil napisan po romanu Namesto koga roža cveti, ki opisuje življenje ciganov. Film se dogaja v Prekmurju in Vlado v njem igra očeta enega od dveh glavnih junakov, za film pa je seveda prispeval tudi nepogrešljiv light motiv - pesem Namesto koga roža cveti. Čeprav Vlada doleti v filmu smrt, ostaja v življenju še kako aktiven. Razen v filmu nastopa trenutno tudi v mariborskem gledališču, kjer v oktobru skoraj vsak dan igrajo predstavo Jermanovo seme. Predstavapoteka v prostoru Minoritske cerkve v Mariboru in je nekakšna glasbena parodija na Cankatjevo predlogo. J « KMETIJSKA ZADRUGA 1 IZLAKE z.o.o. pos/ova/n/ca AfEDEA V poslovalnici MEDEA na Izlakah imamo bogato izbiro moške, ženske in otroške obutve. NA ZALOGI JE ŽE JESENSKA - ZIMSKA OBUTEV PO UGODNIH CENAH: - ženski salonerji od 2.600 SIT dalje - ženski semiš visoki škornji od 4.900 SIT dalje - dekliški semiš visoki škornji od št. 31 dalje od 4.400 SIT dalje - otroški gumijasti škornji od 840 SIT dalje - Goratex - neprem. otroški čevlji od 3.800 SIT dalje - otroški copati (zimski) od 571 SIT dalje NUDIMQ VAM MpŽNOST PLAČILA NA CEKE: nad 3.000 SIT na DVA ČEKA nad 5.000 SIT na TRI ČEKE nad 8.000 SIT na ŠTIRI ČEKE ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure. [ TELEFON: 0601/73 696 VABLJENI! J KOVINOTEHNA TRGOVINA SS EFü iü T rbovlje Obnovljena in povečana trgovina Dol pri Hrastniku, Pod hribom 2 'BELA TEHNIKA IN AKUSTIKA' 'MALI GOSPODINJSKI APARATI* 'ELEKTRIČNI, VODOVODNI IN TOPLOVODNI INSTALACIJSKI MATERIAL' 'OKOVJA, ŽIČNIKI, VUAKI' 'STEKLO, PORCELAN, SVETILA' * BARVE, LAKI, ČISTILA' 'UGODNE, KONKURENČNE CENE * POPUSTI ' PRODAJA NA ČEKE' * AKCIJSKA PONUDBA * PS GORENJE 604 ZA GOTOVINO 39.990,00 PS GORENJE 604 NA KREDIT 43.990,00 PS GORENJE 606 ZA GOTOVINO 46.200,00 PS GORENJE NA KREDIT 49.990,00 MESOREZNICA KOVINSKA 16.709,00 7 DELNA GRT. RJE PROSTE POSODE IZ UVOZA 9.690 „nEIV|l RAZPRODAJA tUDI N*o, HRASL ’BELTON" 0.9 550,00 LqUU "BELTON" 4L 2.190,00 fiu V TRB° “BELTOP" 4L 3.450,00 "BELTOP" 0.9L 880,00 ZIDNE BARVE JUPOL 3KG 414,00 AKUMULATORJI MEŽICA 40A 3.990,00 50A 5.513,00 60A 5.870,00 VISEČE SVETILKE - FILIPINSKA ŠKOLJKA ŽE OD 2.760,00 DALJE ENOJNI REFLEKTORJI OD 900,00 DO 1.680,00 ZIDNA MEŠALNA PIPA 3.630,00 TOALETNI PAPIR 169,00 Za gotovinski nakup nad 12.000 SIT - 5% POPUST, razen za artikle v akciji MOGOČE JE MOGOČE" tNlKU Podjetje za trgovino, gostinstvo in turizem, d.o.o. Pugljeva 25, Ljubljana, PE zagorje, Kolodvorska 6 Vas obvešča, da smo odprli diskont MERCATINO kjer vam po ugodnih cenah nudimo: - tekstil - keramiko - porcelan - kristal - kuhinjske pripomočke - igračke Nudimo vam možnost plačila na več obrokov! Pri gotovinskem nakupu nad 30.000 SIT imate 10% popusta! 1 gorenjese/v/s d.o.o. SE Trbovlje, Rudarska c.2A telefon 22 277, telefax 26 174 ŠIROKA PONUDBA IZDELKOV: gospodinjski aparati, barvni televizorji, satelitski sprejemni sistemi klimatizerji - klima naprave alarmni sistemi za varovanje objektov, plinske peči za ogrevanje in bojlerji Duvall visoke kakovosti originalni rezervni deli gorenje UGODNI PLAČILNI POGOJI: gotovinski popust brezobrestno plačilo na 4 obroke s čeki možen nakup na 6 obrokov 24 MESEČNA GARANCIJA za nakup bele tehnike TEUÌP0 PRODAJA NA ZAKUP- TEMPO omogoča mesečno odplačevanje na dve leti, takojšnjo uporabo izdelka, brezplačno vzdrževanje ves čas zakupa AKCIJSKA PRODAJA: pralni stroji že od 43.200 SIT dalje televizorji že od 39.996 SIT dalje Pridite in se prepričajte v SERVIS GORENJE na Rudarska c.2A NOVO: V ponedeljek, 18.10.93. ob 11.uri je otvoritev novih poslovnih prostorov, kjer je bil včasih vrtec, v stolpnici na Rudarski c. 2A, to je nasproti blagovnice Centromerkur, S tem želimo še izboljšati našo ponudbo. VLJUDNO VABLJENI, SE PRIPOROČAMO! lmauulJW|lnrmif>^. .mmin- .mm,-..mm ... ..............mini» umi f w —............... Zibret znova v Zagorju Po odstopu Leopolda Rogliča je moštvo ETI Elcktroelementa do nedeljske druge prvenstvene zmage z Beltransom popeljal Alojz Škrinjar. To je bila le začasna rešitev, saj so Zagorjani za novega trenerja izbrali dosedanjega vodjo stroke pri O RIA Rudarju Vinka Žibreta. Ta51-letnistrokovnjakje