'katerimi obstreljujejo avstrijske pozicije.
Avstrijsko uradno poročila
Dunaj, 9. jan. Včeraj so se vršili boji samb db reki Stry. Na drugih frontah je bilo mirno. Rusi so s silnim naskokom na mesto Czartorysk, to mesto zavzeli. Danes je sovražnik ponovil svoje napade v vzhodni Galiciji. Tu #0 Rusi zasedli del našiti strelnih jarkov.
50.000 Rusov padlo?
Dunajsko poročilo, ki pa ni uradno, našteva, da je v zadnjih tine vito padlo . nad 50.000 Rmsov v B\nkovtni in Galiciji, da prihajajo čimdalje večje ru-sktf armade na ibojrip pozorišče. Večinoma se vršijo boji mož i , motžetn, vse z bajonetom. Le malo ujetnikov dobi ena kot d ring a stran.
Zeppelin razrušen.
Amsterdam, 9. jan. Velik . nemški Zeppelin, ki je bil plul južno od Namurja, je bil prijet v zrakui od silne mevibte m | razdejan. Dva vojaka na krovu sta bila ufoita.
Parnik potopljen.
Pariz, 9. jan. Neki veHk italijanski parnik je v zalivu Sin Juan <K "Medua, ob Albaniji, zadel na mino in se potopil, aoo | ljudij na krovni je utonilo. Pai*- * nik je nosil akoro 9000 ton teze. Na krovu je bilo 425 Črnogorcev, ki so prišli iz Zjed di<žav, da se borijo proti Avstrijcem. Samo 250 teto se je rdšilo. Oborožen parnik v New Yorku
.Washinsrton. o. ia>iiu bUtOSOAu
■to vsa elevelandska narod-garda je odšla v Young-jptown, kjer so zbruh- - . m: viili silni nemiri.
>''-4yN> jSrifc	i]
BffOsnii in !peti polk narod-Hprde, ki ima svoj glavni ^HgV CleVelarkiu in* okolici, Higtobila v petek zvečer ob ^Hevetih/1 mobilizacijsko po-HE inofl) 11. zvečer sta bila Bba .polka pripravljena, da ^Htujeta v Youimgstown. Mb-P^o dbbift ostre naboje, da ^Hpbijo proti delavcem. Dr-■»# pravnik v Youngstownu & izrazit, da bo na povelje ^Hnerja Willisa= uipeljal pre-HBo, kdo je delavce nafouj-|pc nemirdm. Delavski vo-Hpi odklanjajo vsako odgo-Kt, in dočim se trdi, da »o gkkrivi nemirom in raizbija-K>trelr od strani kompanij-KHpdtraž, se sumi, da so (te-H|r v Youngstownu nahuj-HNEpemški in avstrijski atgen-Htodnik Barnum od Com-■Sheas sodnije se je izjavil, Hp začel delovati, da se vse Kffci so delali nemire, prime Ejdpošlje -v st«ri kraj, ker ■po sramoto Ameriki". De-Hpi v Youngstownu so veči-Hp Avstrijci, in jih je kafkih ^Ejjo, »med katerih jib je sa-^H^oo državljanov. Avstrija
se je sodnik Barnum obr-H| pravnika <Zje. držav, ka-te Ijbdi deportiralo. — Ep pa kolikor se da dognati, i Štrajkarji že sami sramuj e-Bpoiega razbijanja,' taitvine Hviga. S povešanimi glava-^Hiodijo po mestu. Guverner ■ps je upeljal državno pre-Hno, kdo je nemire povzro-
Bpiliirnn dovoljenje so doji An ton Kastelic in Alice ■fir; Steve Bučič in Ana Mali Frank Godič in Aluzija Hra. Bik) srečno!
■Hvšo 'Knausovo modno Ho, ki je pozneje prišla v Hie. Wahčiča, sita prete-Hpfttn kupila rojaka J. Tom-I in Jos. štampfeK. Želimo ia trgovcema cfcrilo uspe-| pri podjetju.! RiGosp. Anton Kaušek je Hal .polovico svoje trgovine, ^Kjficer oddelek za ženske ob-Hpi suknje, kakdr oddelek ^^Homi potrebščinami, svo-^Elibrafu August Kaušku.
wm Kaušek obdrfi oddelek ^Hnufakturnim »blagom. Rfenske, ki so. vodile zlo-lasne hiše na Hamilton ave. Hbagoml vračajo na svoje I prostore na Hamilton Ktned E. 6th St. in R. 12th ^Bo je dbbila policija spo-|feo. Načelnik policije Rowe ■Kizjavil, da ne ve ničesar o mKo so župana Davida vprjt-He bk> res dovolil, da žen-Hpjbdpro svoje nekdanje zlo-Hfe hipe, se je izjavil, da on Ke bo'pustil. Ženske pa B>, da so dobile migljaj, Bji&o "začno". Chief Rowe Hal več policistov v dotič-Hlfdekik, <fia siddzirajo hiše. Hpta 1883 je umrla na E. RSt. blizu Superior ave. ■De?i& iMackrel in je zapu-i svoj lot "pravomoonemu im*'. Do danes se je pa og-| ie 75 takih dedičev, in H? vsak dobil en del te-Wt da se vsem pravica zgo-
fcstiliničarji, v vašem last-^^^^^bu je, d!a ne
'temp ^	^^
začudenje je vzib'udila italijanska predrznost v New Yoricu. Sem je clospei namreč it&Hjan-_ riki parnik Giuseppe Verdi, kiM je imel na krovu dva tri pz\t-ff na topova. Oblast Zjed. držav je bila takoj obveščena o tem, i in tudi avstrijski poslanik si je štel v dolžnost, da se je obrnil Š na državnega tajnika Lansin-ga, da ga vpraša, kaj bo ukrenil v tej zadevi. AmeriSki taj- J nik je odgovoril, da je to ame-fl riška zacAfts, in da botfejo Zjed. drž^f vse prav ukreni-'; le. Ameriška oblast ne bo po* prej pustila parnika iz pristanišča, dokler se ne odstranijo topovi.
Angleži dobijo noto.
Washington, 9. jan. Ameri-ška vladla je poslala Angliji j preicej ostro noto, v kateri no- -h iti ameriška vlada o&ro zahteva od Ang-Hje, da morajo angleške ladije pustiti v miru ameriško pošto, ki je namenjena za nevtralne debele. Angleži imajo navado, odpirati vse poštne pošiljatve.	. J
Grlri in zavezniki.
London, 9. jan. Kot poročajo "brzojavke iz Aten, je baje grško iprdbivalstvo nezadovoljno, ker so zaveanflci zopet okupirali en grški otok v Egej-skem morju, otdk Melos. Zavezniki ga potrebujejo za svoje vojaške operacije. Iz pisem, ki so jih dobili Nemci od nekega angleškega polkovnika, katerega so ujeli na neki francoski ladiji, se dbžene, da so \ zavezniki nameravali odstaviti grškega kralja radi njegovega nemškega mišljenja.
Avstrijci v Kotoru.
iBeroIin, 9. jan. Avstrijski zrakoplovi povzročajo mnogo šikode v okolici Kotorja, kjer so priredili tudi postajo za ladije, ki napadajo črnogorsko in albansko obrežje. Včeraj so Avstrijci obstreljevali gorcfjl Lovcev. Črnogorsko uradno poročilo pravi tudti, da so včeraj Avstrijci zagnali mnogo bomb na Cetinje, glavno mesto Črnegore.
čala drugo rezervo pod tasta-^^
— - r	I ...... I	t	^	'	H	H	A	V	f i" ' " " ......" ' ......"" " ft^
I] I ■	■ Wfci^MBy/l WWt^^^ffi mTI	II
El Štet«. AmmAmm k* «»lrit,	|!	■ ■(■II	j|||||mH jfM	I I ll1*! I HA mW	sits SscMm udOi|wt 11
I hl>^in.>ij	I	M ■■■ W ■ |f| llllalllll	M Mil II m I ■■mil	satkm.
^^^^^^^^^^ ^ l| ^^rJi^^^ w	Mm^r M m jl J^hhm^fA	j j 1
Zjed. D. bodejo deportirale pozigalce v Youngstownu.
Novice iz bojišča.
ikfimm
Nemci zmagovalci v Vogezih
London, 10. j«n. Nemci so dobili precejšno zmago nad Francozi v Vogezih. Nemc\ so odlvzeli ' -Francozom zadnje strelne jarke na gori Hart-mans-Weilerkopf, katero ;goro so Francozi z velikimi žrtvami odvzeli (Nemcem al. dec. Gora Hartmamis-Wfeilerkopf, za Jcate-ro se je prelilo že mnogo krvi tekom vojske, je velikega stra-tegičnega pomena *a Nemce, ker dominira vso gorenjo(Al-zacijo. Poleg tega so Nemci pri tem boju zajeli 20 francoskih častnikov, 1083 akpinskih voja'kov in petnajst, strojnih pušk.
Angleška ofclopitica potopljena
< London, 19. jaia Oklopnica King Edward VII. je zadela na mino in se potopila. Adrrri-raliteta i>e poroča, kje se je zgodila nesneča. Oklopnica je nosila 16.500 ton, zgrajena je 'bila leta 1902. Imela je 4 dvanajst palčne topove, štiri 9 palene topove in 12 šest palč-nih topov. Na krovu je bilo 777 mož. Moštvo se je rešilo-Nemški socijalisti.
Upravni odbor nemške soci-jalisticne stranke j^ imel v nedeljo, 9. jan. zborovanje, pri katerem se je' ostro obsodilo one nemške socijaliste, ki so za mir, in zajedno so socijalisti; odtegraili -podporo svojemu organu "Vorwaerts*', 'ki se je potega! ,za mir.
Angleži iz Dardanel.
Zadnji amtgleški vojak se je včeraj uiAaknil iz Dardanel. Anglež poročajo, ctei so imbli pri umikanju te enega ranjenega, in da so pustili na iDarda-nelaih le 19 nerabnih topov, katere so poprej uničili.
Nova ruska ofenziva.
Lomdon, 9. jan. iRusi so včeraj ^opet pričeli z obsežno ofenzivo, uspeh je dosedaj po-polhoma še neznan.
Nemci bodejo plačali.
•Washington^ 9. jan. Nemški poslanik Bernstorff je danes dospel k državnemu tajniku Lan-singu in se izjavil, da je nemška vlada pripravljena poravnati vso škodo, ki so jo imeli Amerikanci, ki so »brli na krovu Lusitanije in ki so potonili. Nadalje je nemška vlada še enkrat podala natančno izjavo, da ne bo torpedirala trgov-skilh pa mikov, ne da bi jih poprej posvarila indtala vsem osebam na krovu dovoJj časa, da se rešijo.
Rusi v Bukovini.
London, 8. jan. Ruska ofenziva v Bukovini čimdalje huje pritiska na Avstrijce. Dosedaj so Rusi s svojo ofenzivo povzročili, da INlcmci niti Avstrijci ne morejo poslati vojaštva na Turško, odkoder (bi potem napadli Sueški prekop. Rusko 'uradno poročilo sicer še n^ naznanja, da so črnovice vzete, toda nemško uradno poročilo se gtasi, da je stanje tam kritično, in avstrijsko uradno poročilo pravi, d'a so Rusi zasedli strelne jarke prve vrste, ki so jih imeli Avstrijci pred Čer-novkami.
Rusi imajo velike napore.
Avsttrijci so taiko izvrstno utrjeni pred černovkami, da morejo Rusi le z največjimi napori naprej. Stirindvajset vrst bodeče žice je pred avstrijskimi strelnimi jarki, in vse žice so prepojene z električna m tokom, nalkšč napeljani iz posebej postavljenih električnih postaj. Nadalje imajo Avstrijci mnogo strupenih plinov. Rusi so pripeljali pred Černovice kakih 400 ogromnih topov, s
bodejo oblasti naredile kmalu mir.
Položaj delavcev v Youngstown
Strajk delavcev tovarne Republic Iron & Steel Co., se je pričel v pondeljek 3. januarija, ko kompanija tni hotela plačati delavcem zahtevane sVote 25 centov ma uro, da bi delavci zashilžili $2.50 na dan. Pač pa je 'bila kompanija zadovoljna plačati 22 in pol centa na uro. Delavcem iz Republic Iron & Steel Co. so se pridružili delavci Ytoumgstowm Sheet & Iron Co., ki so stavili enake zalhiteve na kompanija Štrajkarji so za-stražili kompanijske tovarne, da pregovorijo ostale delavce, ki niso hoteli sprva na strajk, da se jiim pridružijo. 300 oseb se je zbralo £red tovarno. Kompanij^ki stražniki pred tovarno so pričeli streljati, in nunožica je podivjala. Iz tega 1 je nastala vsa revolucija, prer iitje kfvi in toliko škode.
