(Priloga „Soči“) Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici. Ureduje: Ernest Klavžar „ Gospodarski List “ izhaja vsaki mesec enkrat na celi poli; udje c. kr. kmetijskega društva ga dobivajo brezplačno ; za vse druge pa stane na leto 1 gld. 20 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku. Rokopisi se ne v.ačajo. Št. 3 in 4. Y Gorici 20. marca 1896. Leto XY. Društvene zadeve Vabilo k občnemu zboru dne lik aprila 181)0. Vslotl d imaš njega sklepa glavnega odbora vabim nljuduo p. n. nde c. kr kmetijskega društva k rednemu občnemu /boru, kateri bo v Gorici v pondeljek 13. aprila t. 1. ob 11. uri predpoldne v društveni sobani. DNEVNI RED: 1. Poročilo glavnega odbora o društvenem delovanji leta 1895; 2. Glavni odbor predloži : a. društveni obračun za leto 1895 ; h stan društvenega imetja koncem lota 1895; c. proračun za leto 1896 ; 3. Račun o porabi državnih podpor za leto 1895; 4. Volitev predsednika (§. 21. društvenih pravil); 5. Predlogi o pospeševanji sadjereje na Goriškem ; 6. Morebitni predlogi. C. KR. KMETIJSKO DRUŠTVO V GORICI dne 5. marca 1896. Predsednik C o r o n i n i. Posnetki iz sej glavnega odbora. In seje dne 12. decembra 1895. — Ker je nekaterim odbornikom potekla poslovna doba, vršile so se dotične dopolnilne volitve. Goriški oddelek je zopet izvolil gospode Cristo-foletti, dr. M a r a n i, dr. M a u r o v i c h, N i g r i s, dr. V e n n t i in dr. V e r z e g n a s s i ; C e r v i n j a n s k i oddelek je obranil dosedanja odbornika gg. grofa Pace, Rudolfa Perozzi, in ker se je pomnožilo število njegovih udov, izvolil je novim odbornikom gospoda Josipa D r e o s s i; t r ž i š k i oddelek je obdržal gosp. C o n t e M a n t i c a, k o r m i n s k i pa ni še spo- ročil o volitvi svojih zastopnikov. Odbor je razpravljal vprašanje, ali se imajo še dalje uvažati biki friburške pasme v ravan naše dežele. Ker je prejelo društvo o tej zadevi več poročil, v kojih se izraža različno mnenje, izročil je odbor razpravo te stvari posebnemu odseku. Udje tega odseka so gospodje Josip Carlini, Conte Mantica in Vincencij Miehieli. Ker je nehalo vinarsko društvo v Štanjelu, ponuja c. kr. okr. šolski svet sežanski za poslopje društvene kleti, koja se je leta 1888. zgradila z državno podporo 4500 gld., pa je zdaj popolnoma opuščena, 2000 gld. Vis. kmet. ministerstvo pa želi, da bi se klet ohranila svojemu namenu. Predsedništvo kmet. društva si je mnogo prizadevalo, da bi bilo pregovorilo tomajsko vinarsko društvo, naj porabi klet za svoje namene, ali pa, naj ustanovi v Štanjelu podružnico ter jej izroči klet. A vse zastonj ! Toinajsko društvo je izjavilo, da ne more rabiti kleti, ker je preoddaljena od društvenega sedeža, podružnice pa da tudi ne. more ustanoviti, ker štanjelski posestniki zaradi mnogih prevar, ki so jih imeli v svojem društvu, ne marajo več pristopiti drugemu. Ko je predsednik vse to razložil, sklenil jo glavni odbor, naj so odgovori namestništvu na dotično vprašanje, da je kmetijsko društvo z ozirom na prenizko ceno, ki jo ponuja c, kr. okrajni šolski svet, menenja, da se počaka ugodniše priložnosti, ko se bo moglo poslopje po viši ceni prodati in da naj se mej tem nada- ljujejo poizvedbo, kako bi se dala izkoristiti klet za tisti namen, za kateri je bila zidana. Za pospeševanje vinarskih društev je vis. c. kr. kmet. mini-sterstvo dovolilo 300 gld. podpore. Za podelitev take podpore so prosila vinarska društva dornberško, toinajsko iu briško. Ker je dornberško društvo prejelo užo več podpor iu ker je treba v prvi vrsti izpodbujati in podpirati začetnike, sklenil je odbor, da se ima od tega zneska dovoliti tomajskemu društvu 100 gld., briškemu pa 200 gl., kakor hitro so zadnje ustanovi na zakoniti podlagi ter se resno loti svojega delovanja ; drugače pa bi so podelila cela podpora tomajskemu društvu. Izmed uradnih spisov je predsednik priobčil naslednje : Finančno ministerstvo je zavrnilo prošnjo, da bi se v Gorici v glavni zalogi tobaka ustanovila prodaja tabačnega izločka za kmetijske potrebe. Društvo pa je podpiralo pri c. kr. kmet. minister-stvu ugoden predlog c. kr. kmetijskega društva na Dunaju, da naj bi so v vseh deželnih glavnih mestih ustanovile take prodajalnice. Županstva ajdovskega okraja so poslala kmet. društva jeden iztis svoje poslanski zbornici podane peticije za znižanje razrednih