že z uspehom deloval v Zagorju, kamor seje vrnil po komaj desetih mesecih. Spomnimo se, daje Žibret prvič prevzel zagorsko moštvo jeseni leta 1989 in ga uspel zadržati v tedanji območni ligi, že v naslednji sezoni je Proletarec s samo enim porazom osvojil naslov prvaka in se prvič uvrstil v republiško ligo, ki je ob samostojnosti Slovenije postala prva državna liga. Ekipa je pod njegovim vodstvom najprej ostala v ligi, že v naslednji jeseni pa je bila po polovici tekmovanja uvrščena na 9.mestu lestvice in bila na pragu naj večjega uspeha kluba v zgodovini. Toda ljubezni je bilo kar naenkrat konec, epilog pa je znan. ETI Elektroelement je izpadel v drugo ligo, kjer mu kljub temu, daje bil pred prvenstvom velik favorit, ne cvetijo rože. Zagorjani so že precej zaostali, vseeno pa še upajo na priključek k vrhu. Vinko Žibret bo prvič na uradni tekmi na klopi v nedeljo, ko Zagorjani gostujejo pri letos odličnemu Korotanu. Če bodo s prihodom Žibreta prišli boljši časi zagorskega nogometa, bomo kmalu videli. Do zaključka redakcije nismo uspeli zvedeti, kdo bo Žibreta zamenjal na klopi ORIA Rudarja. O tem pa več v naslednji številki. Sašo Fabjan V-................ .......... Nočni tek Atletski klub iz Radeč je v okviru praznovanja krajevnega praznika organiziral 24. nočni tek po ulicah mesta. Skupno seje tekmovanja udeležilo 98 tekmovalcev iz šestih slovenskih atletskih klubov. Prireditev, ki jo je motil dež, si je ogledalo veliko krajanov, priznanje pa gre klubu za odlično izpeljano organizacijo. Ob zaključku zanimive tekme so tekmovalci skupaj s približno 250 rekreativci pretekli tekmovalno progo, kar je dokaz, da podobnih prireditev manjka. Če bo klub v prihodnje še organiziral podobna tekmovanja, mu je vsekakor potrebno priskočiti na pomoč, saj si peščica zagnancev resnično prizadeva, da bi kraljica športov našla svoje mesto tudi v Radečah. Nekateri rezultati tekmovalcev AK Radeče kažejo, da so pri tem uspešni, saj imajo celo državnega prvaka v metu kopja. Zmagovalci: 1. in 2. razred - pionirke: Jerneja Veber (OŠ Sevnica), -pionirji: Jernej Povše (TK Boštanj); 3. in 4. r. -pionirke: Polona Martič (TK Boštanj), pionirj i: Niko Stinta (OŠ Radeče); 5. in 6. r.: - deklice: Petra Radišek (OŠ Sevnica), - fantje: Uroš Zupan (AK Rudar Trbovlje), 7. in 8. r.: - dekleta: Klavdija Tomažin (OŠ Sevnica), - fantje: Damjan Horjak (AK Sevnica), mladinke: Malči Juvančič (AK Rudar Trbovlje), mladinci: Robert Grojzdek (AK Sevnica), članice: Zvonka Bregar (AK Sevnica), č lan i : J anez S tari na ( A K Papirničar). F.K. Zmagal Kužnik Po večkratni/! odpoved ih zaradi dežja in zalo tudi precej okrnjeni zasedbi, se je v soboto, 9. 10. 1993 organizatorjem III. prvenstva Zasavja za veterane+35 in+45 let posrečilo izpeljati tekmovanje do konca. Tekmovanje je potekalo na igriščih Izlake, prijavljenih je bilo le 12 tekmovalcev. V kategoriji starejših veteranov +45 let je svojo premoč zopet dokazal Janez Kužnik iz Trbovelj, saj je znova brez poraza (tretjič zapored) zmagal. Na dva gema sc mu je sicer približal Stanc Gošlc (Izlake), kar je zadoščalo le za drugo mesto. Tretji je bil ženo zmago Vlado Ščurk (Trbovlje), četrti pa Kandi Polak (Izlake). Rezultati: Kužnik - Polak 6:0; Goste-Ščurk 6:2; Ščurk - Polak 6:3; Kužnik -Goste 7:5; Goste-Polak 6:4; Kužnik - Ščurk 6:1. V mlajši kategoriji veteranov +35 let lanski zmagovalec Jože Lebar iz Izlak ni dovolil presenečenj in je z zdaj že daleč naokoli zna- no vztrajnostjo gladko zmagal med sicer samo osmimi tekmovalci. Franc Koritnik (Izlake) seje letos v finalu zmagovalcu v borbenosti zelo približal, vendar mu več kot časten poraz in dobljen gern ni uspelo zabeležiti. Za neformalno tretje mesto je Miha Hild (Izlake) premagal Dominika Kužnika (Trbovlje) z 9:3. Vrstni red: 1. Lebar Jože, 2. Koritnik Franc, 3. Miha Hild (vsi Izlake) 4. Kužnik Dominik (Trbovlje). Zasavsko prvenstvo 93 je kljub za tenisače izredno muhasti in malce preveč deževni jeseni uspešno organiziral domači klub TK Izlake. Kdor je ostal lačen igre, si je lahko potešil na priložnostnem pikniku, razšli pa so se v upanju, da bo jesen 94, ko se spet pomerijo na 4. prvenstvu, lepša z vremenom in vepj im številom tekmovalcev. Miha Hild Čuk najboljši Trbovlje, 9. 