Požigalci deportirani,
Youngstown, O:, 10. jan. , Stotine delavcev, ki sb se ude-1 ležili nemirov, pobojev in poži-• gov pretečema petek iti soboto, i bo odposlanih nazaj v Avstri-t jo, kjer se jim bo dala prilika,
►	da se Ibore »n koljejo v strelnih ! jarkih za cesarja, kateremu I kljub mnogoletnemu, bivanju v . Ameriki, niso otctpoved'ali po-1 korščine. Sodtaik Common i Pleas sodnije, Barnum, je začel
>	z obravnavo na sodniji, da se
-	iz žene iz Amerike vse<požigal-
-	ce in poibijalce za kazen, ker
■	priredili barbarske nemire v mestu. Sodnik Barnum se je
. obrnil na zvezinega examinerja r Stitzerja v Pittslburgu, ki se je j takoj obrnil po podatke v Wa-
■	sliington. Zjed. dnžave imajo i popolno pravico .pregnati take
-	ljudi iz dežele v njih staro do-1 movino.
Se ena posledica nemirov, t Druga posledica sitnih nemi-c rov in pobojev v Youngstownu c bo — volitev za sušo pri letoš-1 njih volitvah. Stranka suhih se je odltočifek, da letos ne bo uprizorila volitev za sufšo, toda do-) godki v Youngstownu so po-1 kazali, da je le pijača ljudi tako
-	razgrela, da so začeli pobijati . in požigati, in na te poboje in r pdžige »bodejo kazali temperen-t čni fanatiki, da upeljejo sušo v i državi Ohio.
Izjava sodnika.
Sodnik Barnum se je izjavil: 1 Med vsemi, ki smo jih prijeli 1 radi .požiga, cestnega ropa in polbojev ni niti enega ameriške-. ga državljana. Vsi so večinoma r podložniki avstrijskega cesar-£ ja. AJko žele ti ljudje streljati,
-	jim bomo dali priliko, da stre-. ljajo v 'Evrqpi v strelnih jarkih
-	na sovražnike cesarja, ne pa . na ameriške državljane v tej
-	deželi. Izmed deset tisoč Av-; strijcev v East Ytoungstownu 1 jih je komaj 400 državljanov.
V Avstriji jim bodb dali prili-? ko, da nadaljujejo delo, ki so
-	ga tu pričeK.
—o-
j VOLKOVI V DALMACIJI.
' .Kakor se poroča, iz Drniša, 5 so volkovi v tamkajšni okolici v zadnjih dveh dneh raztrgali f 85 ovac.	,
■ -o-
Iz Barberton, Ohio.
1 Novo izvoljeni odbor dr. sv. i Martina št. 44. JSKJ za leto . «1916 je sledleči: Preds. 'Louis
-	Balant; podipreds. John Dormrš ) Ltajnik, Math Kramar; II: taj-
-	nik, Louis Zarc; blagajnik. Fr.
-	Skerl; zastavonoša J.- Zupec , Nadzorniki: Fr. Močilnikar; 1 M. Zakrajšek; in R. Puželj. . Bofni-ški nadzorniki: Fr. Debe-i vec; Silvester iLavrič; Martin
-	2agar; John Skubelj in John i Ctmperman.
njegasci so prišli na <pomoč dve uri pozneje, iko je pričelo gore-tk Narediti niso mogli imčesar, ker so vse hiše v še-stiih blokih že deloma zgorele.
Oropani saloon i.
Ko je množica videla plamene in je bila vsa podavj&na od streljanja, se je pričefo ropanje salbonov in trgovin. 2upan mesta East Youngstowni je ukazal saloon e takoj ob pričetku memi-rov zapreti, toda množica je 1 udrla v saloone in valila cele sode "žganja na ceste. Na cestah so prižgali velikanske ognje in pri teh ognjih so pili in rajali. Nad dvajset trgovin z ' oblekami je (bilo izropanSh, nad trideset saJoonov izpraznjenih. k Mnogo drugih trgovin so de-k molirali. O kaki f>oliciji sploh ni bilo govora.
Vojaštvo je dospelo.
Kakor hitro je šerif Mahoning county sprevidtl, da s 1 svojimi pomočniki ne, more ni-' česar proti divjanju množice, je brzojavil v Cohimbius na guvernerja Wilfcsa po pomoč. ' Guverner je dobil buzojav ob ' rtiji ponoči in je dal takoj poklicati generalnega adjutanta
*	narodne garde, in po kratkem ' posvetovanju je bilo sklenjeno ' od posla ti tri regimenjke milice ' na lice mesta. Skupa| je sedaj
>	v Youngstownu 260O vojakov. ; Mtnožica se je tekom -soborte in ' ne dlje pomirila. Ako se nemiri J ponovijo se proglasi obsedno
*	stanje, kar pomeni,	civilr ' na oblast odvizeta iz^ink civil-
nfli uradnikov in »preide v vo-
*	jatvke roke.
>	Strojne puike v Youngstownu.
Vsak vojak, ki je dospel v 1 Youngstown, je dcibil s seboj 500 nabojev za puško, poleg tega je odšla iz Clevelanda tja 5 s to tirni j a strojnih .pušk in y Ni-1 les se je tej sto tni j i pridružila ' še druga stotnija, tako da ima-1 jo v Youngstownu šestnajst ' strojnih pušk, vsaka puška z
■	1000 streli. Vrhovni poveljnik 1 narodne garde je general
■	Speaks.
>	Koliko je škode?
Mestni župan ceni, da so
*	štrajkarji povzročili mestu in \ privatnikom za najmanj pol-
*	drugi milijon dolarjev škode.
*	Razrušena je banka Hamory in poišta Zjed. -držav v Ea«t Youngstown. Pošto so divjaki
■	najprvo izropali, potom pa za-^ igali. Ceni se, da je 6000 de-
■	tavcev jeklenega trusta -na I štrajku, in da je radi njih kakih
*	15.000 drugih oseb zgiibilo delo.
>	(Delavci so večinoma Slovani.
'Med siromašnimi delavci v ' Youngstownu, ki so bili najibrž r nafhiujskani, na štrajk in na ne-' mire, so večinoma Slovani. 1 Med ranjenimi se berejo slede^ ' ča imena: Andrew Žagar, Fr. ' Rosa; Dave I near; IKosto Ve-1 ticic; Jakob Solič; Jurij Gaič; ' itd. Posebno mnogo }e v mestu i Youngstown Hrvatov.
*	Kaj pravijo delavski voditelji?
Youngstown, 9. jan. Največ-1 ja ameriška delavska organiza-t cij'a, American "Federation of i Labor se je izjavila, d'a ona ni
>	kriva itrajku med delavci v 1 YoungstowmH toda sedaj, ko r se štrajk vrši, bo skušala te de-t lavce organizirati* Delavci v i mestu so živeli brez vsake or-
*	ganizacije. Thomas H. Fly, na-1 rodini organizator delavske or-
■	ganizacije, se je izjavil: .'Naša ' unija ni -uprizorila štraj-ka. Mi i sploh ne uprizarjamo štrajkov.
Naša natega je ljudi. organizirati." Kompani-jski stražniki so
■	začeli prvi streljati. Mi smo ta-1 koj ob začetku štrajka govori-t li ljudem, naj nikar, ne pijejo,
■	naj pustijo svoje revolverje in
■	nože doma. Za nemire so od-; govorni kompanijskl. ••stražniki 1 in znani hujskači, ki »o se raz-
■	delili *ned delavstvo. TJpam, da
,, i
g" rm $M - ■ h I
Iz Youngstowna.
Prvi streli v Youngstown«.
Youngstown, 8. jan. Prvi streli v Youngs to wnu:, O. so bi-odld-ani od1 kompanijskih stražnikov tovarnejSheet & Iron Co. čemur je priča več reportev raznih časopisov. V petek zvečer se je ma/hioma približalo velikanskemu mostu, ki vodi do kompanijske tovarne, kakih 3000 do 4000 fyttdij. Na mostu je bilo kakih dvajset kompanij-skih stražnikov, oboroženih ■ z revolverji. Vrata, ki zapirajo dbhod na most, so bila zaprta. •Množica, ki se je navalila na most, je kričala, zaaramovala stražnike kn metala kamenje. Kompanijefct stražniki- so kmalu sprevideli, da pride db nemirov. Kmalu so stražniki zagledali, da nesejo šftrrje možje velikansko bruno, da razbije-jo vrata do mosta z njimi.
Kompaniati streljajo.
V tem trenutku začne streljati eden kOmpanijskih stražnikov, in za .njim vsi ostali. Med' pisano množico je bilo mnogo -žensk, ki so nosile otroke v naročju. Ob strehi revolverja se je pričela .množica raz-rivati na vse strani. Ženske so se silovito borile za svoje otroke, katere je množica v silni gnječi grozila pohoditi. Ko so kompanijski stražniki pričeli strelk ti, so padli tudi hjmed HIlce^M Kakih divmjaet minut neprestano se je streljalo divje semintja. Videlo se je, da so štrajkarji j ako dobro založeni z revolverji, kamenjem in sitreljivom.
Splošen napad na tovarno.
Kakilh deset minut pozneje je streljanje prenehalo. Kmaki potem pa se je množica navalila v silni jezi -na most, razdrta vrata in< se navalila na tovarno na tfruigem (koncu mosta. Kamenje, skale, velikanska bruna, vse je švigalo po zraku. Pred tovarno be je nahajalo mnogo opeke, katero bi potrebovali za tlakanje ceste. Te o-peke so se delavci poshizili za toetalno orddje. iKompanij-ski stražniki so se skrili pred1 divjo množico med tramovi mesta.
io.ooq ljudij v uporu.
Olb tem času, ko so štrajkarji dospeli pred tovarno, je že ves Youngstown« zvedel za revolucijo, in nad 10.000 ljudij se je Jrfbrate na licu mesta. Žen« stke so stale na ceafti, in glasno plakale nad svojimi močmi. Iskale «0 svoje može, očete, brate, sinove. Deset poKcistov pred tovarno se je moralo že prvi trenutek umakniti. Kmalu so dospele na lice mesta ambulance, ki so ranjence odnašale. Do polnoči so našteli 3 mrtve, 62 teško ranjenih. Pozneje, ko so dospeK pomožni šerifi, so zaprli nad»dve«to oseb.
Štrajkarji zažigajo.
Ob desetih zvečer policija ne šerifi niso imeli več kontrole nad divjo množico, štrajkarji so pričeli požigati. Najprvo so zažgaK, kompanijski urad' pred mostom, potem pa je zletela v zrak mala prodajalnica cigar irc< tobaka pr«l mostom. Vse je bilo kmalu v plamenih, in tekom pol ure je gorelb v šestih blokih. Ognjegasci s« sploih niso drznili iz svojih postaj- v strahu, da ne bi "bili ustreljeni in njih stroji pokvarjeni.
Bolnišnica požgana.
Na hribčku v East Youngstown se nahaja bolnišnica kompani-je. Tudi < ta IbolmSnic* je bila požgana. Da niso to sto ' rili, bi lalhko takoj vsem ranjen-joem da4i pomoč. Ranjenih je bilo tofiko, da jih je en sam zdravnik obvezal petdeset Og^-
JL; SmtmM
tacijo za sužo kot od pijancev. Kakor Ihitro vidite, da ima kdo dositi, ustavite .pijačo. Pijanim dajati pijačo, se pravi polagoma upeljati. sušo v našo državo,
—S 1. feJbruarijem stopi v Veljavo povišanje plače delavcev pri American Steel & Wire Co. katerih je, v Gevelan&u kakiih 8000, med njimi prav got^Vo en tisoč Slovencev. Skupno zvišanje letnih plač vsem skupaj znaša $700.000 letno. Povprečno se zvišajo plače za r5%. 'Med 8000 delavci American Steel & Wire Co., jih je 40% ne-izučenih, 50 procentov izučenih in io% ji^i dela v uradih.
—iMesarja Jos. Valore in Fr: Caruso, ki sta imela mesnico v nedeljo oid!prto, sta bila kaznovana vsak z $25 kazni.
—94.000 delavcev se je leta 1915 v državi Ohio ponesrečilo, kaktor se je izjavil Mr. F. •ML iSewrest, tajnik državne zavarovalnice proti nesrečam. V reWci pa je to število premajhno, kajti 94.000 slučajev po-nesrečenja je bilo samo državi naznanjenih,' koliko se je pa delavcev ponesrečilo, o katerih država ni zvedela. To je naravnost ogromna žrtev modernih časov kapitalizma, ker se lahko vzame, da se vsak deseti defevec v državi na teto ponesreči.
->-Ako hoče kdo danes potovati v staro domovino, mora pri prdšnji za potni list navesti ime ladije, s katero se namerava .peiiati tni naznaniti na tan-
-r J
cen čas odfioda ,parnika. Vsak član druttine mora imeti poseben potni list, in tri fotografije dotičnega, ki hoče v stari kraj, morajo sipremljati prošnjo. V Ameriki rojeni morajo priložiti tudi krstni list.