tarifov zemljiškega davka, da bi ono to prošnjo podpiralo. Glavni odbor je izročil to vlogo posebnemu odseku, kateri je bil o svojem času izvoljen v namen, da predloži preuravnavo no-voga katastra. Ta odsek riaj se bo v svojem poročilu oziral tudi na prošnjo ajdovskih županstev. Paternollijeva tiskarna prosi, da se jej povekša pogojena cena za tiskanje društvenih glasil. Naročeno je predseduištvu, naj se po kolikor možno ugodnih pogojih dogovori s tiskarno. Namestništvo želi, naj mu društvo nasvetuje sposobno osebo, ki bi prevzela posel potovalnega učitelja o ribarstvu na Primorskem. — Ker ni takih oseb na Goriškem, odgovorilo se je namestništvu, da se ne more nikogar predlagati, da bi bilo pa vsaka kor želeti, da •se naše ljudstvo poduči o važnosti in ekonomični koristi ribarstva. Odbornik Cristofoletti je predlagal, naj se izroči posebnemu odsoku naloga, da pretehta, kako bi se za Gorico in Gradišče ustanovilo vinarsko društvo. Slednjič jo odbor sprejel gosp. Pavl a C i c u t a iz Lečnika med svoje ude. Iz seje d ti e 3. f e b r u a r i j a. — Predsednik je s pre-srčnimi besedami izrazil društveno žalost zaradi zgube dolgoletnega, uda in odbornika viteza dr. Maurovich-a ter sporočil, da je dal položiti na njegovo krsto venec s primernim napisom. — Odborniki so v znamenje sožalja ustali ter poslušali ginljivi govor. O prvi točki dnevnega reda je poročal podpredsednik, kako naj se porabi državna podpora 300 gld., dovoljena za brezplačno razdelitev sadnih drevesc in ona 600 gld. za murbina drevesca. — Odbor je sprejel njegov predlog, da se nakupijo sadna cepljena drevesca visoke rašče in razdelč med razumne, ubožno poljedelce v vipavski dolini in oni sami naj si zberč sadne vrste, ker se še ne more vedeti, kakošno sadje jim je ljubše; murbina, cepljena drevesca pa naj se letos razdelč med manj premožne kmete v deželni ravani. Odbornik dr. M a r a n i je priporočil, naj se za prihodnje prosi večje podpore za povzdigo sadjereje. Ob enem pa se je pritožil, da se pristojni organi premalo brigajo za. to, da bi povoljno rešili prašanje, katere sadne vrsto naj bolje vspevajo na naših zemljiščih, — in pa da kmetijski potovalni učitelj preporedkoma obiskuje občine v naši Furlaniji in da jim ni skoro v nobeno korist. Govornik je prosil gosp. vladnega zastopnika, naj bi dal o tem potrebnih pojasnil. Gosp. vladni zastopnik je obljubil, da pojasni stvar v eni prihodnjih sej. Po predlogu posebnega odseka (poročevalec odbornik Mickieli) jo sklenil odbor, da se imajo tudi zanaprej uvažati biki friburško pasme na goriško ravan. Kot odposlanca na VI. avstrijskem kmetijskem kongresu, koji je bil 20. in naslednje dni februarja t. 1. na Dunaji, izbral je odbor svojega uda g. d ra M ara ni-ja. Predsednik je sporočil, da so se deželni kmetijski sveti dalmatinski, isterski in tirolski, (insbruški oddelek), in pa društvo za varstvo avstrijske trloreje na Dunaji pridružili prošnji našega društva za prenaredbo zakona z dne 21. junija 1880 štv. 120 drž. zak. proti fabrikaciji in kupčiji ponarejenih vin, trentinski oddelek tirolskega deželnega kmetijskega sveta pa da se je izjavil proti nameri našega društva in to z ozirom na nasledke, ki bi jih imela taka sprememba. ■ To se je vzelo na znanje. Namestništvo je povabilo kmet, društvo, naj so še dalje briga za to, kako bi tomajsko vinarsko društvo porabilo uzorno klet v Štanjelu. — Odbor je sklenil, naj se skuša pregovoriti tomajsko društvo, da sprejme klet v svojo upravo, ako bi pa tega ne hotelo storiti, naj se poda predlog namestništvu, da se proda poslopje. Oervinjuuski kmetijski oddelek je zopet predložil prošnjo za napravo ameriške trtnice v tamkajšnjem okraju. Odbor je po predlogu podpredsednika spoznal korist in potrebo take trtnice ter določil pogoje, po katerih bi se napravila in vzdrževala tako, da bi ne nastala po njej nobena nevarnost gledd okuženja domačih trtnih nasadov. Slednjič so se sprejeli kot novi udje gg. Adolf Beneschovsky pristav c. kr. kmet. kem. poskušališča v Gorici, dr. J a k o b B r n m a t župnik v St. Kocjanu, J u š t O a t o 1 1 a arhitekt v Trstu, Maksimilijan baron K u h n pl. K u h n e n f o 1 d v Muškolih, Antoni j o t a udova P e t r i s pl. Dolam m a r e, posestnica v Oresu, Vincencij S i r o 1 a, posestnik na Reki, sirarsko društvo pri Peratih na Livku in občiua Žaga. Iz