10. 93 - V Trbovljahje bil zadnji turnir v letu 93 v d veh kategorij ah. V pionirski kategoriji je zmagal Žiga Valentinčič z zmago nad Petrom Kneževič. V kategoriji članov Marjan Čuk zopet ni dovolil večnem rivalu Petru Golobu prevzeti primat in le z zmago 2:0 v setih potrdil prvo mesto v klubu. Rezultati polfinala: Čuk:Možic 6:1, 6:4; Golob:Dolinšek 6:1, 6:0; Finale: Čuk:Golob6:2, 6:4. M.H. Mala šola šaha Šahovski klub Rudar Trbovlje organizira v svoj ih prostorih 1. letnik pionirske šahovske šole in malo šolo šaha. Otroci se lahko vpišejo preko okrožnic v šolah in vrtcih. Vpis bo potekal 16. oktobra 1993 od 9.00 do 11.00 za pionirsko šahovsko šolo in od 11.00 do 12.00 za malo šolo šaha v prostorih ŠD Rudar. V L letnik se lahko vpišejo učenci od 2. do 6. razreda osnovne šole, v malo šolo šaha pa otroci od 5. leta naprej. Vse mlade šahiste vabimo, da se nam pridružijo. U.Z. Nogomet Končno zmaga ETI EE - Beltrans 3:1 (1:0) Zagorje, igrišče Proletarca, gledalcev 400, sodn ikj. H orvat (Maribor). Strelci: 1:0 Šink (44), 1:1 Stojko(51),2:l Žibrct(64-11 iti), 3:1 Kern (86) ETI EE: Hace.Borštnar, Žibret, Brečko (Kurež), F.Kranjc, Razboršek, Šink, Kern, Holešek. Petrušič, Grčar (Povšnar) Beltrans: Rajh, Radikovič, Modlic, R.Bercndijaš, Posavac, Hošpel (A.Osterc), M.Osterc (Kutoš), Puklavec, Stojko, Vozlič, Slana. Zagorjani so končno dosegli drugo prvenstveno zmago. Boljše so igrali v prvem delu, ko so si pripravili več zrelih priložnosti in povedli z golom Šinka, ki mu je lepo podal Petrušič. Višje vodstvo sta preprečila gostujoči vratar Rajh in sodnik, ki ni dosodil dveh očitnih enajstmetrovk. V NOGOMET Radeče: 16.10. ob 15.00 Papirničar - S KS Dover (3.1iga), stadion v Radečah Kisovec: 16.10. ob 15.00 Svoboda - Tabor Sežana (3.liga), igrišče Svobode Trbovce: 17.10. ob 15.00 O ria Rudar - Turnišče (2.liga), stadion Rudarja ROKOMET” Trbovlje: 16.10 ob 19.00 Omnikom Rtidar-Nova oprema (1 .liga), OŠ Trbovlje Hrastnik: 16.10. ob 19.00 Dol TKI Hrastnik-Sevnica (2.liga), dvorana na Logu "tenis Litija: 16. in 17. 10. bo turnir posameznikov za serijo Dnevnik - Kirn in rekreacijsko teniško lestvico Slovenije, teniška igrišča v centru AS. Prijavite se lahko do četrtka do 20.00 ure. Rezultati žreba bodo na voljo isti dan po 21.00 uri na tel.: 061/881-817. (Stane). Kategorije: do 25, nad 35 in nad 45 let. Turnirja se ne morejo udeležiti igralci, ki so uvrščeni do 50. mesta na jakostni lestvici teniške zveze Slovenije. nadaljevanju so se gostje odprli, že v prvem resnejšem napadu izenačili in še nekajkrat nevarno napadli. Novega presenečenja pa vendarle ni bilo. Za to sta poskrbela Žibrct, ki je po prekršku nad Holeškom realiziral najstrožjo kazen in Kern s krasnim zadetkom v končnici tekme. S.F. Pričakovan poraz Avto Hum - ORIA Rudar 3:0 (1:0) Kočevje, igrišče v športnem parku Gaj, gledalcev 700, sodnik Kandare (Ljubljana). Strelci: 1:0 Vujčic (45), 2:0 Jolič (64), 3:0 Rajšel (80). Avto Hum: Pejkovič, Ramar. Muhvič (Majerle), Rajšel, Čosič, Šalja (Križ), Novak, Bošnjak, Vujčic, Jolič, Stojanovič. ORIA Rudar: Mudrinič, Kic, Florjane, Rižner, Štok, Zaimovič (A.Ranzinger), Sotenšek, Herman, Žlak, Breznikar, Jesih. Trboveljčani so tudi na četrtem letošnjem gostovanju ostali praznih rok. Zmaga vodilnega moštva je povsem zaslužena, saj so se gostje enakovredno kosali ledo končnice prvega dela, ko je moral zaradi poškodbe iz igre Zaimovič. Igra v obrambi je bila nato slabša in manj zanesljiva, kar so igralci trenerja Perice izkoristili in trikrat matirali Mudriniča. S.F. Končno zmaga Litija - Zlata Kaplja (Radomlje) 1:0 (0:0) Litija, igrišče Litije, gledalcev 400, sodnik Fon (Tolmin). Strelec: Harhek (79). Litija: Grošelj, Jarm (Begič), Ocepek, Props, Golnar, Martič, Zajc, Felc, Roglajen. Barbck, Mele. Zlata Kaplja: Kovač, O solin, Bogojevič, Kaplja, Dolinšek, Popolar, Mlakar, Josipovič, Urbanija (Lioičič), Marinšek, Tekavc. Domači so končno osvojili novi točki po zelo dobri igri skozi celo tekmo. S klopi sta moštvo vodila pomožni trener