Nov udarec centralizma. Danes tedea aam je radikalna- vlada aaložila aovo silno breaic z novinii taksami in pristojbiaami. Poslanec Pušenjak je v skupščiai leundjito razložil vse aapake in težke poslcdice aovega zakoaa o laksah. Očital je vladi, da daje izenačeaje zakoaodaje vcdno aa dnevai red, a je aikdar popolaoma in pravično ae izvede. Mesto izeaačeaja davkov dobiaio aove takse, ki aas bodo r.a novo obdavčile za dobre pol milijarde diaarjev. . Nove takse ia prisloj-biae bodo aapravile tudi silao zmcdo v pristojbinskem postopaaju, ki se vršj že po pel različaih pristojbinskih zokoaih in siccr po; posebncm za Srbijo, Bosno, Vojvodiao, Hrvatsko ia Slovenijo. Poslanec je našteval cclo vislo Hoscbnosti taksaega zakoaa. Tako na primer, da niorajo takse plačevati tudi oni, ki napovedujejo svoje dohodke, da se nczadostno ¦kokkovane vloge niečejo eaostavao v koš itd. ¦ Iz znamenilega ia stvarnega govora aašega poslaaca aaj sledi del ia zaključck, ki zadeva zlasti kmetski stan: Prizivne in cerkvenc taksc. Giavae hibe novega zakona obstojc v sledečem. V moderni državi se predpisujejo osobito za majhae stva- ri zmerne taV.se, da se iiiorejo tudi revai sloji posluže- vali javnih narrav. Po predložcnem zakoaa je pa vsled previsokih laks nemogoče rešiti bagatelnc zadeve potomsodišča. Vsc sodrijske takse so provisoke, kar pomenja podražitev pravne poti. Previsokc so Hidi lakse za pri- zive na višjc inšlancc. Ti prizivi se radi previsokih taks popo.laoDia onernogotajo. Neprimerao visoke so razae cerkveae takse, ki jih je prcdložil gospod minister A7er. Grajati je posebno to, da se s temi taksami posega ludi v notraaje zadeve posamezaih cerkva. Taksc oškodujejo zadruge. Pospeševanje varčcvanja ia pobijanja dragiaje aaj bi bila prva skrb vsake države. Padi tega bi morala  država-storUi-Viser iia se posjMŠuje^družnišlvo, katerega glavni cilj je, pospeševati varčevanje, pobijati draginjo ter ustvariti ugodae življenske razmere za najširše sloje ljudstva. Predložeai zakoaski aačrt pa kaže, da se dela pri nas baš aasprotno. Dosedaaje opro- stitve vdjavae za zadruge, so se ukiaile. To je proti-uslavao, ker je čl. 29 ustave, ki pravi, da država mate- rijelao podpira narodao zadružaištvo.- Ko je gospod finaačai ministcr predložil aačrt zakoaa o neposredaih davkih, je v d. 409 tega zakoaa oprostil zadruge razaih davkov. Čuditi se moramo, da je pri oprostitvi zadrug od taks popohioma prezrl aaše zadruge. Mi sino v fiaančnem odbora že zahtevali, da se naai tudi za zadrugc "zagotovi v zakoaa oprostitev laks, kakor se je ta oprostitev zasigurala za razae druge gospodarske dobrodelae napravc. Mi se ae moremo zadovoljili s tem, da bi se ta oprostitcv zasigurala samo v pravilniku, ker se pravilaiki lažje menjajo, nego zakoni. Vdik ponfen zadružništva osobito za kmetsko in delavsko ljudstvo zahteva, da finančni raiaister upošteva spomenico glavaega Saveza zeailjoradniških zadrug v Beogradu, ki zahteva, da se v zakoau o taksab. izreče oprostitev zadrug, ki so člaaice tega Saveza. Takse za kapitalizem in proli delovnim slojem. ZaačiLno za aaše razmere je, da je gospod finančni minister opustil povišanje taks na dividende, s čemer se ščiti kapitaliste ia kapitalistična jiodjetja. (Klici na desnici: Kakor vedao!), dočim ni upošteval predlogov, ki bi bili v korist aajširšim slojcm ljudstva. Previsoke so takse za. šolska izpričevala ia izpit«, s čemer se podražuje šolaaje, da cdo onemogoči revnejšim slojcra. Te lakse nasprotujejo ludi ustavi, ki jasao določa, da se državna nastava daje brez upisaine, brez šolnine in brez drugih taks. Nagrade za biričc. Žalostao pogiavje zase, ki vrže čudao luč aa aašo upravo, Ivori člea, ki govori o tem, da se da 5-, oziroma 10 odstotaa aagrada uradnikom, ki skrbe za redao plačilo ia odmero taks, ki skrbe za odmero kazai. V vseh dobro urejcnih državah se smatra kol službeaa dolžaost aradaikov, da rcdno \xše svoje dolžnosli. NepoIrebae so iorcj nagrade, loda policbao je upeljati redne kolkovao revizijo, ki je bila dosedaj updjaaa v preoanskih krajih ia ki bi stala maaj, kot pa 5, oziroma 10 odslot. provizije. Le vcdne kolkovne revizije bi onemogočile vsako zlorabo, med lem ko z začasao revizijo