sejo 5. marca 1896. — Zastopnik c. kr. kmet. mi-nisterstva gosp. okrajni komisar P r i n c i g je v odgovor na interpelacijo, ki jo je stavil v poprejšnji seji gospod odbornik dr. M a r a n i, pojasnil, kako je vrojeno poslovanje potovalnih kmetijskih učiteljev. Ono stoji namreč pod neposrednjim nadzorstvom namestništva in vis kmetijskega ministerstva, koje zadnje ustanavlja vsako leto program, po katerem mora potovalni učitelj delovati. Ker je pa za Gorico, Trst in Istro en sam tak učitelj, je prav lahko mogoče, da se ta dalje mudi v eni deželi nego v drugi, kakor je bolj potrebno. V istini imajo potovalni učitelji več opraviti v Istri, kakor drugod, ker je tam veča potreba kmetijskega pouka in ker je tudi dežela večja; sicer prihajajo od tam tudi pogostoma prošnje za potovalno kmetijsko predavanje. Uže pri seji glavnega odbora junija meseca 1894. je bil zastopnik kmetijskega ministerstva po prejetem naročilu izjavil, da se je uže večkrat vabilo kmetijsko društvo, naj podpira potovalne učitelje v njih delovanji in naj predloži vsako četrtletje program, po katerem naj bi oni delali. Žahbog se je temu vabilu vstreglo samo s početka; opa- zuje se pa, da je občinam in zasebnikom vsak čas na voljo dano, da so z svojimi predlogi in željami obrnejo do namestništva, koje se bo kolikor le mogoče na njo oziralo. V istej soji so je povedalo, da se je učitelj Perhauz I. 1891. mudil cele tri mesece v tej deželi, pohodivši 52 krajev, kjer je poučeval in razkazaval; da je imel leta 1892. 18 takih prodavanj, leta 1893. pa 15 v naši deželi. „Obžalujem“, tako je sklenil gosp. vladni zastopnik svoj govor, „da ni danes tukaj gospoda dr. Maranija, kor bi ga bil moral izrečno prositi, da poda svoje jasno izražene želje o potovalnih učiteljih naravnost vis. c. k. namestništvu, katero jih, za kolikor je možno, gotovo usliši Odbor je vzel to izjavo na znanje. Na to je prečital na predsednikovo vabilo tajnikov namestnik naslednje Poročilo glavnega odbora o delovanji c. kr. kmetijskega društva goriškega v letu 1895. Slavni zbor! Tudi v preteklem letu ni počival Vaš odbor, mariveč si je prizadeval, da je pospeševal razvoj kmetijstva v vseh njega strokah in ž njim združenih obrtov, kakor mu to nalagajo društvena pravila. V tem poročilu hočemo kratko navesti važniša vprašanja, ktera smo razpravljali med letom in našteti gospodarska sredstva vpo-rabljena v pospeševanje kmetijstva v naši deželi. Pred vsem naj povemo, da je visoko c. kr. kmetijsko mini-sterstvo tudi leta 1895. podelilo 3000 gld. podpore za zboljšanje govejih pasem. S tem deuarom in s tem, kar nam je preostajalo od lanskega leta in kar smo skupili za obrabljene bike, nakupili smo 16 bikov untervvaldeuske pasme in razdelili jih po Krasu, Vipavskem, Brdih in v kanalskem okraju. Zdaj imamo na Goriškem 11 postaj za plemenitev govedo z biki friburške pasme, 19 postaj z belanskiini in 16 z untonval-denskimi plemenjaki; torej je v deželi vseh skupaj 46 takih postaj. V obče moremo trditi, da pasme, ki jih je odbralo društvo za posamezne deželne strani, zadostujejo popolnoma potrebam do-tičuili živinorejcev. Vendar se je v nekem članku o avstrijski živinoreji, omenivši goriško Furlanijo, izrazila bojazen, da se vtegne polagoma z uvajanjem friburških bikov oslabeti domači furlanski pasmi njena posebna sposobnost za poljska dela. Ker gre za stvar, ki je velike važnosti za našo furlansko ravan, pozvedavalo je predscdništvo prav skrbno pri znanih živinorejcih v Furlaniji, pri furlanskem kmetijskem društvu v Vidmu, pri deželnih živinozdravnikih v Trstu in v Vidmu, kacega menenja so o tej zadevi. Nabrana zvedenška poročila je pretresava! poseben odsek in po njegovem podlogu je sklenil glavni odbor v eni zadnjih sej, da se imajo še dalje uvažati friburški plemenjaki, ker so je pokazalo, da je v omenjenem članku izražena bojazen uevte-meljena. Število mlekarskih in sirarskih društev v tolminskem okraju se množi od leta do leta. Letos so se n. pr. ustanovila štiri nova društva ; za to so skrbele osebe, katere je izpodbudil izgled drugih krajev in spoznanje, da so tako ustanove koristne in vir lepih dohodkov. Največjo izpodbujo pa dobivajo ta društva po državnih podpora^ katere blagohotno podel uje visoko c. kr. kmetijsko mini-sterstvo. V preteklem letu so društva pri Volarjih, v Sužidu in na Trnovem prejela vsako po 