Tišler in Rajko Kneževič, ki se ga spominjamo iz zlatih časov litijskega nogometa. V prvem napadu so imeli gostje enkratno priložnost, saj sta se kar dva igralca gostov našla sama pred Grošljem, ki pa je bil uspešnejši. Potem so igro prevzeli v roke domači, ki pa so bili ponovno strelsko nerazpoloženi vse do 79 minute, ko sta si Poglajen in Barbck izmenjala dvojno podajo na robu kazenskega prostora. Poglajna so globoko v 16 metrskem prostoru gostje zrušili in sodnik je brez oklevanja pokazal na 11 metrovko. Barbck pa je bil neusmiljen. Dokonča smo videli še nekaj neizkoriščenih priložnosti domačih, kjer velja za borbenost pohvaliti vse. Tudi gledalce za obisk. S.K. Zopet ot> točki Bilje-Svoboda 2:0 (0:0) Bilje, igrišče v Biljah, gledalcev 200, sodnik Radovanovič (Koper). Svoboda: V. Kurcž, Vozelj, Karamarkovič. Goštc, M. Kurež. Hodak, Račič, Bučar, Kovač, Vrtačnik, Zakonjšek. Tudi tretje gostovanje Svobode seje slabokončalo, saj so izgubili že tretji par točk. V prvem delu tekme so se Kisovčani. še kar dobro upirali in držali neodločen rezultat. V drugem polčasu pa so boljši domači dosegli dva gola, ter zasluženo zmagali. J.M. Smola Papimičarja Kovinar - Papirničar 1:0 Maribor, igrišče Kovinarja, gledalcev 150, sodnik Grabar (Ptuj). Strelec: Kukljič (10). Kovinar: Prelec, Muhič, Šebalj, Rclič, Vrčič, Zi m cd B.. Šebalj M., Kovačič, (Planšck). Kukljič. Čelan (Ornik). Papirničar: Keine, Trebcše. Ramaž. Guček, Plazar, Cetin, Kačičnik, Ribič, Kirbiš, Guček D. Rcžun (Molan). Igralci Papimičarja so imeli v Mariboru izredno smolo. Kljub zelo dobri igri so izgubili, potem ko je sodnik Grabar v 73 minuti dosodil 11-metrovko za domače. Sodnik je gostujočima igralcema Ribiču in Oti čeku zaradi preostrega štarla pokazal rumene kartone. Žal je prišlo v 78 minuti do manjšega incidenta, ko je po navedbah domačih Boštjan Guček udaril domačega igralca. Sodnik je Gučka izključil, ta pa pravi . da prekrška ni napravil. Kljub porazu igralci Papimičarja upajo, da bodo v jesenskem delu prvenstva pri vrhu v tretji slovenski nogometni ligi. F. K. Rokomet Tokrat zanesljivo Om n ikoni Rudar -KVM Ribnica 22:18 (10:6) Trbovlje, dvorana OŠ, gledalcev 500, sodnika Babič (Grosuplje) in Mehle (Domžale). Om n ikoni Rudar: Lipovšek, Jug, Medved 3, S.DcržičS, Vrbnjak, Kosec 8,1.Dcžič 2, Senčar, Mašič, Voglar 4. Abdič, Senica. KVM: Krajc, Ilc 2, Marolt. Tanko, S.Mihelič 1, Lesar 2. A .Mihelič 4, Škaper5, Fajdiga l.Djokič 3, Geize. Trboveljčani so z odlično obrambno igro uspeli preprečiti ponovno neprijetno presenečenje, ki so ga doživeli lani, ko sojih Ribničani "sesuli" sredi Trbovelj. Še več, v prvem delu prvega polčasa so gostom dali točno vedeti, kdo j e gospodar na igrišču. Vratarja sta tokrat izvrstno opravila svojo nalogo saj je mladi Uroš Senica v prvem polčasu ubranil dva strela s sedmih metrov, v drugem polčasu pa je po rahli zmedi v obrambnih vrstah svojo nalogo več kot izvrstno opravil Danilo Lipovšek. V drugem polčasu so domači nekoliko umirili tempo, gostje so se jim približali na tri gole, ved ar pa zmaga ni bila ogrožena niti sekundo, saj so Omnikomovci, predvsem pa Dušan Kosec, uspešno zaključili večino napadov. Predstava Trboveljčanov vsekakor obeta veliko, po poškodbah pa sta bila tokrat prvič v postavi zu di kapetan ekipe Matjaž Vrbnjak inb Nedžad Mašič. B.K. Kolinska Slovan -Presad Litija 25:19(10:8) Ljubljana, dvorana Kodeljevo, gledalcev 400, sodnika Povalej (Celje) in Melanšek (Velenje). Kolinska Slovan: Franetič, Jovanovič, Glavač 4, Jelčič, Češnovar 4, Crijevič 2, M. Papež, Novak 1, Kastelic 3, Dragar 1, Počevnina 6. Presad Litija: Ulčar, Š pende, Špelič 4, Kos 3, Maček 4, Kolar 4, Andrejič 3, Mandelj 1, Kogovšek, Gorišek, Sotenšek, Doblekar. Za domače je nastopil bivši igralec Presada Počervina, za Presad pa bi vši S lo vano vec Andrej ič. UspcšnejšijebilPočernina, Andrejiču pa ni šlo nič od rok in po tekmi je bil prav nerazpoložen, kljub temu, da soigralci niso valili krivde nanj. Prvi polčas je bil še nekako izenačen po igri in rezultatov, ko pa je v igro vstopil Špende, so domači napravili razliko 4 zadetkov in to obdržali do konca. Pri