-—MiroVni sodnik Hen wick, ki je 3. jan. šele prvič nastopil svoj urad, je imel pretečeni petek pr^vo poroko. Bil je tako očaran od lepote neveste, da-jo je -poljubil, potem ko jo je poročil, in bit je tako zmešan, da je celo pozabil računati poročno takso.
—Mesto Cleveland ima $177 000.000 premolžsenja in $54.000. 000 dolga. Na mestni plačilni listi je 7900 ftnen. /
-—V Clevelandu je otvorje-na 16. t. m. avtomobilska razstava v koli-zeju, na Euclid ave. in E. ijtfhSt. Na-razstavi je tudi popolnoma novo moderno motorno kolo, ki je ibilo prvič izdelano v Clevelandu. -
—Novo tržnico so odprli v soboto na Euclid ave. in E. 46. cesti. Tržnica je najbolj moderna, kar jihi je v Clevelandu.
—Učke se angleškega jezika. V večernih šolah dpbite prilike dovolj za to. - j
•—Laski kralj, bo zaman čakal na rezervista Josipa Sara-nrti, ki je v petek dospel iz premogovnikov West Virginije v Cleveland, da «e poslovi od svojih prijateljev, predno odpotuje na bojišče, Saraniti je bit -takoj pri svojem ,prihodu v Cleveland prijet od detektivov na square in obtočen, da je oktobra meseca leta 11914, umoril Angela Pitonija, nakar je pobegnil in se sedaj vrnil, v nadi, da se je vse pozabilo. ^
—Novo izvoljeni uradniki Slov. Sam. .Podp. dr. Vrh Planin: Fr. Battel, pretfs; »M. F. Intihar, tajnik; Fr. Mkamor, blagajnik. Nadzorniki: Pogorele ; Kraišovec in Malovrh.
—'Društvo "Vrh Planin* priredi dne 23. febr v Stanešičevi dvorani lepo domačo zabavo.
—)Nbvi odbor Jug. Slov. Sokol je sledeči: preds. M. Lah; popreds. Hinko Bole; tajnik, L. Adamič; Ibafc Fr. Krašovec. Nadzorniki: A« Mik*ec; Jos. Linger in Karol Len:e.

— ■ 11 i i ■ " '
EDWARD KALIS H, P+Usker. _LOUIS / PIRC, Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY._
■ ■ ■ 1 ' " -
JM by25.000 SUmnians IKminen) in the Ci(y of Cleveland and elsewhere. ' Advertising ruta on request. American in spirit Foreign in language only.
_TELEPHONE CUV PRINCETON 180__
Entered at second-dots matter January 5th 1909, at the pott office at Cleveland, Ohio under the Act o/March 3rd. 1879.
^M^ss	NO. 3. Monday, Jan. 10. zgi6.
O SLOVENCIH.
Spuftl dr. NIKO ZUPANIC. *
Izmed vseh Slovanskih narodov omenja zgodovina najprvo SIbvence v mjiii alpskih stanovališčih. In kakor so se Slovenci prvi iamed Slovanov (pokazali v zgodovini, tako so tudi prvi zgubili svojo politično samostojnost* Kot avant-garda Jugoslovanov na severo-zapadni fronti, se Slovenci niso mogli ogniti sili in po litičnim odinošajem Nemcev, Italijanov in Mažarov, in so bili prisiljeni priznaiti nadoblast neinškilh cesarjev. Vladarji sloven-afleih zemlj navadno nemški dinasti od IX. stoletja naprej, so bili vazali nemških cesarjev .preko srednji in novi veik. In se danes, tike so navdušile tudi že ,prit skoro mrtvem slovenskem narodu nemške tiranije, se nahajajo Slovenci pod jarmom Habsburgov-
Slovenska zgodovina ni niti markamtna niti tolažljiva, ker Slovenci niso mogli svojih potencijalnih sil uporabiti po svoji volji za razvoj fartnega, kult urno-političnega organizma. Pa vseeno ima agodovma Slovencev v svoji »notranjosti lastno evolucijo in fe polna zanimivih dogodkov.
Lutrova reformacija je probudila »pri Slovencih potrebo pisave v slovenskem jeziku, in tako je v XVI. stoletju nastala slovenska književnost.	•
Ideje enciklopiiiista Herderja, francoske (revolucije in romantike so navdušile tudi že pri skoro mrtvim slovenskem inarodu nekoliko tntefigentinih Ijutdij (Baron Cojz; Vodnik; A. Liuhard; F4 Zupan, J. Kopita, Cop, Prešeren e. c.) ki so pripravljali in budili nezavedne slovenske kmete od leta 1795 do 1848. Ko je bil 1 avstrijski cesar Franz Joseph prisiljen od revolucije leta 184^ in od poraza pri Solferinu leta 1859, da podeli narodom v avstrijski monarhiji nekaj pravic, so se oglasili tudi zastopniki slovenskega naroda s svojimi narodnimi zaihtevami' v dunajskem parla-ltieritu. In vsakemu slovenskemu narodnemu delavcu je bila v prvi vrsti (pri srcu sreča in blagostanje lastnega naroda, to, šele ^ potem je .prešla Avstrija. Slovanski narodi Avstrije so se razvijali ; v dobi ustanovmwga vladanja v kitlturno-političnem pogledu kot 1 samostojne države in vedno so bHi nekako slabo razpoloženi na- 1 pftUfr ithirtajii, ftfje ortttf a val Slovan« s s-vojimi centralističnimi ' in germanizaltoričnimi težnjami. Slovenski zastopniki ustavne 1 vlade jk> že takoj db pričetku konstitucije izvojevaJi priznanje 1 slovenskega naroda in njegovo enakopravnost z Nemci in ;Ma- j žari. Razven v centralni paribment, so Slovenci pošiljali svoje { zastopnike tudi v deželne zbore, kakor v Gradec, Celovec, Go. rici, Trstu, Porecu in Ljubljani'. V teh deželnih »zborih so slovenski zastopniki zaihtevali, da se proizvede emancipacija od Nemcev v šolskem in mladinskem vprašainjui Polog tega je slovenja mrodna politika zalhtevala že od leta 1848 naprej, da se združijo vse stovenske provincije v eno nacijonalno, atUmini^tra- s tirno teflo (narodna avtonomija) s središčem v Ljubljani, česar 1 pa Slovenci še do danes niso mogli doseči. Paralelno s politic- * nim napredkom j« korakala tudi	kultura. Posebno
nepričakovano dobro se je razvila lepa književnost, pa tudi na polju muzike in slikarstva se je pokaza! sijajen uspeh.	1
V dobi več kot tisoč let so 91ovenci igrali pasivno ulogo v zgodovini, pa vender so ofbdržali kot po višji previdnosti najlepši 1 del svojih nekdajnih lastnostij in značaja, obdržali so Jugoslo- J vanstvu ozadje Tržaškega zaliva. Tako danes Slovenci branijo Ntemcom do Adrije in v tem fleži evropska znamenitost sloven- 1 sAce zemlje. Kot mrtva stra'ža Jugoslovanov. Slovenci so zadr- 1 Žali nemške osvojitelje pri njihovem prodiranju k Adriji in s tem so mnogo doprinesli k ravnotežju med evropskimi narodi, in to se mo?a upoštevati ob času te silne evropske vojne.
Slovenska zgodovina v novejši dobi ni markantina, ker se ni izpopolnjevala v obliki hrupnih političnih dogodkov, pač pa je latentna, notranja, bolj v kithuirni meri. Na tem polju je mali ' slovenski narod prišel precej naprej, in slovenski kmet je najmanj toliko izobražen kot nemški, v moralnem pogledu pa stoji slovenski »kmet visoko n£d italijanskim. Kultura pa je dala Slo- ' vencem veliko število pesnikov, romanopiscev, slikarjev in arhitektov. Mlali slovenski narod je rodil največjega jugoslovanskega lirika Franceta Prešenna (1800-1849) in sijajnega novelista Ivana Cankarja (rojen 1875). Na gllasu je bila slikarska šola Ažlbeta (1905 v Minheim) in Ivana Groharja (1910), posebno znanega po njegovi originalni tehniki slikanja, katerega skoro nobetn drug Jugoslovan ni mogel dosegi. Na jubilejni izložbi v Rimu (leta 1911) »o njegove slike v avstrijski izložbi posebno ugajale. Seveda je naravno, da je bila izložba njegovih slik v avstrijskem paviljonu razstave, silno onečaščenje Groharja, kajti on je iz,ivse svoje duše ljubil Srbe, in da je Grohar tedaj še živel, tedaj bi gotovo izpostavil svoje veteumetnišike stvari poleg Ivana Meštroviča v paviljonu Srbije. Na polju starodavnih izkopanin je dala Slovenija Josipa Plečnika, mogoče največjega arhitekta Slovanstva.
Slovenski narod una junaške epopeje, kakor jo imajo Hrvati in Srbi; pri Slovencih se Ibolj goji čfcta lirska pesem in prav gotovo kna. vsaka narodna pesem svoj napev. Zato ni čudno, da sobili med Slovenci komponisti, ki so poznani tudi izven domovine svoje: Jurij Sladkorja (dvorskega kapelmajstra na dvoru Maksimilijana I.) in Jakoba Galusa (rojen na .Kranjskem 155^.) Ta kontrapunktist se posebno odlikuj« v kompoziciji: •"Btce homo, quomodo moritur justus", v kateri kompoziciji prekaša Palestrinija. fivetovni glas uživa zbirka pesmij Tomaža Košata (1914), ki je harmoniziral mnogo narodnih napevov koroških Slovencev ali ,pa v njih duhu nove komponiral. Smešno je povedati, toda omenimo naj, da Nemci tudi tega komponista proglašajo za svojega.
Končamo naj omenim, da so dafi Slovenci avetu tudi mnogo učenih ljudij, učenjakov prve vrste: Jurij Vega (1804, slavista J. Kopitar in F. Miklošič, kartograf Kocen, fizik Štefan (bil je slovenski pesnik in rektor dunajske univerze, jurist Kranjc (Krainz), ki je spisal tatko civilno pravdno knjigo, da se Nemci rta Dunaju in v Berolinu še danes tiče po njej. Naj omenim še,
Slovenci, izrazite se, je-U mislite res podpirati potuhnjene sovražnik* ameriške republike?
(Na rovsi avstrijskega 41N>ar. Brezvestnika" v Duluthu.)
Neko moralno propalo človeče mora biti, ki vlalda, odkar so se bili začeli Rjusi umikati iz -Karpatov, slovensko tiskanje ob (Zgornjem jezenu na sramoto vsega amerikanskega slovenstva; vedno nevšecno šiata vse naokoli, s svojim strupenim jezikom iščač zajedo, kli-čckč na korajžo, kot se to dela na va-soivan-jih v istih Rovta-h, kjer je doma surovost, ki misli, dajeipero kotteik ali iporajkelj. Rimski plašč ne izblaži. teh rojenih udžrihačev! Anipak iza avstrijske hlapce je to izvrsten materijal. Nekhromno se mora g<njusiti tak karakter vsakemu a,merikan«kemu Sloveraciu, ki se
fy'dM'tylj -navzil anierSkansik^a duha.