200 gld., idersko I. društvo pa 300 gl d. podpore. Prvim trem društvom se je pomagala nakupiti potrebna oprava za njihovo obrt, ker so se ta društva še le z nova ustanovila; idersko društvo pa je porabilo podporo za napeljavo vode in za popravo društvene mlekarnice, Vsako društvo, katero dobi podporo, mora poročati, kako jo jo porabilo ter položiti dokumentovan račun. Popotovalni mlekarski učitelj, katerega nagraduje društvo, obhodil je tekom zime 1S91-95 skoro vse občine, kjer so društvene mlekarnice in je poročal, da društva lepo napredujejo in da si dotičui sirarji prizadevajo, ravnati so po njegovih podukih in vodilih. Iz njegovih poročil je posneti, da so vsa društva v preteklem letu in naslednji pomladi, izdelali 1,21)5.000 kilov mleka, in da se je v dobi planinske pašo, ki traja navadno od 24. junija do 24. avgusta, namolzlo 1,336.300 kilov mleka, katero je dalo 105.252 k i 1 o v masla, 27G.282 „ tolstega sira, 157.878 „ pustega sira in 131.565 „ skute. Maslo se je prodajalo po 90 kr. do 1 gld. 15 kr, sir pa po 45 do 60 kr. kilo. To, kar je naše društvo o svojem času izpodbudilo, ustauo-vivši sirarsko društvo v Polubiuju, iti uspešno delovanje tega društva je pripomoglo v to, da se je začela mlekarska obrt v mnogih občinah naših gorš čvrsto razvijati. Izražamo torej željo, da bi duh složnosti čedalje krepkeje vel ne samo v naših gorskih občinah, ampak tudi drugod, kjer se ljudstvo bavi z rejo mlečno živine; kajti vkupno delovanje daja posebno v mlekarski obrti najizdatniše koristi. Kakor v poprejšnjih letih, skrbeli smo tudi leta 1895. za to, da se je malo premožnim svilorejcem brezplačno preiskavalo svi-lodno seme, da so se tako zavarovali zoper rejo okuženih sviloprejk, kar je v sedanjem času, ko tuji, neznani agenti krošnjarijo sč sviloduim semenom ter vsilujejo vsak svoje blago, posebno nevarno. V preiskavo je prišlo 729 uzorcev svilodnega semena; preiskave je opravljalo pet voditeljev svilorejskih postaj in 12 potrjenih učencev c. kr. kmet. kemičnega poskušališča v Gorici; tem so se podelile primerne nagrade. Za vinarska društva smo prejeli 300 gld. podpore, katero razdelimo v kratkem med vinarski društvi v Brdih in Tomaju. Po našem posredovanji je tržaško namestništvo dovolilo iz državnih trtnic več tisoč ameriških trt. Vlada nam je izročila v razpolago 1000 kolči od tistih ameriških trt, katere je bilo pred štirimi leti naročilo našo društvo naravnost s Francoskega, pa so se pozneje presadile v državne trtnice. Te kolči smo razdelili med občine Dornberg, Rihenberg, Šmarje, Renče in Černiče, ki so okužene po trtni uši, podelivši vsaki po 200 komadov. Vemo pa, da so vladni organi razdelili še več kolči ameriških trt med okužene kraje v vipavski dolini in na Krasu. Zasledovanje trtne uši, ki se vrši zdaj redno vsako loto, je zopet pokazalo, da se ta trtna najhujša sovražnica še ni zanesla niti v našo Furlanijo, niti v Brda. Osamljeno kužno ležišče, katero so leta 1894. zasledili blizo Šempetra, je razkuženo po pokouče-valni (ekstinktivni) ravnavi ali po krčbi. Bog' daj, da bi se delo posrečilo tako, kakor se je lota 1892 posrečilo v Gradišči, kjer se pozneje ni več prikazala trtna uš. Ker se, kolikor možno, skrbi za to, da iz okuženih krajev no prihaja nič taccga na ravan in v Brda, kar bi vtegnilo zatrositi trtno uš v tamkajšnje trtne zasade, je opravičena naša nada, da se poguben mrčes pri nas ne razširi tako, kakor se je v drugih vinorodnih deželah. V varstvo domačih vinskih producentov je podal glavni odbor prošnjo visokemu c. kr. kmetijskemu ministerstvu, naj bi predlagalo državnemu zboru tako postavo, po katerej se popolnoma prepove ponarejanje vina za dobiček in kupčijo. Povabili smo tudi druga kmetijska društva, naj toli važno prošnjo podpirajo pri visoki vladi. S podporo 250 gld., katero smo prejeli za pospeševanje sadjereje, nakupili smo 1250 cepljenih sadnih drevesc, sposobnih za presajenje na stalno mesto in sicer 1000 jabolk, 150 hrušk in 100 breskev. Ta drevesca smo razdelili med 118 kmetovalcev v 13 občinah naše Furlanije. Kakor je obče znano, je sadjereja pesebno važna'za brdavite in gorske pokrajine naše dežele. Zato si je prebivalstvo teh pokrajin, v zavesti te važnosti, začelo snovati sadjarska društva. V preteklem letu so se ustanovila štiri taka društva namreč v Tolminu, v Kobaridu, v Kanalu in v