Presadu ni v....... Naj rokometaš Zasavja Zasavc in G rema d.o.o. izbirata najboljšega rokometaša in strelca Zasavja. Po zgledu naj nogometaš Zasavja bomo tudi tu izbirali najboljše igralce glede na ocene, kijih bodo po vsaki ligaški tekmi dali trenerji ekip. Najboljše strelce pa bomo dobili po enostavnem sistemu - seštevanju golov. Naj rokometaša bomo izbirali le med igralci Presada iz Litije in Omnikom Rudarja iz Trbovelj, za naslov najboljšega strelca se bodo potegovali tudi igralci Zagorja, Dol TKI in Radečani. Vsekakor je konkurenca velika in boji bodo ogorčeni. V zadnjem (2. kolu) sta sc najbolj odrezala Igor Doblekar in trboveljski vratar Danilo Lipovšek. Točke pa so dobil: l.kolo: Presad: 5 -Igor Doblekar, 3 - Dušan Andrejič, 1 - Zlato Kolar; Omnikom Rudar: 5 - Dušan Kosec, 3 -Tone Medved in 1 - Sandi Deržič. 2. kolo: Presad: 5 - Igor Doblekar, 3 - Borut Maček, 1 - Mito Kos; Omnikom Rudar: 5 - Danilo Lipovšek, 3 - Dušan Kosec in 1 - Sandi Deržič. Skupno: 10 - Doblekar, 8 - Kosec, 5 - Lipovšek, 3- Andrejič, Maček in Medved, 2-S. Deržič, 1 - Kolar in Kos. Strelci: 14 - Kosec (OR), 13 - Šeško (TKI), 12 -Stropnik (TKI),Medved (OR), Kolar (Litija), Fajdiga (Zag), 11 - Maček (Litija), 9 - Moljk (TKI), 8 -Zahrastnik (Radeče), 7 - Andrejič in Kos (oba Litija), Sotlar (Radeče), itd... Cesta 9. avgusta 9, Zagorje, tei.: 0v 1 j o : V IT AGO u.o.o. Zagorje: KONDOR «i.o.o. Zagorje: \KO\ A IMPIX do V. l.'uMv.na. DPI’ d.o o. Izlake; MINS d,o o Pom un., I MINOIMPIX d .0.0. Koper: MARINO d. 0.0. Izlake; PRO il-.S d.o.o. T.bovlje. INFOdoo T rbovlje, PURCONT d.o.o. Trbovlje; BUTIK NICK Zagorje; GUPI d 00 Hrastnik; RKDMARk d 00 Lyiibhana; TR RF do /ap»,:. (jUMKKS d 0.0. Hrastnik: PLUVI D d.o.o. Trbovlje., TRNOV \ tl.« v Menu š: VAI RKS VOMMh.Rfl. do o. Novo Mesto; SU 1)10 PAM \S\ Allei.DIMI d 00 I j,il>l|atia: KAMNOSKŠ I V( IŠURGAN DolpnH, isimku.GUMX d.o.o. /«graje: M A/I ROM V N Bo.ovni« 1. UR UVID R dio o Bukovci VIGIT «loo Zagorice «RANK r.AVV XR /arnika. MMTIA JKSIII-RIZMAN V« leme LMUR do,v Lra.s l-.MONA Ml.sNA INDUSTRIJA Ljubljana Polje AVTO KBM d.o.o Annui« I KI.I.KOM d < ... Zagorje. Ut. BICA MARŠI.Ml. Stara < erkev ; Ob TAJ A MILOM VIC ! ,-b;,. KURTI.Sd o ■ Kom. ml., M VŠ XD d o o Krm, TLRMOSHOP \ Jenji B1ROPI ASI Domžal«, KROK IR e. Manno, LAMI \ «I o t) « KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o. MAFKFT AJDA UGODEN NAKUP KAVA ORIENT 100G SLADKOR OLJE ZVEZDA ČOKOLADA MILKA PRAŠEK REMI ULTRA 10/1 SVEČE 57,70 SIT 89,20 SIT 132,90 SIT 79,80 SIT 2.650,00 SIT OD 81,90 DO 157,00 SIT NAKUP OZIMNICE, TEKSTILA IN BELE TEHNIKE JE MOŽEN NA ČEKE: nad 3.000 SIT na DVA ČEKA nad 5.000 SIT na TRI ČEKE nad 8.000 SIT na ŠTIRI ČEKE ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 7.00 do 12.00 ure. ob nedeljah 8.00 do 12.00 ure. SE PRIPOROČAMO! IMPORT-EXPORT PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO (Kolodvorska 17, Trbovlje) MALOPRODAJA: fr KOLODVORSKA 17, TRBOVLJE (Sušnik) ^ PRODAJNI CENTER, A Trg revolucije 26 (Kupola) POSLOVALNICA HRASTNIK, Aleša Kaplje 6 knjigarna in papirnica 61410 zagorje ob savi casta zmage 27 tel. 0601/61 061, 62 318 fax 0601/64 039 NOVE TEHNOLOGIJE ZA NOVE ČASE knjige za otroke in mladino, leposlovje, priročniki, učbeniki, strokovne knjige, hišni in poslovni računalniki, komunikacijska tehnologija, birotehnična oprema in pribor, zabavna elektronika, pisarniški material, šolske potrebščine, darila, ... Nakup pri nas je DOBRA ODLOČITEV! mladinska knjiga ljubi ja na, titova 3 mesnica-delikatesa ferdi 61410 Zagorje ob Savi, Kidričeva tel.: 0601/61 344 Delovni čas: ponedeljek zaprto torek 7.30 do 12.00, sreda, četrtek 7.30 do 12.00, 15.00 do17.00 petek 7.30 do 17.00 sobota 7.30 do 12.00, nedelja 8.00 do 11.00 Zavaroval na agencija ZAS, Poslovna enota Trbovlje, išče prodajne svetovalce(kc) za področje Zasavja. Predhodne izkušnje na tem področju niso potrebne. Možnost redne zaposlitve. POKLIČITE VSAK DELOVNIK OD tt-1 2 URE NA TEL.: 0601/24 304. V mesecu NOVEMBRU želimo v Delavskem domu Zagoijje skupaj s plesnim učiteljem g. Albinom Seškom iz Hrastnika organizirati plesne vaje za odrasle. Vaje