Ta junak salunskega argumenta vrže sem in tam kako prežvečeno rimsko frazo čez poln "scooner", zatrobi kak "capito," da bolj imponira našim rudokopom! poln ošabnosti in samoljubne tiranije rešuje gnji-li tron habsburških lopovov, krvi pijanih. Da mfr je mogoče polniti smetišnico z blagom, kakorsnemu se pripušča brez cenzure pohod! preko zaplan-kanih mejnikov zasužnjene Avstrije, a lahko si misli vsak otrdk, da se to vrši pod očesom ba-nkH-tskega aparata, vsled katerega je moral Dumba iz A-merike. In kako se trudi to revšče (mesto da bi ipaslo Kri-stove ovce), kako . bi doseglo največ bojevitega efekta pri svoji avstrijski^ ropotarnici. Avstriji je res tfanes vsak rokoma vh, vsak žurrvalistični rufi-jan dobrodošel/znak, <fž? ^ej mora iti preteto 'slabo, <la se . zaleta/va ik talkini elementom. , Vendar starokrajs(ke semenišike L metode bile so vedno priljubljene pri tej državi. Velja na-; čelo: omeči z govnom, vsace-' ga, tudi samo dozdevnega nas-( protnika pred iglivpo maso, ogibaj se stvarnemu argumten-t tu, kadar se podajaš v boj ali I ga izzivaš v dvomljive s>vrhef
: iPosebno imena si ta škribe 1 rad- prikraja, preobrača, per-1 emitira, dokler ne dajo kakega 1 smeš-uega lica. 'Privošči si od rojaka g. Marele, ki sluii strij-ca Šama na Filipinih, vseskozi cel imenik jnjemu nasprotnih o značajnih ameriških Slovencev a vse do ntfsqga g. Pogorelca; e vsakega skuša potegniti skozi c svoje mrzlqpolzke neapetitne :i prste I In vendar glejmo nje-govo lastno ime samot Da tmi
.	. id V	i.	tiki
damo milo za drago, poglejmo, kaj si je ta sveCeniškt tre čimer-než skrpucal iz svojega sdovan-skega imena, zabilježenega nota bene celo v rojstnem in'4rst-nem listu, katerega bi moral kot pop -spoštovati, glasečega se Smolej. V angleščini Ibi se to gndo izgovarjalo, osobito, če bi to slišali Slovenci, reklo bi se Smolež! Temu je prišel maš jezikoslovni modrijan na (pomoč ter popravil starodavne krstne ibukve svoje fare v Rov t ah ter naldbmestil "j" s finim angleškim "y'\ kaikorš-njega ne pozna slovenska afbeceda. Poprijel se je fonetike s pomočjo angleškega "y", istejga 'y'V ki je last naroda, katerega sedaj <tako sovraži. Prilaigodil se je tedaj z imenom narodu, med katerega je prišel jest kruh in mihče bi mu tega ne zameril, če ne bi se vedno zatikal v imena slojih kr££ansk»h drugov jf jih ne mncvarill po svoji smoTarnkt. '
Tedaj Smolež, kot se izgovarja na angleški Smolej, ima edino "job", da zlobno-robato maže neetolžni minnesotski papir z estrajhiš marogami za amerikanske Slovence t Laže jim, da jih je 75% takih, ki so brezpogojno žrtve njegove smole. "Tam-tam, pildke, stor-je, pipe, le vkup, le vkup, pri
nas so premije.....bit če, bit
če, Estrajh za vse.....!" Tako
hrešči iz Duiuitha. "Tam^tam-tam!*'	'
iSamo si predstavite, zavedni rojaki, kako nas sramoti ta smoležev smrad, če ae precedi čez orno-žolte mejnike med Slovence, <ce ga Angleži prej ne pome'eejo v morje. Kaj si mislijo .mukotrpni, v agonijah živeči suknji, ko pride med nje novica, da jih ameriški svobodni Slovenci rinejo brez upa na boljšo bodočnost nazaj v zaso-, vraženi jarem avstrijskega tri-noštva. Amerikanski Slovenci so nas prodali, pravijo! Uči o duši, Smolež, a dluše nima, nima vesti! Črno je njegovo srce, kot je črn njegov plašč, iza ka-. terega skriva svoje zlobne na-; mene. Primi Smoleža, v rokah ti ostane plašči Takih ljudij rabi barikerotna Avstrija! Rabi : jih doma, nakopala nam jih je * na vrat v Ameriko! Ali ne iz-l previdiš, rojak, kakšna žoga si I lopovov in ie plačaš povrhu,
-	kadar se ti prilaskajo in prišto-i picajo pok krinko Združenih 1 držav. Ampak federalna vlada r jih pozna in jih študira. Naša ; ameriška vlada ne zaupa tem i Ustom tako kot jim zaupaš ti! : Tiskajo Igrpe "glose" na uvod*
-	ni stram, ampak <ne morejo si i kaj pod gonjo svojih koman-
n'. , ' t ffl	.« . Slu -i
j DciTKez pfpiCuoi m^Pi' *aKO - je j
ti po dru^i zvijačen. Med fi^ijus-B no tvarmooemodjeno s svojimi
-	opazkami potresene «0 vablji-c ve cvebe. Lepe amerikansko- 1
3 patrijotičije sJike! Te naj ne-^ sejo časopis čez blokaido.....I
-	Angleži gotovo ne bodejo či-taK slovenščine, slike pa kaže-
1 jo ''dobro". Slabih je tudi tes-
-	ko dbbiitr dandanes v Ameriki. <
-	takilh n. pr. tka bi lagale, da je 1 T v Avstriji paradiž, ko ve vsako ; " dete, da je tam najstrašnejša
■	grozovlada. *
j (Zaveznikom pravi Smolež ■ s "spojenci". 'Za nje nima nikdar -| " nikake objektitvme beselde. Ru- 1 " se kar sreba v župi, Sit>e poži- ^ " ra žive, potresene s česnom, • ' Angleže paipricfra predno jih I pogoltne, Francozi in Italija- i ' m, (pardon, polentarji), pa iz-' gmejo v jesihui in olju, po kr-1 voAočnem grlu. Tako se godi
spojencem pri Smoležu. Apo- ; : steljni niso nikdar oznanovali i krščanske
vere s tako vnemo, I <
*	s kakoršnjo ugonobija Smcriei « "spojence" po svojih koritih. 1
O avstro-nemških banditskih 1 "spojencih", katere je spodil < s t rije 'Sani iz dežele, dcot državi * nevaren element, o teh "spo- 1 jendh" pa dbslednji Smolež ni- 4 in a nobenega drugega kom en- ; tarja nego rahle besede, nikdar pa ne besede americanske- i ga državljana. V Wrlsonovi no- i ti na Avstrija itznaša na dan ] smolo, ki je proti Ameriki, ki | vzbuja med čitatelji srd na to | deželo, t j. Zjedinjene države, j , ki so tako krivične milim in < dragim gospodom diplomatom < is Evrope I (Kakšno stališče za- ft vzema Smole v pogtettu nev- > tralne trgovine amerikanske, 1 ki tudi njega sameg>a živi in i imu polni "scooner", o item bi i se dalo mnogo povedati. Smo- 1 lež je v opoziciji a strijcom Sa- t mom in navaja naš narod na 1 nevarno polje! Kadar Smolež 1 dokfela v Diuluthir, ide drugam, . tebe, zalepljenec, pa bodo go. ( nili po Ameriki brez zaslužka kot glupega "Austrian"/Takrat boš klel smoleža! Smolež pa bo že imel topel "job" <kje drugje- ~
IDfe, spojenci, seginanci iz te dežele, oni so v zaščiti Narod-? ne Smoljašnice, (kako bi spldh -mogla dnugače v varalo stare domovine......kjer bi navsezadnje utegnili vsejedno izvedeti, kaj počno tukaj habsburški banditje in kako jim je strijc Sam za petami. Na dan z tesni-co, tem« ^' WfttWdfc strašno 1 proti (blagoslovljeni naš Smolež.
Neizprosna je draginja kislega zeltja v Ljubljani,- se poroča. In pa pičli žganci brez ocvirkov. Kakšna uteiha glad-nim tem liuidem, kadar dobe na wpogled usmoljene predale avstrijske pljuvalnice iz Dulu-
tha!--Ouje se iz cenzu-,
riranih starokrajskih listov, kako je slavna Francjožefova sol-dateska, tolikanj občudovana in opervana po Smoležu, katera se toKikg Ibori «a preVzvišeme ideale: klanja srbečih žen in otrok, vojska v«eh. vojska, ide- 1 at "Narodnega Brezvestnika" !
v.....povzročila strašne epidfe- j
mi je veneričnih bolezni j v Za- j gmebu.......
Se ve, gliha vkup straha, tuldi v idealih]/	'
Ampak le naprej, na bratsko , klanje, junaci, ob zvokih ''tur- ' šlke miuzike", naprej za vero, dom, cesarja 1 Capito?!
Da, Avstrija mila, nima mila, , smo čitali!
Nima mila, da bi si oprala 1 s/vojo sramoto, ki ciimdalje bolj prodira v svet. Naj še tako , smoli špranje naš Smolež, resnica pride na dan in odnese tudi njegov premišljeni, hinavski > zlogolk!
Zakaj je neki* prišel v to de-i želo, ki ima tako sitrašne fun-: damentalne hibe, <la si jih ne , more nikdar dovolj privoščiti.' i Mari bo nosil drva na sv. Viša-, rije! Mari bi lečil bandite, svo-
■	je ideale, loi so vrgli nanod slo-i venski "psom, !kčil jih moralne 1 kuge, ki ji<h je prevzela. — Ne \ bi li bilo bolje, da bi učil v sta-
1 rem krajiu svoje junake, da ne I ! bi pokončevali ljudstva z ve-1
-	neričnimi boleznimi, mesto da i maže minnesotski papir z av-
•	strijdko smolo.
ne sme se družiti s tako S
|f «	Jjl.	mL li^^l
ljevi banditje ne bodoči krmiti na v^čne čase in m| na ❖as! Lumparija telh s(|H skiih pototric je tako velikaH je njeno vz držav an je c^H do kosti konumpirano Avm| prevelik prdbdem in na ijl strani premalovažen, Iker H že itak namenjeni, da p<|H mo v stari domovino najM ječe mu vsenemštvu. Ni^^f ameriški državljani slovfl narodnosti! Ne degrwH se! Ne glejte v osmoljeoBj dale, čeravno se vam jih jH mira, izmaknite svojo pfl silam, ki so dvomljive vrtflH sti v vaši tej novi deželi, ste "državljam^ V Avtfjjl K ste 'V<xlaniki"(subjects]^ podložnlki! To vam pove Ne degradirajte se v avstflH podanike, pometite nesnajfl vaših ihdš* ne onečastite ^^H ga im^na naše slovenska ^^H nosti — pred ameriško jfq| stjo. 'Zvežina vlada poznaj mafhinacije teh vladnih ffl čev — izzrvačev.' Vse njfl fine pretveze! Ne boditejl Avstrijakov! Spoštujte <MH katera vas živi! Kajti, za U strijce" ne bode v bodob|H dobrega kruha v Ameroi^H goče sploh ne kruha xa Zorijo za kampef
Slovenci ste povsotilS^H došli, varujte se pa sede "Austrian" kot kug|9 dar iščete "jdb". Markirahi ^ že v ameriški industriji, ^jj utegnejo raamere med jo in Združenimi državami« ostriti, čaka vas, ki ste "AsMf ana", kampa, a one, Id ati^H venci, delo in svoboda.|oH Slovenskega naroda je j^H vrednosti za »merflcanska^^H sa danes, Američani znij|9 . Dalje na.tretji stralflH
„ *.. ... .... . • ===?rfllB
I '	' «1 ^^ 't 1
-Imeniki.,	f J
i Slovencih v Ameriki !
Povsodi se ®liši tožbe in zid ■ gredo besede nbd tega nevred-- nega sina slovenske majkel
INIjegovo ime ostane gnj-usno v ustib slovenskega naroda, in^
naj je z "j" ali z "y". Capito?!
1 Dokler'r Avstrija podžiga smol eni kotel, že še gre, kadar ona ddjenja, ne osrtane dfruze-> ga kot smrad pogorišča
iV vmoči se smoli kuhajo 'po-lentarji", ki bi se drugače pri ; dostojnem, krščanske ljubezni polnem žurnaHstu naiziviljali sicer Italijani! In 'glejte! Rimski papež in sveta stolica so tudi vsi "polefttarji". Cesarsko kraljevi Simoleži služi ihkrati sam največjega polen tarja, kar jih
je na svetu. O, ironija!----
"•Foprejšni ouredniki," piše "Narodno Smoiišče", (bili so nezreli. ''Zrelost pomeni pri njem 'Iboiba za najplemenitej-še socijalne ideje" (njegove besede), kakorinje zastopajo dunajski banditje in krvosesi pod vojnim zakonom, prdko gora človeškega mesa, brez parlamenta, brez »arodne volje.... Ina podlagi Dumbovih kronic, pa nam 'biunijo Ameriko! Jao, žao, slovenski narodel
Sedaj~ konkurira med seboj kar 5 ali 6 časopisov v Ameriki tiskanih v slovenskem jeziku. Merijo se med seboj, kdo bode prekosil svojega druga v zlobi, gadnosti izdajstva naroda svb-jega, ki mora tudi skpzi te uši, dokler se ne vzldrami in se ne otrese. Skušajo se med seboj, kdo se bode gk>bdkejše zajedel v našega trpina in dobil estraj-htš palmo nad vsemi drugimi! So kronoe (Jiukaj izza pretečene-•ga polletja, kronce katere tako nizko stojijo! — Kakor ie ni-leoii: km a hr jih sploh več ne bo! 1 Rojaki, odpravite si to golazen;! Pomečite t« krpe čez
i. —	.	f.:'■■m. - . .	■ ■■■ -.»Ja
AH kašljate?
"	I« Mi. W. WoloMjrn, W^lr-^ i
too. W. V» tu kadar aH« M
, Ako kašljate. odpravit« vaš
kašelj 1 To lahko storite, ako	»
VZ&mStS	liko Tod®. člulMmoSt-l
nmtn Balsamu aajnja- f ^^^	g , h li 1» m« porabil mo I
^---- - -" - Mao «toklMl<» ta
^HlfMrSI	krt«!) popolno— pirnUl M
WWw €M 9 u-dajrfh^T.-
-1 ■
Balsam for Lungs 1
(Severov Balzam za pljuča) ob pravem času. Poskusite ga zoper kašelj, prehlad, hripavost, vnetje sapnika, davice ali I oslovski kašelj. Je namenjen za otroka |n za odrasle.