Cirknem, in vis. c. kr. kmet. ministerstvo, katero radovoljno podpira vsak napredek in vsak začetek delovanja v korist kmetijskim slojem, je po priporočilu našega društva dovolilo kobariškemu društvu 200 gld., tolminskemu pa 300 gld. podpore. Prošnji unih dveh društev ste se pozneje predložili in niste še rešeni. Z brezplačnim razdeljevanjem sadnih drevesc, ki se vrši uže več let, nameravamo izpodbujati kmetovalce, naj gojč take sadne vrste, kakoršne se najbolje prilegajo posameznim pokrajinam naše dežele, katera je v obče jako ugodna sadjereji. Bo zdaj razdeljene sadne vrsto in ene, ki so imajo še razdeliti, naj služijo kot poskusno gradivo, da se poizvč in določi, katere vrste so najsposobniše za obširno pridelovanje in za kupčijo na debelem. Radostno poročamo da se namerava v Gorici napraviti erarska sadna drevesnica, iz katere se bodo delila cepljena drevesca v obširni mori, tako da bo bolje vstreženo, kakor do zdaj, dotičnim potrebam naše dežele. Tudi ne gdedč na potrebo, da se vsaj deloma nadomesti trtoreja, koder jej preti pogubonosna trtna uš, z drugačnim obdelovanjem, ni dvomiti, da zasluži sadjereja, katera daje uže zdaj znamenite dohodke, da se bolj razširi in zboljša z ozirom na njeno važnost. Poskušnje z nasajanjem hmelja, katere so lani naredili v tolminski okolici, pri sv. Luciji in v Kanalu, so bilo povoljne in se bodo letos bolj obširno nadaljevale. Leta 1895. smo razdelili med 16 poljedelcev naše Furlanije nekoliko umetnih gnojil, da so poskušali pognojiti različna zemljišča z raznovrstnimi kulturami, posebno pa naravne in umetne travnike in pa polja nasejana z žitom. Te poskušnje so brez dvoma zelč važne, ker se po njih poizvč in dokaže, kako uplivajo posamezna umetna guojila v različnih zemljah na raznovrstne kulture. Ker ni bilo za te skušnje obilili sredstev na razpolago, se niso mogla razdeliti gnojila mnogim kmetovalcem, vendar pa so bile poskušnje mnogim v poduk in korist, ker so se tudi mejaši pognojenih gnojišč lahko prepričali o uspehu gnojitve. Sicer pa je prodrlo spoznanje, da se bogato izplačuje vporaba umetnih gnojil, uže v širše kroge naših kmetovalcev. To nam kaže od leta do leta množeče se število naročnikov, kadar koli razpisujemo skupno naročbo gnojil. Sploh je bila deležba pri skupnih naročbah jako živahna ; to vidimo iz naslednjih številk : Naročili smo namreč in razdelili med naročnike : 120.000 kilogramov modre galice, 38.000 n zmletega žvepla, 120.000 )1 Thomasovo žiiadrine moke, 30.000 11 Kaimta, 17.300 •n kilenskega solnitarja, 2.000 žvepleno-kislega kalija, 1.500 rudninskega, superfosfata. Za živinsko sol v zmisln določil novega zakona z dne 28. decembra 1894. se je oglasila lani ena sama občina, naročivši jo 1300 ki lov. — Kaj je krivo, da se živinorejci, kojim je dobivanje živinske soli po zmerni coni sicer velika dobrota, ne naročajo na njo, to je zdaj užo vsem jasno : Krivda tiči v strogosti in v mnogovrstnih nadležnih in zamudnih formalnostih, po kojih se je ravnati pri dobivanju in rabi živinske soli in pa v tem, da prevažanje in še marsikaj druzega zelč podražuje blago, kojemu je določena cena 5 gld. od kvintala. Kakor se posnema iz okrožnice, ki jo je te dni razposlalo vsem kmetjiskim društvom vis. c kr. finančno ininisterstvo, in o kateri je tudi naše društvo izrazilo svoje mnenje, je pričakovati, da so v kratkem odstranijo vse zavire in da bodo mogli kmetovalci uživati to dobroto na priprosteji način in po zmerniši ceni. Z ukazom dne 20. marca 1895. dovolilo je finančno minister-stvo, da se sme tudi tabačni izvleček prodajati bolj po ceni. S tem sredstvom se uničujejo rastlinam škodljivi inrčesi; za zdaj se dobiva samo v tabačnih tovarnah, med katerimi nam je najbližja ljubljanska. Naše društvo si je z namenom, da se olajša dobava tabačnega izvlečka, prizadevalo doseči, da bi smela tudi goriška glavna taba-karna prodajati to blago za kmetijske namene. A njeno prizadevanje ni imelo zaželjenega uspeha. Toda, ker so se začele zdaj tudi druge kmetijske skupine potezati za tako olajšavo, smemo vendar pričakovati, da se nam slednjič dovoli. Na petem avstrijskem kmetijskem kongresu na Dunaju zastopal je naše društvo gosp. dr. Maraui, kateri je potem obširno poročal o razpravljenih predmetih; med temi zanimajo našo deželo posebno sprememba domovinskega zakona, razprava o zboljšanji živinoreje, o