naj bi bile ob sobotah od 19. do 21. ure, cena za udeleženca (ko) pa 2.000 SIT. Nudimo možnost plačila z dvema čekoma, prijave na tel.: 61 010 zbiramo do konca oktobra. NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 20.10.1993 nanaslov: UREDNIŠTVO ZASAV-CA, Cesta zinage 33, Žago rje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo; 1. nagrada: Varnostno okovje Titan s kljuko za vhodna vrata, TSG Zagorje 2. nagrada: Varnostni cilindrični vložek Titasn K2 - 66 mm, TSG Zagorje 3. nagrada: Kljuka(kkomplet za notranja vrata) AL - Hoope, TSG Zagorje Izžrebanci nagradne križanke 33/93 1. nagrada: Bon v vrednosti 4.000 tolarjev. Trgovina As, Zagorje, Iztok Simončič, Trg revolucije 10 A, Trbovlje 2. nagrada: Bon v vrednosti 2.500 tolarjev, Trgovina As, Zagorje, Rudi Pušnik, Dol Josipa Brvarja 4, Hrastnik 3. nagrada: Bon v vrednosti 1.500 tolarjev, Trgovina As, Zagorje,Marija Bizjak, Golovec 13, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagorje, do 21. 10. 1993. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporoč ite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 34/93: RAAS, RINKA, ČEMŠENIK, AL, TURIZEM, ERA, RDK, NIKARAGVA, AOMEN, IT, MORANDI, ZMENE, OSA, LUŽA, BATES, NALOGA, HIS, OČIST, REBEKA, Čl, RIJAVEC, KIMONO, SA, ORIKS, V AT AR, CIMAROSA, AM, LINA, BRIT, TLAKA. IRAN, KRIPA, ETE, TATI, GREENE, ADI, PILON, VELJAK, PAV, AKOLA. Tjsmz f—’ TT GALANTERIJA, SERVIS Ib Crl PRODAJA IN MONTAŽA •----------' SANDI LUNAR CESTA ZMAGE 12A, tel.: 64 430 od 9-12 In 16-19, sobota 8-12 TRGOVINA NA DROBNO ZA DOM: varnostno okolje za okna, vrata, pritrdilni program FISCHER, varnostni program EWA, AB US, HOOPE, OSA ALARMI za hišo, stanovanje, avto nOVO Izdelava vseh vrat kjučev: MERCEDES, OPEL, BMW, VOLVO Itd. TUM ZA NOVE MODELE MONTAŽA artiklov Iz prodajnega programa lini • M Stopnice o Stopnice Stopnice imajo le opise za vodoravno. Besede navpično niso povezane, pač pa ležijo na označenih stopnicah imena dvajsetih evropskih mest. Opisi: 1. slovenski pevec zabavne glasbe (Zlatko), 2. brezpraven človek, s katerim prosto razpolaga njegov lastnik, 3. ime ameriškegafilmskegaigralcaMitchuma,4. slovenski razsvetljenec, avguštinec, pobudnik slovenskega knjižnega jezika (Marko, 1735-1801, Kranjska gramatika), 5. rahla, tanka perzijskatkanina, imenovana po mestu Mosul ob Tigrisu, 6. slovenski športni komentator (Marjan), 7. star italijanski srebrnik, 8. kovinski dodatek za kopita delovnih konjev, 9. srbska reka, desni pritok Donave, 10. človeški ali živalski organ, ki omogoča gibanje, 11. kontinent, 12. pripomoček za skoke z velikih višin, 13. ruska epska ljudska pesem iz najstarejše ruske zgodovine, 14. drugo ime ameriškega državnika Franklina Roosevelta, 15. ime naslovnega junaka Cankarjeve povesti, Kačurja, 16. slovenski književnik in kritik, oboževalec Miltona (Johann Jakob, 1698-1783), 18. istrsko letovišče pod Učko, v bližini Opatije, 19. megalitski nagrobni kamen iz neolitika, pogost predvsem v francoski Bretagni, 20. francoski skladatelj religioznih skladb, kasneje tudi oper (Charles, 1818-1893, Romeo in Julija). Uganka i je belo-'vendar ni to sir', repato je - miš se ne zdi, iiir ■..J Uganka 2 jekleni zobje, Uganka 3 P pppilš Kjer nas Rdečko lezi, trava več ne brsti. trflfc Premetanka ŠIME ČENK Katero planino v Zasavju je obiskal Šime? G = T . * Pl j , v 14.00 KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI, 15.00 OTROŠKI PROGRAM, 16.00 100 NA URO - MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM NEDELJA 17. 10. 1993-PROSTI DAN PONEDELJEK 18. 10. 1993 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK TV BEOGRAD, 20.15 100 NA URO, 21.15 SATELITSKI PROGRAM TOREK ,9. ,0. ,993 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI. 19.30 DNEVNIK TV BEOGRAD, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM RADIO TRBOVLJE SOBOTA 16.10. 1993 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 GLASBENI COCTAIL, 16.00 SOBOTNO POPOLDNE, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 18.00ČESTITKE IN ŽELJE POSLUŠALCEV, 19.00 SLOVO 8.