Cena 26c in 6O0 v vseh lekarnah. J
In razna druge bol«čine •« lahko odpravijo u lato 1SM M tedaj lahko dobi T lekarnah 1 • n»dniijeni«in dalo* • SEVESAf QO- „H Zmo»ot1«o m. d« 1 lili MIM TUAKD0IL {SeTaroTO Gotbardtko OUe], ^ ,
Ja to mašilo velike taillna mdnottt.Ohm	•»1mJ*™<1«> Ptiron»o«»«|
MelalOo v v>eh lekarnah.	lato,
-;--r—--J
W. F. SEVERA C0„ CEDAR RAPIDS, IOWA
CHARLES ARMBRUSTER
MESNICA PRVE VRSTE
NAJBOUŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO. 6112 ST. CLAIR AVE. .............................................'i
■	Pravi starobaj^i briajevec
Tft	Cena 6 steklenic	f®*®
Cena 12 steklenic . . .
jn	^ist« slivovka kuhana iz pravih	^ ^
%	Imamo najfinejii tropinjevec in
^^	d h ' sk
Galon a . .
50, 55, 60 in«|
po^j ob 5 do 10 «>1 vdja $1.00,
LJ	I J^jjjJ^
^feS^H - ._____j.. al__-^uLlU^^^B
k jnwpii^®®^^^^^** ^^^^^ ' ~, »T •
MB .	' ^^^^
1 k j " ^ (j	emik b	^'"
redili na polji kulture in lonjjiaevirosti, ki se pričenja pri njih okoli sredine 16. »tokst. 2e iz le^a, kar amo Ufcsedaj ^menilw se dovolj jasno vidi, da jt slovenski narodi pokazal dovolj sposobnosti, volje in uapefha; da ae 4>ri bodoči Kkvidaciji Evrope spoštuje in nagradi za svoje žrtve v borbi z Nemci in Iitalijani. S svojo kulturo so si zaslugi S!<ovenci ipotni lift, da se morejo svobodni razvijati na potu IcuJtiirein bodočnosti v skupnosti s Srt>i in Hrvati.
Bodoča imirovna konferenca, na kateri ibodo, če je sreča mila in junaška, zapovedovali. Rusi in njih zavezniki, se ne sme pripustiti, da se raztelesi le art sam deF slovenske zemlje, kaj $ele da bi se cela kaflca .provincija odstopita Italiji, ali da pripade ka* kemu ostanku Avstrije. Bog naj čuva Slovence pred takto nesrečo. Če bi Slovenci &eH polna dva milijona, ne bi se smelo ničesar ivzeti od njih izemlje, in kako se more jemati od njih sedaj ko -štejejo komaj -milijon in pol duš. Ako se Slovencem vzame Trst in Goriška, Ibi Slovomoi propadli, ker to bi bila za nje tolikšna zgufba, kakor če bi Francozom odvzeli vse ozemlje do Pariza. Slovenija, torez stnjeiga .morja, bi Ibila toliko vredna kot raiz-»brta dragocena časa, katere se ne more več uporabiti. Poleg tega pa ibi bik> tudi nevarno v bližnji bodočnosti, če bi nam Italijani kijub principu nacijonaltn« ideje vzeli Trst, ker .bi se pri Slovencih razvil irederrtistični duh, ki bi lahko celo Slovanstvo napotil v boj proti Italijanom. Trst, če pripade Italijanom, potneni toliko, kot da dobe Italijani dunajsko darilo. I Slovenci so .po naravi svojega jfczika in po krvi rojeni bratje Hrvatov in Srbov, in naravno je, da želijo priti v skupnost bodoče države treh plemenov, Snbov, Hrvatov in Stovencev. S item bp jugoslovanska država dala imogočno garancijo za obstanek Slovencev ki obvarovanje .pred' Nemci, Italijani in Mažari.
Kakšne bodejo notranje razmere teh treh jongoslovanskih plemen v okvirju nove države, to je stvar modrosti poklicanih faktorjev, voljenih od muroda.
Velika zavedna beseda ruskega carja Nikolaja II. izražena v poznanem manifestu, da bo^a vojska prinesla svobodo vsem slovanskim narodom, je povzrdftila v srcih vseh slovanskih narodov veliko veselje, pa tudi v srcih Slovencev, in mi živimo v prepričanju, da se bo ta beseda v vsej svoji čistosti čim preje izpolnila.
' ! ■ ^ ' ' • ' .1 i ' Proti-ameriško gibanje Slovence?.
L 'DWWrt '	'	SSS5S*
■FTTc	t^rfrc. "!5 ;ii	ffi
! Slovenska Dobrodelna Zveza.
(SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT A3Mt)|	|J
t driavi Ohio	MMMv	t driUvi Ohla
MeTii ■	^HHHr .	-
Sedež: CLEVELAND, OHIO
K nr m	' ■
j	VRHOVNI URADNIKI:
pPREDSHDNIK: JOHN GORNIK, 6105 8T. CLAIR AVJJNUE. BOOPRBDBODNIK: PIRflMO« KOGOJ, 3*04 ST. CLAIR AVE. BTAJNOK: FRANK HUDOVBRNIK, 1052 BJA8T B2nd QT.
Blagajnik: jernej knaus. 1062 babt «2nd street.
■BjlUl 11II Mili J. M. iS E L J SIK/l R, 6127 ST. CLAIR AVE. ODBORNIKI:
Honk M. JAKflIC, 1203 Norwood Rid. Jo«, RUSS, 6712 Bonna ate. Hmak ZORIC, 5909 iFroeaer ave. Frank CERNE, 6033 St Clair ave. Hhtan GRDINA, 6127 St. Clair ave. Ignac SMUK. 10(1 Addison Rd. Anton OflflUR, 1168 E. 61st St flStfe vrhovnega odbora ae vriljo vsako Četrto nedeljo t mesecu Hp «J0 dopoldne t pisarni vitomena urada
IPtsaraa vrhovnega urada 0052 E. 62nd St draco nadstropje, za-| Aaj. Cuyahoga Telefon Prlpceton 1276 R.
r Val dopisi, druge uradne stvari In denarne nakaznice, naj se pošiljajo na (vrhovnega tajnika.
Zverino glasilo. "CLEVBLAWQ3KA AMERIKA"
Sklene se, da na} brata J. K. ta F. H. preefcrblta večji napis pred pisar-I K^TTh. urada.	^ fc^^Šfc
Fr. HuOovemlk, vrh. taj. In zapisnikar
,/n.i t......... »i■ .i ■ i■ .^.i
Isa revmatlsem, lost udov ln ml-
1 v zavoju* kot vi-
vrnite vse savoje, ki nimajo naše Trade Marke.
lekarnah ali naravnost od nas.
Išče se stanovanje, bolj majhno Približno za $5 renta. Oglasite se na 1026 E. 66 <Pi spodaj spredaj.
Lepa front soba se da v najem za 1 ali 2 fanta. 1420 E. 53rd St drugo nadstropje.	(4)9
Sprejme se še dva Slovenca v privatno večerno šolo. Vpsa-šajte na 6727 Bonna ave. zgoraj.
Slovansko dekle dobi t^coj delo. Vprašajte pri Frank Mra-
mor, 5919 Prosser ave. (4)'
■ ' ......... ■ '■ • ■.....
IŠČe se slovenski ali -hrvatski brivec, izučen v sltarem kraju. Plača dobra in ,po dogovoru. Peter Popov, 2823 Globe ave. Lorain, O. < u	(5)
KUPČIJA MED ROJAKU
t
VeWko naših rojakov je kupilo že pred več leti stavbišča (lote), na, prigovarjanje podkupljenih agentov s tem, da bodo ta stavbišča v par letih več kot trikrat toKko vredna, kolikor so naši rojaki fcistj čas za nje plačali. V več slučajih'imajo nesrečni ljudje, ze 10 do 12 let tako kupljeno zemljo. In (ianes lahko kupite od1 zapeljanih rojakov za isto ceno, tkot
je preveč radi vrjamejo, kadar jwn kedo Obljubi kravo zai pet grošev. Nekateri rzmed tefh ljudi potrebujejo $edaj denar, in si ne znajo pomagati. Zatorej vsi taki, naj se oglasijo pri meni, da poskusim njihove lote prodati, ako prodam, jim računam po kot 'za moje plačilo. Rojak; pa, kateri želite- lote kupiti naj se obrnejo do men«* da ostane cela kupčija med rojaki.
JOSEPH ZAJEC, 1378 E. 49th St. Cleveland, O. Tel. Central 6494 R. (14)
VOLNENI SVEDRI: ,'Vse moške, ženske in otročje svedre iz čiste volne dobite sedaj pri meni po skoraj no zniia-ni^enjt J
Kupite s'edaj in si prihranite dena*, 'ker volna je vsak dan dražja.
Za dbilen obisk se vam naj-topleje priporočam	(11)
BENO B. LEUSTIG 6424 St. Clair ave. blizu Addison ceste.
Čedna fromt soba se odda v najem za 1 ali 2 fanta. 1386 E. 53
St.	(4)
!7 '''"i1'. IZli L"l*: i Efl
J0S.KALAN,
•101 ST. CLAIR AVE.
"" JWOVCMSlMI	— HI
IFine pijače za dom. Dohro vino h GkajL 1 Zmerne cene. V
Oglasite m pri tlo'y^«"" in 1
• ■ ' ' 'HI..........I MHii. ■ 'i lig
CENJBMA NEVESTA!
j i'' ' ■	'<) ' ' i r!
Najtqpieje se valri priporočam v nakup vsakovrstnih čisto svežih finih m modemih poročnih oblek, štejerjev, šopkov, kakor tudi vseh drugih potrebščin, ki spadajo v to vrsto.
Vsaka nevesta aH ženin ima v slfdčajfu jporake precej velikih stroškov, in torej, če si želite svoje -stroške -zmanjšati in pri kupovanju prihraniti denar, kuiprte, kar potrebujete za poroko prti meni, kjer dobite vse potrebščine ipo vedno nižji ceni kak!or kje drugje.	p
Na dan tporoke pošljem k vam na dom dobro izurjeno spletalko, ki vam splete lase in opravi iza poroko in to čisto brezplačno.
Za obilen obisk se majtopleje priporočam, ker bom tudi vedno gledal na to, Ga vam točno in pošteno postrežem.
Z spoštovanjem
BENO B. LEUSTIG, 6424 St. Clair ave blizu Addison Road.	(26)
Delo dobi dobro izurjen? ^nesar. Stalno delo, dobra plača za do-? brega moža. John Kuhar & Co. 3852 S*. Clair ave.	(3)
ZADNJA PRILIKA!
Vse ženske in otročje zimske suknje iz najfinejšega blaga, najnovejše mode, vse številke, morajo biti razprodane ne gledajoč ma zguibo ali dobiček po sledečih, cenah:
ŽENSKE SUKNJE: •poprej $ 7.50, sedaj $3.25 poprej $ 9.50, sedaj $ 3.95 ! i poprej $112.50 do $15.
sedaj samo.. ....$ 6.95 Vse suknje vredne $18 do $25. sedaj samo......$11.75
OTROČJE SUKNJIČE: poprej $4.00, sedaj $1.98 poprej $ 5.00, sedaj. $2.75 Vse suknjiče vred. $6—$10, sedaj samo------ $3.95
(Zapomnite si dobro, da blago kujpljeno pri meni, je ga-' iran tir an o čisto, sveže in trpež-. no.
»Kupite sedaj, ker lahko dobite dve suknje za ceno one.
Za obilen obidk se vam naj-topleje'priporočam.	(11)
BENO B. LEUSTIG, , 6424 St. Clair ave. bllizu Addison ceste,
POZOR!
Pr. Camiola, šotor 1288 K. O. T. M. priredi zabavni večer dlne 15. jam. 1916 v John Grdi1-; novi dvorani. Pričetek ob 7.
zvečer. Zabava se priredi samo I za olane omenjenega društva.
plača $1.00, naj se udeleži ali ne.	(3)
Odbor.
IiČe se soba, da si stanovailec la'hlko notri sam kuha, če je prav 6 do 7 dolarjev na mesec. Frank Starin, 13847 St. Clair ave.	(3^
Front soba se odda v najem za 1 ali 2 fanta. 'Brez brane. 5713 Prosser ave.	(3)
Dekleta dobijo takoj delo ža izdelovanje kril in bluiz. Dobra plača, stal/no delo. Calvin Bros 11381 "iW. 6th St.	(4)
ZNAMENJE ZDRAVJA.