tcga ni mogoče doseči. V zakonu se nahajajo iifdi stvari, ki ue spadajo nolri, arapak bi spadale k vcčjeinu v pravilnik. Fiaančai ublasti ia fiaaačaema miaistrstvu se nalagajo posli, ki ae spadajo v ajihov ddokrog. če pogledamo ves zakoa o taksah, potem moramo reči, da nam je gospod fin. miaister predložil velik pester šopek različnih taks. Toda kljub tema pestremu šopku vseh mogočib taks pogrešamo eno takso. ki bi dfla državi velike dohodke. To je taksa za vse uradnike, ki nimajo potTebne naobrazbe. Z upeljavo take takse, ki je nvmjo potrebna, bi se doseglo, da bi se iz državae službe odstranili uradaiki, ki aimajo potrebne aaobrazbe. Dvoje posebnosti. •Kot posebnost prve vrste predlaga zakon, da se zahteva za vpogled v zemljiško knjigo laksa 10 dinarjev. Predlagatelj te določbe prav aič ae pozna zakonov in ne ve, da je zemljiška kajiga javaa, da ima vsakdo pravico do vpogleda in da ga ae sme pri teai nihče ovirati. Druga posebnosi tega zakoaa je bila določba, da raorajo šolska izpričevala dobiti le oai učead, ozir. diiaki, ki prcdlože dokazila, da so slariš plačali davek. Kaj je uspeh povišanih taks? Kak finaačai uspeh pričakuje fiaaačai ministcr od povišaaih taks? V uvodu k taksaeaiu zakoau trdi, da pričakujc od tega poviš.TDJa 100 milijoaov dinarjev. —Cisto gotovo pa je, da bodo te takse & k o' v.l jj>,i aiilijarde v državno blagajao. Dokaz za to ir.iilev ivciio proračuai in plačila taks prejšnjih let. Po proračuau za 1921-22 so zaašaie takse okoli 200 aiilijoaov diaarjev. Po proračuau zap 1922-23 so pa vsled izeaačeaja taks, ki se je izvedlo z zakoaom iz leta 1921 določeae lakse v zaeska 407,600.000 D. 1% izkazih, katcre smo dobili od fiaaačuega aiiaistrstva, se je pa plačalo aa taksah v 10 mesecih 448 milijonov 100.000 D, torej se je v desetih mesecih plačalo aiaogo več, kakor je pa določcno za cdo leto. Koliko plaeuje Slovcnija? Ako se to plačilo 4-J8-.00O.OOO D leporazdcfi aa posamezae pokrajinc, vidimo, da odpadc bd tcga zaeska na prečanksc kraje 320,000.000 D torej okroglo tri četrtiae vseh laks. Ako pogledamo te izltazc po posamezaih pokrajinah, vidiaio, da je Slovenija plačala v desetih mescih aa taksab 63,000.000 D., štirikrat večja Srbija pa komaj 126,000.000 I). Zanimivo je dejstvo, da je plačala Sloveaija na aeposrednih davkili v desetib mesecih 73.000.000 D, aa taksah pa tudi skoro toiiko, ia siccr 63,000.000 D. V ackateriii mescili je plačala Sloveaija aa taksah c.clo več, kakor na neposrednih davkih. V maju mesecu letošnjega leta aa pnmer je plačala na taksah 9 ia pol milijonov dinarjev, na neposiodaih davkih i>a 9,300.000 D. Iz tega se lahko sklepa, da bo zopd Sloveaija z novim povišanjcm taks najhujse prizadda. V cdi državi. Ako pdnierjamo plačilo aeposrednih davkov v cdi državi s plačiloai taks v celi državi, vidimo, da se je v cdi državi plačalo v desctib aieseih aa neposrednih davkih 488,000.000 D, dočiia znaša po proračunu svota neposrednih davkov 518,000.00 "D. Torej se je aeposrednih davkov plačalo manj, kakor je 'pa bilo določeno po proračunu. Pri taksah je pa narobe. Taks se je plačalo v celi državi v desetih mesecih '148,000.000 dinarjev, dočim zaašajo takse po proraeimu 339,000.000 I). Torej se je plačalo v deselih mesccih na taksah /a 110,000.000 D več, kakor se pa zahteva po proračunu. Zato ai prav nič potrebao, da gospod fiaaačai miaister zabteva, da se morajo hikse povišali še za 100 miiijonov D, ker se je v cdi državi žc v desetih mesecih plačalo taks za 110 milijonov diaarjev \tč, kakor ja pa določmo po proračunu ieta 1822-23. Iz krilikc zakona samega sledi nedvomao, da pomeaja to izenačenje pristojbinskega zakoaa, kakor dosedaj še vsako izeiiačenjc, poslabšanje doscdanjih razmer, ker se brez pozuavaaja naših razmer iu potreb, brez ozira aa različno kulturo zgolj iz pretiraaih fiskaličnih razlogov povečajo žc obsloječe takse ia uvajajo aove, ker sc oležkoča ccli pristojbiaski postopek, ziasti pa še kazeasko postopaaje. Ta zakoaski načrt utrjaje ia pospešuje birokratizem, ustvarja nejasnost in negotovost dosedanjcga pristojbinskega postopanja, pomenja prevcliko obremenilev prečanskih krajev, ziasli pa preveliko obrenioailcv kmetskega ia delavskega ljudstva.