dobavi živinske soli in slednjič o dobavi Kainita iz državnih solnikov. O teh predmetih smo podali svoje mnenje tudi deželnemu odboru, kateri je nameraval podpirati dotične resolucije kmetijskega kongresa pri viših oblastvih. Tudi naše društvo je v posebnih prošnjah zagovarjalo iste sklepe. Tudi o mnogih drugih zadevah je društvo podajalo mnenja kmetijskemu in finančnemu ministerstvu, namestništvu v Trstu in deželnemu odboru. Da povemo še kaj o našem vsakdanjem delovanji, naj omenimo, da je naša društvena knjižnica zdaj prav lepo vredjena, da se je število naših udov, dasiravno so med letom nekateri umrli, drugi odstopili ali bili izključeni, od 356 namnožilo do konca leta 1895. na 382 in da srno tudi svoje gospodarstvo sklenili z znamenitim preostankom v blagajnici, kakor smo razkazali v obračunu. V malem, kar smo mogli v preteklem lotu narediti v korist domačemu kmetijstvu, prišlo nam je na pomoč visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo z obilnimi podporami, s katerimi jo izpodbujalo naše delovanje; pa tudi mnogi naših udov so nas radovoljno in izdatno podpirali. Zahvaljevaje jih na njihovem sodelovanji, izražamo nado, da nam tudi v bodoče ne odtegnejo svoje veljavne podpore. Glavni odbor je odobril to poročilo. — Na to je v imenu finančnega odseka poročal gosp. odbornik E D Or f les o društvenem gospodarstvu leta 1895, podavši naslednje račune: Računski sklep za leto 1895. Dohodki: Blagajnični ostanek poprejšnjega leta.........gl. 1757:— Udnina 346 članov po 4 gl............................ 1384.— Zaostala udnina...................................... 40:— Naročnina na „Atti e Memorie“.....................„ 35: — Podpore in doneski : a) od vis. c. kr. kmet. ministerstva : za društvena lista................................gl. za upravne stroške, za najemščino društvenega skladišča za nakupljeno kmetijsko blago, dovoljeno z razpisom 31. julija 1895 štv. 14044/2i;JO...............'...................„ za statistiko kmetijskih pridelkov . . . . „ !>) od dežele podpora in zakup, od društvene kmetije „ c) donesek tržiške občino............................„ d) na obrestih in za inserate........................„ 1000:— 300:— 350: -1170:— 10: — 274:71 Stroški: Plače društvenim uradnikom Troski za pošiljaive, koleke, pristojbine, čavu itd...................... Za tiskaujo okrožnic, razglasov itd Za pisarnične potrebščine. . Za tiskanje „Alti o Memorie“ . Za sodelovanje in podobe . . . Za razpošiljanje „Atti Za Za Za Za Za Za Za „Gospodarski list“ kurjavo, sve e Memorie11 . tisk. . . . uredništvo . ,, „ razpošiljanje podobe o japonski sviloreji . . društveno knjižnico .... nabiranje in sestavo statistike kmetijskih pridelke izredna dela pri sestavljanji statistike. Najemščina društv. skladišča za skupno naročeno blag in za nakup tehtnice in orodja Raznih troškov......................... Neprevidenih troškov .................. Vseh troškov skupaj Ce se treskom primerjajo dohodki s pokaže sč deuarničnega ostauka . n 11 11 11 214:67 58:— 28:87 517:03 07:52 82:50 327:00 250:— 9:- 60:— 50:15 250:— 100:— 121:30 48-86 492:62 3784:18 6320:71 gl. 2530:53 Društveno imetje dne 31. decembra 1895. Gotovine v blagajnici..................................gl. 253 >:53 Društvena kmetija se ceni...............................„ 11853:— Pohištvo, svetinje itd..................................„ 482:30 Mikroskopi na svilorejskih postajah in table na postajah za plemenitev govede.............................. 755:20 Knjižnica.................,.............................. 500:— Zastankov na udnini je 128:— gl.: teh so vtegno potirjati.........................................„ 60:— Proračun za loto 1896. Dohodki: Udniua 381 članov po gl. 4.........................gl. 1524:— Zaostala udniua......................................... 72:— Naročnina za „Alti o Memorie“......................„ 40: — Doneski in podpore: a) od vis. c. kr. kmet. ministorstva zn društvena lista...........................................gl. 1000:— b) od istega za statistiko kmetijskih pridelkov . „ 250:— c) od istega za upravne troske in za skladišče kmet. blaga......................................„ 300:— d) od dež. odbora letni donesek in zakupščina od društvene kmetije................................„ 1170:— e) od tržiške občine..............................