Najboljšt znak" izvrstnega zdravja je fizična! močr»in duševna energija. Kalcor /hitro ena teh rečij odpove, pfonajde-te, da izgubljate tek, imate slabo prebavo, razburljivo spanje, in sploh se spremeni cela vaša temperatura. Kaikor hiftro to opazite, vam priporočamo, da rabite Trinelrjevo ameriško grenko v-ino. Trinerjevo vino vam čisti kri in drii čistost v prebavljalnih organih. Ako tr-, pite na zaprtju, ne bodite brezbrižni, kajti naposled imate težke posledice. Rabite Trinerjevo Ameriško grenko vino. Cena $1.00. Po lekarnah! Jos. Tri-ner, 1333-39 So. Ashland ave.
Chicago, III.
» * *
I Za t rdelost vratu priporočamo Triner^jev liniment. Za bolečine J v mišičevju hrbtu, vratu in drugod, Tam Trinerjev liniment takoj pomaga. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60 centov.
I u ... . 1 1 r	1. ——......
Delo dobi priletna Slovenka, za delo v gumi, dobra plača, ima lahko tudi enega otroka. 1309 ' E. 55th St
Išče se dekla za splošna hišna dela. Stalno klelo, plača po dogovoru. 1226 B. 55th St. (5)
1 A
National Drug Štora 1 Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. k 61. ceste S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. <(45)
Q Pouk v anglei£lnl In lepopie-,qt O Ju potom dopisovanja. V Glove- B
0	Hndu tudi s privatnim učita- B B I jam. Denar, ki se irtvuje xa aa- B B me Izobrazbo, Je najbolje nalo- B B i*n, In ne vsams ga ne kriza ne B B vojna. Flilte za pojaanila na B B •LOV. K. SOLA.	B
•11» St Clair ave. (4«)B B • CLEVELAND, OHIO. B
unimitimwiiiimin
FINO VINO
vedno dobite pri Jba. KoMa Belg* niagara in concord Tino Posebno ženskam je moje vino gnana Po stari navadi Jos-Koxely, 4734 Hamilton avs.
Dekleta!	Dekleta!
Naučite se najbolj lahkega in najbolj plačanega dela izmed vseh. Lahko, čisto delo, poselb-no-za ženske. Mi imamo izvedence, ki vas učijo izdelovati cigare v kratkem času, itn v tem času, ko se učite, ste plačane. Z malo izkušnjo lahko naredite več denarja kot pri vsakem drugem delu. Pridite k nam, da se pogovorimo.
American Cigar Co. E. gth St. NWoodland ave.
-,- (10)
Delo dobijo takoj dekleta stara 18 let ali več. Dobra, stalna tovarniška služba. Pridite pripravljene na deJo. Lake Erie Iron Co. 915 E. 63rd St. severno od St. Clair ave	(8)
1	A. M. KOLAR, I
>
Slovenska gostilna.
■ . ; ri gufsat,, ■
I 3222 LAKESIDE AVL
Se priporoča Slovencem v obilen oblak. Točna postre-2be. Vedno sveie pijače.
__r
OBRESTI
■ 'l^l^T	]
SE ZAČNEJO VSAK DAR
VLOŽITE DENAR NA
LAKE SHORE BANK
fas pa pravOOi flsFessii
4%
St Clair mi SSth/St Prsip^ct and Horsn
" »i
Išče se tslovensko dekle za pomoč v kuhinj?. Katerb veseli, tnaj pride, Amela tbbde prosto stanovanje in hrano, delala bode še lahko naprej svoje _d'eio v tovarni, ker njena pomoč v kuhinji, je <potrefbna samo zvečer. Vinko tpristov, 6114 St. Cfair ave.	(4)
IšČe se-alužkinja za splošna hrš-na dela, služba dobra in stalna. Frances Zupančič, 163211 Waterloo Rd. CoMiniwodd. (4)
lav******	""M
«M a*MfM lm U MJH^JMI min*. 4m*M mmnmAWMi. ■
Viil sdmvwSU itMptl	prid T
etiM^lnS	MlitA
Goenthers Sloven. Lekarna,
Ailm ML vagal St. CUr Ave.
ROJAKI, ZNANCI!
Čistim in Hkam vse moške in ženske obleke. Ako hočete v : resnici dobro, ščiščeno obleko, vam rad postrežem. Izvršujem vsakovrstna popravila na oblekah. Pri meni ščiščena in popravljena obleka vam zaleže za novo. Ne mislite za sVojo, da se ne izplača. Če je še tako zdelana, jaz vam jo uredim. D<4ftčeW#6fo mtlk oba, j** skromni zaslužek, vi pa še dobro obleko. Za najmanjšo na» ročilo vam bom hvaležen.
IGNAC SMUK, 1051 Addison Rd.
Od pekarije na vogalu Addison in St. Clair prvo poslop-I je proti Superior. M on (94)
1	VhI
tobak M potrebno«. Najb*fyii
paketa ja kupon.
Union ^^^^^^ Mado
Krasna naložitev denarja; mo-
derna hiša za 4. družine, zidana, hiša vedno rentana. Najboljši prostor v Colftnwoodu, kjer vrednost raste. Jo morate videti, da >0 znate ceniti. 'Primerna cena. $5200. Lahka odplačila. Pišite aH oglasite s»gM P. Jonas, 405 Marion Bldg. 1276 W. 3rd St. Main 4087 (3)
Sprejmeta se dva fanta na »ta-H
novanje m hrano. 5360 Homer
ave._ (4)
Bell Rosodsle 2377 W. Cuy. Central 6678 R. PHn in kisik. Urtdne
ure od <^—12, ln od i 5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8.
Dr. P. I* KENNEDY, zobozdravnik
Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland,
^asissi.............—Y
Dr. A. A.
t426 StChirATe. j
Govori
se slovensko in hnrst- I 1 sko. Točna postrežba. Čsso- j pi»i na razpolago. Ženske I »tretmee. Edini zobozdravnic 1 In urad ▼ mestu, kjer se govon 1 > slovensko m hrvatsko.
Uradne ur,	{
Od th30 do 11.30 dop. Od 1:90 do 6:00 pop.	t
Od 6:00 do 8.-00 sve2er
I 11r	d j
! U j' i Xi	X
Takfbn arada:
East 408 J.
Telefon stanovanja: t
Eddy 185« M. I I %..........s...........r
cj v Čaolcui v Srbiji. Iz ruskega vjetniltva se je
oglasil računski narednik Jakob Herfc iz Cvena pri Ljutomeru. Nalhaja se v Turkestanu, mestu Samarksnttu. Je zdrav ter želi, da bi, ko se zopet povrne vse znance zdrave dobil. Dopisnica je potrebovala do semkaj 3 mesece in 6 dni. Vjet je bi? začetkom bojev v Qalici-
Umrl je v Trstu Fran 31okar uradni sluga pri juižni železni-
ci. _
Časopisje je dandanes svetovna sila. Človek brez Časopisa je kakor napol mrtev za življenje. Berite, učite sel
se JS VRŠILA DNS 26. OCC**- sj BRA, 1915 V PISARNI VRH.
fi .V,{	URADA.
Predsednik John Gornik, otTori sejo Ob S.30 dop, pocArayl navsote
od-j
bomlke In se Jim »hvali, da ^o med letom redno k sejam aabajall ln upa, da bodejo prihodnje leto *e bolj redno ln točno.
Ottaaje Imen odbornlkor; naviočl so val, laven J. M. Selllkar; P. H. Jakilfi; Anton Ordina ln Prtmot Kogoj, ker elednjl je bolan.
OHanje aamisnlka jtadnje seje 14. novembra In se eprejme.
Predion se cadeva glede bolnlike podpore sa e. 17 Anton Peterle, od drufttva it 1., kateri je ibU preiskan od vrb. sdrafmtka radi njegove boles-nl, ee Oklene, da se mu podpora mar kale.
Br. taUnlk porote, da c. 11/035 Frank 'Rant. od društva St 1. mu z dnem ti. novembra 1S16 rafiela te« druga celotna bolnUka podpora, omenjani boleha na suilct.
C. 447 Ana Kuhar, od druitva St 4. radi njene boleani ae sporo« druStru sklep seje.
Zadeva glede c. 416 Rosi Jalovec,
Naraell atroAkl sa sdranmllko preiskavo prej omenjene eianloe »vota 12.00 se plačajo Is upravnega sklada.
Br. J. O. In F. H. poroCata o Tereziji Sega, da ni hotela podplaatl prošnjo sa tnlUlnJe ipoemrtntne, je bila 1. decembra 1916 ladMtaa Iz Zvese ln društva.
C. 199 Anton Cadet, od druitva »t 14. je na podlagi pravil točka 73 glede suspendaclje zgubil 18.00 bolniške podpore, sa čaaa bolezni Enako član istega druitva c. SIS Frank Klsoveo, $12.00.
Predion se umrli 41et e. 957 Irana Maček, od druitva it 4. umrla 29. novembra 1915 vzrok smrti prani rak, zavarovan«, sa $300.00. Se sklene, da se poemrtnlna Izplača določenemu dediču. DrugI umrli 1 tat od a 106« John Slo^lealnger, od druitva it t. umrl 6. decembra 1916; vzrok ubit pri delu v tovarni, savarovan sa $300.00, ker je dedič v etarem kraju in njegova Sena v Clevelandu, se počaka, da se dobi odgovor ls starega kraje, ker umrli nI spremenil oporoke, pred smrtjo.	i ,
Tretji umrli Hrt od c. H0S7 Mtko Kolar, od druitva M. I. umrl 16, decembra; vzrok srčna napaka, sava-roivan tt $800.90, s« eUene, da M po-smrtnina izplača določenemu dediču v oporoki. u	, / p ' :: j
Predion se račun od vrh. zdravnika, sa preiskavo sumljivih bolnikov v letu 1915 avoto $9.50. Račun se odobri. - - v
Br. tajnik predloil račun za Izplačevanje letjnlh (plač vrb. predsedniku, podpredsedniku, vrh. zdravniku, blagajniku ln sedmim odbornikom v znesku $397.00. Račun te odobri.
Odbornikom, kateri se nleo vdele-levall redno sej, se Jim je svota $18.00 pri letni plači odtegnila.
Nastavljenje novih uradnikov pri krajelmlh društvih pod točko 102 «v/ pravil ae za leto 1916 opusti, druitva si naj sama postavijo uradnike na svoja meeta kot po navadi.
Krajevna druitva, katera ne plačajo njih aaesmentov v smlaluu točke 121 po preteku 40 dalj so suspendirana, tako druitvo Je nazaj sprejelo takoj, ko plačajo nJKi aseement.
Br. tajnik poroča* da je naročene koledarje« prejel In jih razdelil med krajevna društva, po Clevelandu In razposlal v bllAnja meeta ln (potujočim članom Zveze.
Odbor, kateri je bil 18. novembra 1916 v 8o. Lorain, Ohio na abodu sa ustanovitev notnega druitva v tamoi-n«9 naaelblnl poroča, da se lo rojakov priglasilo sa pristop v druitvo kakor zahtevajo pravila pot točko 87, razdelilo ee je med rojake nekaj pravil In koledarjev, ter se misel opustila za nedoločen čae sa zo-petno agitacijo.
Idr, tajnik je pooblaičen. 4« obllče po novem letu krajevne tajnike, kateri ae nJemu vidijo ta obiskati, glede knttgovodstva.
Isdelovalcu emodk pod Imenom SDZ
.'V-'.- (*.»•■ i" f ;
idaljevanje iz a. strani
PS Slovenci podjarmi jene if-Kvstrijskega absolutizma,
HH smo se začeli zanimati za lastno svobodo! Ne one-Hmte in ne osnioljavajte si Hw,dobrega imena! Ne zapi-H|si vrat sebi in onim roja-flp; ki bodo še iskali po vojni WKm- v tej deželi iz avstrijske-HHnojiiča, da se prežrve 1
H^ti sirota Jerica že enkrat Hpo mačeho Avstrijo, buti ■6 sebe in objemi strijca Sa-I^Bfcstefegs suni zemlji imaš ^JHE*aščito, v»gojo in bodoč-HpMočan je tk strijc in dober ^^Bnom tujih, preganjanih I brez doma je dal strehe |HHgostanja, Avstrija pa še url
Ksvojih ljudij ni mO^la pfl-HKt <*— Prižgi si Kič v svojih Hgfaniih, d'a se ti posveti ven-Hlcadar bi se imel vsesti na ■k ki ti jo pripravljajo tri-Ki, morilci tvojih bratov in ^K. v stari domovini 1 Va-j<> te samo, dokler se jim daš 1 ■pj jih, da jih izpoznaš, ■Br jih vržemo v kampe, ne- i ^ftie te goste naše velike HpMttke. Išči si državljanstva, ^H||brve paipirje vzemi takoj H* vselej odpriseži avstrijski Hj^Botii Amerikanec in ne Aonerika te bode ščitila. Kr strijca Sama gleda r vse tem se še uitegmes pre-HBm. Uči se izvrstne amgleš-ponosen bodi pa vsekdar ^Hnjo narodnost, ki je "Slo-■pt". Pusti e^feke trino. ^■ njihove amerikanske kru-HHsne hlapce. Ne d^j se jim Jpe za niksk denar, cvest Hftefvoji novi domovini in po-^mfr da se očisti notranjega HBotnika in hinavca. A i "V. S. Capito!"