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INF., 8.45 IZBOR POPEVKE TEDNA, 9.30 EPP. 10.00 GOST TEDNA, 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 NEDELJSKI INFORMATIVNI PROGRAM. 12.00 OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE, 14.00 NEDELJSKO POPOLDNE, 18.00 SLOVO PONEDELJEK 18. 10. 1993 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.00 SNOOPY, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 POVABILA IN INFORMACIJE, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK TV BEOGRAD, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.30 FILM, 23.00 SATELITSKI PROGRAM ČETRTEK 2,. ,0. ,993 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, vmes od 18.30 do 19.00 Slovenski program radia BBC London, 19.30 DNEVNIK TV BEOGRAD, 20.15 REZERVIRANO, 21.15 SATELITSKI PROGRAM KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, vmes od 18.30 do 19.00 Slovenski program radia BBC London, 19.30 DNEVNIK TV BEOGRAD, 20.15 NADALJEVANKA.21.00 SATELITSKI PROGRAM TOREK 19. 10. 1993 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE, 16.00 ŠPORTNI PREGLED, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.30ZASAVSKI DNEVNIK, 18.00 LESTVICA SLOVENCA, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE, 16.00 KONTAKTNA ODDAJA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK, 18.00 UPOKOJENCI MED N AMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO ČETRTEK 2,. ,0. ,993 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNRE INFORMACIJE. 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE, 16.00 RADIO NA OBISKU, 16.45 OBVESTILA IN EPP. 17.00 VIŽE ZA VSAKOGAR, 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK, 18.00LITIJSKOOKENCE, 19.00 SLOVO PETEK 22. 10. 1993 14.00 VKLJUČITEV, NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE, 14.45 OB VESTILA IN EPP, 15.00 GLASBENE NOVOSTI, 16.00 POVABILA IN INFORMACIJE KAM OB KONCU TEDNA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 MLADINSKI VAL, 19.00 SLOVO V SIGNAL LITIJA NEDELJA 17.10.1993 9.30 RISANA SERIJA, 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA;CELOVEČERNI FILM. DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7.-19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od7. -13. ure, v Liliji od 7.-19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.:21-110) Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik : od 15. - 21. oktobra je dežurni veterinar Iztok Soban, dr. vet. med., 22. oktobra je dežurni veterinar Matjaž Pokom, dr. vet. med.. rs N1 fi "~X\ Naša Kdo praznuie? bodočnost Oktober Rojstva v trboveljski bolnišnici 15. TEREZA (glej 1. oktober); ZORE (Zorek, Zoreli, Zoki), iz sam. zora od 1. do 17.10 : 16. HEDA izp. iz Hedviga (Hedvigica.Hedi.Iga.Igica, Viga), nem. Hedwig; tisti, ki je bojevit v vojni; VIKA izp. iz Viktorija (Viktorijjica, Vikica, 1.10.: Janja Marič, Trbovlje, sin Viktora, Vitka), lat. vietorija - zmaga; SVETOVNI DAN HRANE Robert; 17. IGNAC (Ignacij) (Aci, Aco, Cenko, Igo, Ignac, Nace.Nacko), lat. Ignatius 3.10.: Jelka Gašpa rut, Radeče, Hči iz prej Egnatius, gnatus - rojen, tisti, ki je rojen; MARJETA (Marjetica, Eti, Anja; Marija Škrabar, Za- Maja, Manja, Maša), ital. Manetta. gorje, hči Jana; Nataša Štok, 18. LUKA (Lukan, Lukec, Lukaš), lat. Lukas, Lukanos - lukanijskt po imenu Trbovlje, hči Sergeja; mesta Lucania lucus - log, gaj, gozd; IZAK (Ica, Iza, Iško), izlsak iz heb. Yichaq - on se smeji. sin Armin ; Marjana Močilar, 19. ETHIN. I’AVLE (Pavlič, Pajo, Pavhja, Pavlin), lat. Paullus - majhen. To je Hrastnik, sin Danilo; Alenka tudi ime rimskega plemena. 20. VENO izp. iz Vendei (Delko, Vedo, Vene, Venko, Venci), nem. Wendel skraj. iz Wendelbert, Wendelburg, wandeln - sprehajati se; VANDA 5.10.: Elizabeta Janežič, Zagorje, (Vandica) polj. Wanda iz nem. Wende - slaven, pripadnik slovenske hči Sara; skupine naroda. 