„ 10:— Za inserate in obresti.................................. 200:— Vsi dohodki skupaj . gl. 4566: — Stroški: Plače društvenim uradnikom..........................gl. 1450:— Za mesečne pisarnične potrebščine, kurjavo, svečavo, pristojbine, koleke iid.........................„ 280:— Za tiskane okrožnice, razglase itd....................„ 90: — Za pisarnične stvari..................................' „ 70:— Za „Atti e Memoriefc..................................„ 910:— Za „Gospodarski list“...................................... 662:— Za društveno knjižnico..................................... 100: — Za nabiranje in sestavo statistiko kmetijskih pridelkov „ 250:- Najemščiua za shrambo skupno naročenega blaga . „ 130:— Raznih troskov............................................. 100:— Neprevidenih troskov..................................„ 524: — Račun o porabi državnih podpor za leto 1895. I. Za govedorejo. Prejeto: Preostala gotovina pretek, leta gl- 395:34 Državna podpora dovoljena z ministerstv. razpisom 19. avgusta 1895 štv. 16138/2495 .... n 3000:— Iz zaloga „za zboljšanje travnikov" ri 100: — Za prodane nesposobne bike 510:— Skupaj . gi. 4005:34 Potrošeno : Za nakup in prevožnjo IG bikov unterwaldenske pasme gi- 3799:97 Odškodba plačana rediteljem prodanih bikov . » 367:20 Živinozdravniku za zdravljenje dveh bikov . . . n 28:38 Zavarovalnina yj 19:97 Tiskovni troski 3:80 Skupaj . gl- 4219:32 II, Za zboljšanje travnikov. Prejeto: Podpora dovoljena z minist. razpisom 31. julija 1895 št v. 14044/2190 gl. 100:— Potrošeno: Odstopilo se je zalogu ,.za govedorejo41 .... gl- 100:— III. Za zvilorejo. Prejeto: Blagajnični ostanek poprejšnjega leta gl- 1:30 Podpora dovoljena z ministerstv. razpisom 27. de- cembra 1895 štv. 25319/386« n 350:— Skupaj . gl- 351:30 Potrošeno: Nagrado dovoljeno 11 voditeljem svilorejskih postaj za preiskovanje svilednega semena v korist ubogim svilorejcem.......................................gl. 200:— Troski za tisk in pošiljatve.......................\ „ 22:40 Skupaj . gl. 222:40 IV. Za mleharnice in sirarsha društva. Prejeto: Preostanek poprejšnjega leta........................gl. 100:— Podpora podeljena z miuist. razpisom 15. marca 1895 štv. 3970/e6o . ..........................„ 1100;— Skupaj . gl. 1200:— Potrošeno: Podelile so se podpore : Mlekarskemu društvu v Iderskem • gl. 300:— v v Sužidu * H 200:— v 11 na Trnovem v 200: — y> V pri Volarjih ..... • n 200:— Plača mlek. potovalnemu učitelju Josipu Lebanu 11 200;— Skupaj • gl- 1100:— V. Za sadjerejo. Prejeto: Preostanek poprejšnjega leta........................gl. 247:30 Podpora dovoljena od vis. c. kr. kmet. ministerstva z razpisom 31. julija 1895 štv. 14040/-j:go . „ 300:— Skupaj . gl. 547:30 Potrošeno : Za nakup sadnih drevesc, ki so se razdelila med kmetovalce v Furlaniji......................gl. 250:— VI. Za sadjarska društva je vis c. l 600:— Skupaj gl- 654:20 Potrosilo se ni 1. 1895. nič. IV. Za poskušnje z hmeljem. Prejeto: Preostanek poprejšnjega leta Podpora dovoljena z minist. razpisom 23. junija 1895 gl- 100:— Štv. 121)07/260!) 11 100:— Skupaj . gl- 200:— Potrošeno: Za nakup sadik in potne stroške........................gl. 31:80 X. Za vinarska društva. Podpora podeljena z minist. razpisom 18. decembra 1895 št v. 25043/3828.................................gl. 300:— Ta znesek se še ni izplačal. XI. Za društvena lista. Vis. c. k. kmet. ministerstvo je z razpisom 29. decembra 1894. štv. 25761 dovolilo .... gl. 1000: — ki so se odstopili društveni blagajnici, da jih potrosi za določeni naineu. XII. Za statistiko kmetijskih pridelkov je vis. c. kr. kmet. ministerstvo podelilo, kakor po navadi...........................................gl. 350:— ki so se v ta namen odrajtali društveni blagajnici. XIII. Za upravne stroške je društvo prejeto in porabilo.........................gl. 300:—. Pregled. Razpre- delek NASLOV Doho- dek Trosek zaostanek aktiven pasiven sl- kr. sl. kr. si- kr. sl- kr. 1. Go vedo roja 4005 34 4219 32 — — 213 98 II 100 1 iUV III. Svila rstvo 351 30 222 40 128 90 — — IV IVI lokj»rst.vo in sirn rst.vn 1200 1 100 100 v Sadjarstvo . . . 547 30 250 297 30 VI. Sadjarska društva . . . 300 300 — — VII. Umetna gnojila .... 344 40 328 97 15 43 — — VIII Miirlioroia. . 054 20 654 20 IX. Poskušnje z hmeljem. . 200 31 80 168 20 — X 300 300 XI 1000 11 mn XII Statistika pridelkov . . 