Ik
» o
i.,;'v • f- ••
Hpdel je v zadnjih bojih na Hnhi^keni v najlepši mlade-Hlki dobi 20 let stair vrli mla-Knič V. Geba.^	"M
Httidel je, dne 20. nov. 1.1. na ^■pem bojišču' orožnišiki Hdojster Anton Stimec, do-Kočevskega okraja na
■njen in vjet. Nadporočnik Kc Korent, uradnik tdbač-Hpije, sin uslužbenca Klrajij-nraniiiViice Jos. Korenta v Hbljani, je bil celo leto v voj-Hppti Rusiji, zadnji mesec pa Hpjtti proti Italijanom, kjer Hp 11. nov. težko ranjen in ^H^jan v vjetnistvo. Z njim Hmo vjetih še nekaj mož in Hnv sluga Pane, ki ga ni ho-^pko ranjenega samega pu-Bt Oče je dobil 27. nov. iz Bi obvestilo, da se nalhaja Hfcroclntk Korent težko ra-iv bolnici v Kortninu. Ra-laje na zgornjem delu noge, ^Mar je upa^i. da mu obra-
r Novega mesU pišejo: HfrpribUišno enim mesecem i raznesla govorica, da je ^Beški profesor^ sedaj čr-Hfitski nadporočnik Anton ^K, padel' na srbskem boj t Km je dbftafavalb priljub-■ ,i moža. Pred kratkim pa Bo njegovi gospej sopro-ioročilo, da je pro*. Lovše Wm, a da ja vsled prestanih Hpov zbolel fza vnetjem hrb-H) kit in da le®_ssd^| TlA^Bi*
* _ ll i
^^^^	Zakai Jl«bolj-
Cash kupon v vsaki škatlji-Shranite jih. ^
J^aflf-	Nebo kupone'ln predn^dele škatljic H
1Jš^	^ U1 Prednji deli škatljic so vredni pol centa I I
jfl	»51 v gotovini ali pa štejejo kot celi kuponi IBB 4#
............ .........................
Potem so pa mimo ie raago-varjali o ipredstoječlh .pripravah, in dogovorili so se, da odpotuje Hamelin dan ipo ustanovitvi banke v Marseille in potem v .Orient, da wgladi pot v ttoji deželi za predstojece načrte.
2e sedaj «o se širile novice na pariški borzi, nedoločne govorice so primešate Saccardo-vo ime iz dna, kjer je bil nekaj časa »pozabljen; najprvo so tajno šepetali, potem pa vedno glasneje pripovedovali o bližajočem se uspehu tako glasno in razumljivo, da je Saiccardova predsoba — kakor nekdaj v parku MOnceanx se polnila s prošniki.
Taiko je prišel k njemu tudi Mazaa&d, da mu stisne desnico in ga vpraša o dnevnih novicah; potem Sprejme še druge mešetarje, med njimi tudi Žida Jacdby iz gromskim glasom in cnjegovengaizeta Delaroquc. Približali so se ibudi kulisirji, zastopani po Natihansonu, katerega je sreča vedno višje dvigala. Tudi Massiias je prifiifrel i od dneva do dneva* dasi Saccard ie ni ifcdajal npbenih na- . točil. c.	' /•'" 1
Nekega jutra dobi Saccard < že ob devetih sobo napolnjeno. In ker se mi imel časa, <&a bi najel posebne služabnike, ga je { njegov edini sluga jako po- < manjldjivo podjpiral. Ko odpre vrata tvoje delavnice, zahteva Janttou vhod, toda Saccard je [ it entail Sabatanija, na katerega je 6akal že dva dnij,
^OprootU«, prijatelj/' r«jfie i In 'namigne bivšemu profesor- . I*, naj počaka, da. sprejme naj- < prvo Sabalmtja.	i
IDragi moj, mi vaa potrebujemo. ... M't potrebujemo slamnatega moža. Odprl vam bom konto in vas vpisal kot kupca naših obveznic, katerega pla- i čaj te samo z izmišljenimi vpla- < Čili.....Vidite, govorim z vami kot (prijatelj."	i
Mladi mož ga »zre s svojimi topimi očmi, ki so tako 1etpo i pri stoj ale podolgaatemu, zarjavelemu ofbraau.	t
"Postava, ljaibi mojster, zahteva vlačilo v »gotovem de- i
narju.....O, nisem omenil te- t
ga radi sebe. Vi delate z menoj , kot prijatelj, in .ponosen sem na to.....(Storim vse, kar zahtevate." i
In nato govori Saccard, da sc S*ba*ani}u prikupi, kako je i priljubljen pri Mazaudu, ki je < sprejemal njegova naročila brez .pokritja. Potem omeni dekle Grmaine Coeur, kjer ga je dan .poprej videL Satani ni u-govarjaJ *n se je moral o kočljivi zadevi fcamo smejati in reči: "Dal šaljivo je, kako dekleta zalezujejo, kar (prepričati ga hočejo, da je njih.	r
"Mimogrede omenjeno," za- i čne ' Saocard zopet, "bodemo i potrebovali tudi podpise, da po- c krijemo posameane operacije. j Ali imem poslati one akte vam ' ki potrebujejo podpisov?" r "Seveda, ljubi mojster, vse, t Icar hočete 1"
Sabatitnti ni omenil niti vpra- \ sanja o plači, ker je dobro v«- r del, da za' taka dela se ne da č določiti nobena cena. Ko mu f Saccard omeni, da do/bi en t frank za vsak podjpis, da ga od-škoduje za uporabo časa, se c Sabatini nasmehne in nadalju- r je s smehom :	t
"Upam, mojster, da dobim 2 tudi kaj nasvetov od vas. Tu r in tam pridem k vam po wasve- 1 te in povelja."	g
^Pravilno!" konča Saocard, r ki ga je razumel.	c
"Torej na svidenje, čuvajte 1 se in ne poizvedujte preveč za t skrivnosti žensk."
In ko Se Saccard zopet na- > smehne, odpusti Salbatanija skozi sranska vrata, ker mi ho- s tel, da bi še enkrat korakal j preko gnječe čakalcev v pred- i nji sobi.	:
'Potem pa odlpre SaccaTd zo- < |>et prva vrata in pokliče Jan- ] troua noter.	,
Z enim širnim pogledom dozen*, da je Jantrou brez sred- {
stev in ves propadli Na sebi 1'
•	je imel suknjo, katere rokavi to
•	btfi na koiwofcih ii popolno-
-	ma ogiulljeni.
■	"V (prihodnjih dnevih sem
■	vam Itak namerava! pisati," za-' čne Saocard, 'fter prav sedaj
-	sestavljamo seznam uradnikov in vi stojite v prvi vrsti. Naj-
! brž vas bom uporabil pri emi-
■	sijsfcem oddelku."
Jantrou pa zamahne z roko. i "Jako ste ljubeznjivi, ihvala
■	vam.....toda z vami se imam
> pogovoriti o »neki kupčiji."
Sprva ne pove takoj vsega 1 in ■govorj le v okolnosti, Po-i tem pa -ga vpraša, koliko je novo podjetje določilo za reklamo naikar Saccard odvrne, da so v ta namen ipoloziji v sijain precejšno svoto. Njegov načrt pe, da se pridobi vse časopisje za novo podjetje.
"He, mogoče vam je padlo v -glavo, da prevzamete mesto časopisnih naznanit za nas- Ni baš neumna ta misel. O tem boeteva še goVorila."
'"Da, pozneje, če želite..... Toda kaj bi vi rekli o listu, ki b» ibil vaš, izključno, vaš, in kateremu bi jaz načeloval? Vsako jutro bi bila ža ,yas rezervirana eima stran: z nekaterimi članki Ibi vas (hvalili, s preprostimi novicami obračali vso pozor inost na va^( — skratka, neprestana hvalna pesem, ki bi se dvigala nad hekatombami na tleh le'z'ecih konkurentov. Ali bi vam to ugajalo?"
"Na vsak nsčilnt, samo če ni predrago."
'INikakar ne, cena bi Ibila pametna.'^
. iln konečno rmenuje Jantrou dotični list, "Esiperance", neki tnal listič, ustanovljen pred dvema letoma od gruče katoliških fanatikov, ki so napadali cesarstvo. Finančni uspeh tega litfta je bil enak ničli, in vsak teden so krožHe novice, da je list prenehal shajati.
(Saccard reče z nekakim protestnim glasom:
"Ha, saj ta list nima niti diva-tisoč izdaj."
"Nlaša stvar bo, da povečamo število odjemalcev."
"In na dnugi strani je stvar nemogoča, »ker ta list napada mojega brata; saj se vendar ne morem že naprej spreti s svojim bratom."
Jantlrou pa lahno zmigne z rameni:
"Z nikomur se ne »me spreti. Vi veste tako dobro kot jaz, da če ima kaka banka svoj časopis, da je vseeno, cedotioni Hst napada ali hvali vlado, če je Hst vlad5 prijazen, tedaj bo banka gotovo spadala k vsem konsorcijem, ki prihajajo od , finančnega min iste rstva; če pa je list vladi nasproten, tedaj mora minister se ozirati vseeno na banko, ker želi, da bi pre- ' maigal opozicijo in pridobil list i za stfbe, m marsikdaj se agodi, 1 da vlada take liste, ki ji nasprotujejo, še bolj podipira.... Torej se va-m ni treba brigati radi barve "Esperance". Pridobite si list, to je sila I"
Saccard molči za trenutek. " Z ostrim razumom, ki si je na-malh pridobil misel1 drugega človeka in jo prikrojil svojim potrebam, ije hitro naredil svoj načrt.	1
Kupil bo "Esiperance", naredil bo protivladni politiki konec »n položil bo svoj list bra- 1 tu pod noge, ki mor bo moral < za to biti hvaležen; toda Ohra- « nij ibo strogo katoliški značaj * lista kot nekako neprestano 1 grožnjo, ki naj Ibi v imenu ve- '1 re neprestano spominjala vlado na podporo. Če ne bodejo ljubeznivj z njim, tedaj bo za- 1 kričal imena Rim in Jeruzalem. t
"Ali dlobimo proste roke?" vpraša.
"Popolnoma proste. Ljudje 1 so siti tega opravila, in list je * prišel v roke nekega poželjivega človeka, ki kar hrepeni < za denarjem, in ki bi Se ga rad ] otresel ža deset tisoč frankov. ! Potem pa lahko delamo, kar f nočemo." • ■	<
še eno minuto premišlja Sac- i camd semimtja. "Dobro torej, stvar je rese- j
f|6om, da združimo vse rekla-1 mno podjetje v vaši osebnosti. Zahtevam izvanredno, sihio re-1 Mamo -r <*a (pozneje, kakor hitro dobimo dovolj sredstev, stroj dobro podkmimo." ' In po teh besedah vstane > kakor tudi Jantrou^ ki skriva . svoje veselje, da si je zaslutil kruh pod renomističnim sme-1 hom propadlega postopača, ki . je naveličan blata pariških ulic. j ''Konečno »bodem torej zopet • v svojem elementu, pri irfoji . ljubljeni literaturi 1"
"Ne vzemite še nobenih so-trudnikov," reče Saocartf, ko ga spremlja ven. "Stojte, ker sem ravno pri tem, si zapomnite Pavla Jordana, mojega varovanca, o katerem mislim, da ima precej talenta; izvrsten li-teraričen urednik lahko postane. Pisal mu bom, da vas obišče."
Jantrou se inapoti ven pri stranskih vratiih.
"He, kako je to ugodno!" reče Jantrou zaupno, "ljutd(je
kar ziginejo pri vas.....Če pri-
'dejo lepe dame, na primer ona, | katero sem prej videl v predsobi, baronovka Sandorf....."