7.10.; Bernarda Drnovšek, 21. URŠKA (Urša,Uršiča), lat.Ursina- medvedka; RADOVAN (Radovanko, Zagorje, hči Katja in sin Nejc; Rado, Radek, Rajko), glag. hrv. radovati se - veseliti se Dušanka Lokar, Zagorje, hči 22. BERTA (Bertica, Betica), nem. Berta, Berth.Berahta-svetla, sjajna; MIMA Nana. izp. iz Marije (glej 1. januar) ^ v OVEN Vsi ljudje delajo napake, tudi vi niste izjema. Ne mislite, da se vam bo zaradi tega podrl svet. Vsekakor je bila to za vas zelo dobra izkušnja. Vaša številka je 81. ß/XDogodki okoli sorodnikov se bodo močno zapletli. Pri tem ne morete in ne smete sodelovati. Trudite se, da boste čim manj opaženi, prehitro se lahko zgodi, da se boste vpletli. Št.: 76. DVOJČKA O zadevi, ki vam zadnje čase ne da spati, se morate posvetovati s partnerjem. Ne pogrevajte starih dogodkov težav iz preteklosti. Obeta se vam izlet. Številka: 89. RAK V tem tednu se bo ponudila priložnost narediti resnično noro stvar. O tej ponudbi čim manj razmišljajte in vsaj enkrat naredite nekaj kar občutite. Srečni dan: četrtek, številka: 73. LEV Iz dveh koncev pritiskajo na vas in poskušajo spreminjati vaše življenje. Kritične trenutke boste preživljali v sredo in četrtek, ponudila se bo priložnost oditi za daljši čas. Št.: 85. DEVICA Končno ste se prepustili noremu vrtincu ljubezni. Dobro bi bilo, dase postavite na trdna tla: Nič hudega, če nekaj časa ostanete še v oblakih. Pismo v sredini tedna. Št.: 77. TEHTNICA Prijazno povabilo konec tedna vas bo razveselilo, do takrat vam zvezde niso preveč naklonjene. Pazite na zdravje, če zbolite, bo nekdo spretno izkoristil vašo odsotnost. Št.: 82. SKORPION V zadnjem času pogrešate velike družbe, kjer ste s svojim škorpionskim šarmom vedno blesteli. Vzrokov za "blestenje" ne bo manjkalo, proti koncu tedna presenečenje. Št.: 89. STRELEC Življenje se vam v zadnjem času zdi dolgočasno, že v začetku tedna boste doživeli presenečenje, ki se ga najmanj nadejate. Pa še prijetno bo. Vaša številka je 69. KOZOROG Spogledovali se boste na več koncih, kar je lahko precej nevarno. Četudi boste v zadevi uživali, se postavite v kožo "žrtev" in bodite prizanesljivejši. Vaša številka je 75. VODNAR Ljudje v vaši bližini bodo zelo dobre volje, kar vam ne bo najbolj prav, kajti vi čutite ravno nasprotno. Slaba volja zadnjega tedna bo (ne brez vzroka) minila. Vaša številka je 88. RIBI Ne obžalujte stvari, ki so minile, prepustite se toku dogodkov, ki se obračajo vam v prid. Past je v vas samih, preveč ste nagnjeni k pretiravanju in prehitevanju dogodkov. Št.: 90. Saška ŠTfjwfl >a/ § [j J m Sposojeno iz BBS Kruh Dedek se je odpravil v trgovino kupit kruh. Ko je prišel v trgovino je trgovcu naročil: " En kruh, prosim." Trgovec mu je dejal: "1000 tolarjev." Dedek se je začudil in vprašal: "Zakaj pa toliko?" "100 tolarjev za kruh, 900 tolarjev pa za vojsko," mu je odvrnil trgovec. Dedek je dal trgovcu denar. Trgovec se je čez nekaj časa vrnil k dedku brez kruha in mu vrnil 100 tolarjev. Dedek ga je tokrat še bolj začudeno pogledal. Trgovec pa mu je pojasnil: "Dedek, ni kruha!" Požar Gasilce so poklicali h goreči hiši. Vdrli so vanjo in zagledali na tleči postelji moškega. Ko so ga rešili, žimnico pa pogasili z vodo, so ga še povprašali: "Kako pa je prišlo do požara?" "Ne vem. Gorela je že, ko sem legel nanjo." V New Yorku Kako prepoznaš Štajerca v New Yorku? - What’s thè tima, čuj? Kako pa Gorenjca? - How do you do, ej ga? In kako Zasavčana? - How are you, mat kurba? Po Belfastu j* Tip se je sprehajal po Belfastu, ko ga je nekdo ogovoril: "Protestant ali kristjan?" Tip mu je veselo odgovoril: " Žid sem." Tedaj pa je za sabo zaslišal smeh: "Potem sem pa najsrečnejši Palestinec na Irskem!" Želja Janez je že ves dan ribaril, a ni ujel še nobene ribe. Ko pa se je začelo mračiti, je ujel morskega psa. Ta ga je milo zaprosil: "Pusti me živeti, pa ti bom izpolnil katerokoli željo?" "A katerokoli?" ga je Janez nejeverno vprašal. "Ja," mu je odvrnil morski pes. "Potem bi pa rad imel tiča do tal," je dejal Janez. Morski pes mu je uresničil željo in mu odgriznil obe nogi. Strel Kaj je to, če se blondinka s pištolo ustreli v glavo? Strel v prazno. Kakšna dežela je Italija: same za trenutek fuoSO p b5jub8q bSbz -Z b^jubSq edoy : [ b>jub8q sljAoqjx :snqay 5(1113811133 :B5JU3)3UIOJJ aONHOO TIIHN3N NV3A03 '>I9tNCIOH ‘SflDNVT ‘NLL3VH ‘ONV33CI ‘VNITia ‘OTVCIVd ‘VNI333 ‘V3ISM ‘VAVtfOlM ‘ATMCIOd ‘N01S31 ‘NLL303 ‘NIT -SrW ‘NITHOd '1>I39()>I TNSZnS ‘313900 :