,Saccard!u ni -bilo znano, da se rrnwli baronovka v pje-govi, predsobi. Ko je sam, stopi nehote pred ogledalo knt si začne uravnavati lase, kjeir se ni pokazal še noben bel lis. Kljub 1 temu pa saan sebi .ni dosti lagal; ženske so ga jako malo -brigale, odkar je bil zopet za- 1 posljen s kupčijo. Le neprostovoljna misel ga je še obvladovala, iki gre v Franciji tako da- 1 leč, da mož z žensko me more i biti sam, ne da bi veljal za nor- ( ca, če b'i skušal te ženske priboriti za sebe.	' 1
iKakor -hitro pozove baro- 1 novko k sebi, se naredi jako j uslužnega.	(
•<Milistiva go&pa, ali smem . prositi, da se vsedete?" , 1
1Se niBodar ni videl haronov- I ke taiko čudovito zapeljive, z ■ njenimi rudtečiini ustnicami in krasnimi obrvmi in žarečimi j očmi. Kaj neki hoče od njega? \ Presenečen obstoji, ko mu začne razkladati namen svojega oibtska.	'	1
"Moj Bog, spoštovani gos- 1 pod, oprostite, ker vas nadlegujem brez koristi za vas. To- , da moramo Ibiti včasihi postrež- , ljivi eden napram drugemu... j Vi ste imeli predi kratkim ku- , harja, katerega želi moj mož sedaj imeti. Prišla sem torej, j da kaj poizvem o tem -možu." ]
Saccard! odgovarja <z največ- ,< jo ulju<)hiostjo in ne pusti ba- ' rono\ke izpred oči|j; kajti zde- j lo se anu je, da je ugani*, da je ( to samo izgovor; njej je pač malo mar kiuhar, in očividno , je prišli iz kakega drugega , vzroka.	h
In v resnici naredi baronv- , ka kmalu spretno kretnjo ter , prične konečno govoriti o skup- ' nem ^nancu, o markizu de Bo- l train, ki ji je pripovedoval o BaiKfue Universelle. Res, tako , teško je denar varno nalbžiti < in dobiiti za denar pravo vred'- j nost.
.Konečno začuti Saccard, da s bi baronovka rada imela akcl- ^ je, zajedno s premijo deset pro- ^ centov, ki je bila dovoljena konsorciju. §e bolje pa Saccard r razume, da baronovka neče ni^- • česar plačati, če odpre pri njej konto.
'"Jaz imam namreč svoje lastno premoženje, ker moj mož se nikdar za to ne briga. To mi povzroča mnogo nadlege, pa tudi kako veselje doživim včasih.....IKaj ne, če vidite, da se ženska peča z de-nariio kupčijo, in zraven tega še mlada ženska, tedaj jo radi
tega nihče ne bo grajal.....Pri
tem sem pa v smrtni nevarnosti, ker mimam prijateljev, ki bi >mi svetovalk šele pri zadmji ignj, na borzi sem zgubila precejšno svoto, ker nisem hnela
dobrih nasvetov......O, kma-
u vam bo mogoče, da bodete vedeli vse; če bi bili torej tako dobri, če bi hoteli... .."v
Saccafcl je bil dovolj naiven, da je menil, da je baronovka prišla, da se mu- preda, da bi se potem smeh udeležiti njegovega velikega podjetja in od časa do časa dobivati dobre nasvete iz borze.
"Na vsak način bi mi bilo jako ljubo, milostiva, da polo- t
I nje."
I In Saccard ' Ane svoj stol bližje k> prime *a njeno roko. Ona ee pa tdkoj *reone.
"O ne! Tako daleč ie ni prišlo * memoj, še vedno je časa dovolj, da si kupim vaine brzojavke za tako ceno!" — Za njo je bilo že razmerje z generalnim pravnikom Delcambre silna nadlega, tega suhega in dolgega moža, katerega je morala radi svojega moža usliša-ti. In v pričo Sadcardove ' predrznosti je hlastala lahna ru-dečica na njenem licu, ki se je pa takoj umaknila hledosti.
Baronovka vstane. V njej se je uprl plemeniti rod' in vzgoja, tako, da ji je bila denarna kupčija zopet zagrajena.
"Torej, gospod, rekli ste, da ste bili s svojim kuharjem zadovoljni ?"
Ves začude* se je tudi Sac-catd dvignil. iKaj neki je pričakovala ? Da jo bo sprejel za-stomij kot udeleženko njegove kupčije in ji dajal važna poročila? Konečno —si je govoril —- se pa £ensflcam -ne sme zaupati, ker pri kupčiji ne kažejo nikdar poštenosti.
"Jako zadovoljen, ponavljam va/m, in le spremenitev gospodarstva me je prisilila, da sem mu odpovedal službo."
Baronovka Sandorf se je komaj sekundo ustavljala, kajti čutila je brez dvoma, kako otročje in naivno je bilo od' nje priti k Saiccardu, ne da bi računala s skirajuimi posledicami. Jezna je bila sama nad sebe, ker je vedno misHla, da je pametna žena. Konečno lahmo namigne z glavo, nalklar jo Saccard odpusti.
iSacard spremlja baronovka do stranskih vratic, ko se slednja od neke zaujpne roke mahoma odpro. Bil je Maksime, ki je istega dhe obedoval pri svojeu očetu. Stopi vstran in se zajedno prikloni, da spusti baromovko naprej. Ko je bila zunaj se glasno zasmeje.
"Tako se pričneja tvoje podjetje? Ali so predplačila, katera sprejemaš?"
Kljub svoji mladosti- pa je imel iMttlcsime zavest i izkušenega moža, in oče je razumel njegove besede.
"Ne, gotovo ne, ničesar nisem prejel, kajti, mladič, ravno tako sem ponosen* da sem še vedno star dvajset let, kot menda ti, ki šteješ šestdeset."
V tem trenutku vstopi sluga in naznani, dta bi bifla grofica Beavillieres rada sprejeta. iSac-card se močno začudi, dasi je "plemenito sosed1©", (kakor jo je imenoval že opazil v zavodu.
Takoj tla povelje, da jo s*pu-stfjo nemudoma pred njega, nato pokliče služabnika še enkrat k sdbi in mu mlaroči, da mora odposlati vse Ijjudi dolino v, ker je truden in lačen.
Ko vstopi grofinja, slednja niti ne opazi Maksima, katerega je zakrival visoki vrh naslonjača. Saccard se še »bolj začudi, ko opazi, da je grofinja pripeljala svojo hčer Alice s seboj. To je podelilo obisku večjo slovesnost. Jako uljudno pri- | pravi obema stole, da pekaie \ Čimbolj svojo uslužnost.
"Mfilostiva gospa.....tevan-
redno 'sem poč as t eni, če bi imel
" L™
uoflpoo, imeia sem pogovor
• sosedinjo, gnegmjo Onjledo, in raditega sem vas obiricaia.. Priznam, da sem se najprvo obotavljala, kajti v moji starosti človek teško spreminja svoje nazore, iir imela sem neprestano pred današnjimi stvarmi, katerih ne razumem, velik strahu Konečno sem 'se »dogovorila s svojo hčerko in pregnala ta strah, da zagotovim srečo mojih ljudij."
Tekom nadadjnega govora pove, da ji je kneginja pripovedovala o ustanovitvi 'Banque Unirverselle, ki je seveda v očeh brezbožnih samo kreditni zavod, toda v očeh izbranih ljudij, pa ima ves drugi pomen, ki je dovoJj vdik, da se pomiri očitanje vesti. Sicer »ni spregovorila niti imena papeža niti Jeruzalema — kaj tacega >se ne pove, ampak le Občuti v srcu — toda iz vsake njene besede je Saccard dobil vero, da je grofinja prepričana o sijajnem
bink^^ji^p^ dosti vrjel temu smešnemu načrtu, ker se mu je zdel v resnici smeSen? pač pa je bil pripravljen ta načrt opustit^ m se mu sam smejati, kakor hitro bi se kje omenil. Toda ganljiv dbiak te bo-gaboječe ženske, ki je tudi svojo hčer pripeljala s seboj, in ki je dala razumeti, da ji bo sledilo slepo vse frtancosko katoliško plemstvo, vse to je naredilo na Saocard a nov uplj.i»v, to je dajaio praznim sanjam trdno podlago. Torej je res, tu leži uteE, s pomočjo katerega lahko obrne svet, iz tečajev.
S brzimi mislimi premotri ves pofožaj' in prične govoriti v Skrivnostnih 'besedlah o ko-neonem, triumfalnem parnemu banke.
"Skratka, gospod," nadaljuje grofinja, "odločite sem se k temu koraku, ki se mi je dose-daj gmjiusil. Da, nikdar mi ni
'I L ■ J
: mlekom-.... .Tako sem I misljevala, da bom živela« : svojih posestev, od aen^H
; vrednosti. Seveda je pa ta I ijiska vrednost..,.."
Grofinja lahmo zarudi, M sedaj je prišla do spoeeiH
svoje revščine.
"Ž zemljiško vrednostjll
1 gre....." nadaljuje. "Nsjjqffl je v tem ozairu jako slabo godi io. Eno samo posestvo nam še ostalo."
Da ne spravi grof in je ^H > drego, začne Saccard gow|| prisrčno in prepričevalno; .
Dalje prihodnji*. !
-—
Kadar iščete svojega JH telja, sorodnika ali znanca, « ne veste kje je, pridite k 9H ali piiite nam, da denemo l|HH Ker je "Clevelandska MM ka" razširjena po vseh metHH se bo prijatelj kmalu dobttjH
1 iBtrlXi ^ I ^ I n»H	Roman	KnI
Bbnjus m mil
I	11	R
Kaj je vzrok, da ste zgubili apetit? Mnogokrat so zgodi, danam l fl mahoma zgine apetit in da se nam hrana celo studi. Zdi se kot bi narava .
!f hotela zmanjšati uiivaaje hrane, katere ne more prebaviti Oslabljeni or-1 gani za prebavo ne morejo delovati in se branpo sprejeti hrano. Te kaie, | da je treba organe pojačati, da opravVajo svoje dalo bre* truda. Mi ieU-1 I no prfporoJSti
I Trinerjei)o AmeruKp R n GrenKo Vino. |
To veliko zdravilo bo v prvem mestu očistilo prebavljalne organe In jih | pojačalo. Z guba apetita in gnjus pred hrano, bo polagoma zginil in zopet j bodete imeli
S	ZtdvG*) apetii, telesno moč in jI
dxxJtex)no energijo.
Kakor hitro vam manjka ena izmed teh. treh potreb fiv^enja, mo- ^ rate rabiti Trinerjevo ameriško grenko vino in posledica vas bo prijetno \ iznenadila. Rabite ga tudi pri
NEMIR PO JEDI, ZAPRTJE,
KISLA AU GRENKA BRUHANJA, V	MORSK A BOLEZEN, PLINI, KRČI. H
Lahko ste prepričani, da vam prinese Trineijevo ameriško grenko* ; vino za2e(jeno pomoč.
9 PO LEKARNAH.	CENA $1.00 R
S* J os. Triner, 9
IZDELOVALEC	' 1
1333-39 So. Ashland Ax)e.	Chicago. lit. M
!	Vsaka družina bi morala iptati vselej dobro sredstvo proti kaliju pri rolri. Ra- 4
bite TRINERJEV "COUGH SEDATIVE", Igar ni nobenih strupenih primesi, | kor morfin ali Uoroform. Rabite ga pri kašUu, hripavooti, bronhitis bolečinah w grlu ■I in t d. Cena 26 in 50c, po pošti 35 in 60c.
Račun med S.	D. Z. in krajevnimi druitvi
za mesec november 1915. Asesment št 25.
DOHODKI	STROflKIl CI^NSTvAS
rt	A v
(3	.g aa^H
0	- t -s t '1 -a S	- -g S j;
1	P if n * f	t i i i ll II II I !■
o£ II i i al žl z	t š z k gi ^ a Š ■
1	699.34 352.291 285.35! 52.20I 6.75	^00 775 —	™ 350 tM
2	7233 36.26 25.75 7.80 1.50	.50 a .50 28.58 28.5»
3	76.34 38.64 30.00 570	2.00 45.O0 45.00 34 J
4	334.12 180.82 109.25 31.80 5.25	3.00 2.50 1.50 67.14 07.14
5	82.03 39.13 36.00 6.90	27.oo 37.00 43
6	49-47 26.97 18.75 3-75	'35.00 35.00 25
7	100.99 51.09 42.00 7.65	% .25
8	55.08 27.83 22.50 4.50	.25 30 4 Lfl
9	157.65I , 78.80 65.25 12.60 .75	77 00 77.00 83 J 10J 72.14 38.84 27,45 s.«5.	, • e	f'% 31 gi
11	152.98 82.08 53.60 .13.80 .75	2.50 25 2571 25.71	3 b
12	'ioo% 56.31 36.75 7.20	\ >3.00 i«.oo 46 1
13	23.20 16.95 400 2.25 .	(>.
14	130.08 61.43 57 75 9.90 .75	5000 50.00
16 22.11 13.81 300	2.00 , n
121.57 70.72 4B..OO 8.IO .75	26x30, "
i8| 34 -23.11 9.00 2,iol	I- • ±------L J
\j 2283.90 1195.10I* 868.40 I* 185.40 li 50|$ 8.001$ 2.0Q|$ 4 50ira:75|g	............M
— ' : —	= T Hudovemik, vrh. taj^l