350 350 — — — — — XIII. Upravni troski 300 300 — — Skupaj 9652 54 8202 49 1646 03 213 98 Ce se odbije trosek in kar je še potrositi v znesku . 8202 49 213 98 — — ostane aktivnega.... 1450 05 1 — 1405 50 — •— Yse te račune je potrdil glavni odbor po predlogih finančnega odseka in ob enem je dovolil društvenemu kancelislu 150 gld. nagrade za izredna dela, 250 gld. pa za oskrbovanje tajniških poslov. Odbornik g. Frtihauf jo poročal, kako naj se porabi podpora 300 gld., katero je dovolilo vis. c. kr. kmetijsko ministerstvo za poskušnje z razumno vporabo umetnih gnojil. Po njegovem predlogu se je sklenilo, da se nakupi. 3600 kilogr. Thomasove žlindre 1800 „ rudninskega hipersfosfata in 2400 „ Kainita. S tem blagom se lahko pognoji (i njiv, vsako s 300 klgr. Thomasove žlindre, 6 njiv, vsako s 300 klgr. Thomasove žlindre in 200 klgr. Kainita, 6 njiv, vsako s 150 klogr. rudninskega hiper-fnsfata in 6 njiv, vsako s 150 klogr. rudninskega hiperfosfata in 200 klgr. Kainita. S temi poskušnjami bi se dokazalo mnogim kmetovalcem, kako koristno je in kako bogato se izplačuje, če se razumno rabijo umetna gnojila. Glavni odbor je, sprejemši ta predlog, naprosil gosp. poročevalca, naj se o svojem času prepriča, kako in s kakim uspehom so se izvršile vse te gnojitve in naj poda o tem svoje poročilo. --Te poskušnje se bodo delale po odborovem sklepu na gorski deželni strani. Predsedništvu se je naročilo, naj skliče redni občni zbor tekom meseca aprila. Slednjič so se sprejeli naslednji novi udje : Nj. e. Gustav baron pl T h 6 m mol, c. kr. tajni svetnik, topoičarski general, izrodui poslanik v p. itd. v Gorici in m 1 e k a r s k o d r u š t v o v Kobaridu. Deželnega zbora skrb za kmetijstvo Ker je poknežena grofija goriško-gradiška v prvi vrsti kmetijska dežela, je naravno, da mora posvečevati deželni zastop svojo poglavitno skrb varstvu, napredku jn razvoju domačega kmetijstva Preteklo zasedanje nam je dokazalo, da se naši deželni zastopniki zavedajo svoje dolžnosti in da jo znajo vestno in modro izpolnovati. I rugi časopisi so sicer uže obširno poročali o podanih interpelacijah in predlogih, o prejetih odgovorih na interpelacije in o vsem tem, kar se je razpravljalo in sklepalo o podanih predlogih. Nam se pa vredno zdi, da pregledno naberemo in priobčimo iz deželnozborskih obravnav vse to, kar sega v kmetijstvo. V seji dne 9. januarja so poslanci gg. I. 13 er buč in to-varši v interpolaciji na vis. c. kr. finančno ministerstvo tožili, kako jo naša dežela in kako so posebno posamezne njene pokrajine hudo tepene po uravnavi zemljiškega davka na podlagi zakona z dne 24. maja 1869 štv. 88 drž. zak. in so p ra šali nj. eksc gospoda ministra, ali so mu znane kričeče razlike razrednih tarifov vseh obdelovanih vrst za zemljišča v vipavski dolini onstran in tostran Hublja in v drugih vrstilnih okrajih na Goriškem, kjer rase trta? in ali hoče odrediti, da se ko hitro mogoče odstranijo ti pretirani tarifi v označenih krajih na Goriškem, ter se nadomestijo s takimi, kakoršui veljajo za istovrstna zemljišča v vipavski dolini onstran Hublja ? Na to interpelacijo je gosp. vladni zastopnik po prejetem naročilu odgovoril v seji dne 4. februarja tako : Že davno se je izročil državnemu zboru vladni predlog zakonskega načrta o reviziji zeinljarinskega katastra v namen, da se odpravijo mod drugimi tudi očividne nejednakostih v tarifnih po-stnvkih čistega donosa za sleherne cenilne okraje in za sleherne kulturne načine v razvrstiInih okrajih. V tem oziru je določeno področje deželne komisije tako, da mora posebno paziti na to, da poizvč in odstrani tekom časa nastale, oziroma obstoječo in napram dejanskim donosnim razmeram očividne nejednakosti v obdačevanji in da določi, za katere raz-vrstiIne okraje, oziroma za katero kulture in v kaki meri spozna za potrebno spremembo obstoječih tarifnih postavkov Pritožbe iz vipavske doline so došle njegovi ekscelenciji gospodu finančnemu ministru že prej doloma naravnost, doloma potom predsoduištva miuisterskega sveta in poljedelskega ministerstva in njegova eksce-lencija jih svoječasno gotovo i/-roči deželni komisiji za revizijo zemlja-rimskega katastra v kompetentno poslovanje. O isti zadevi so poslanci gg. dr. M a r a n i in tovariši v seji dne 11. februarja prašali: 1. Ali priznava visoka vlada, da so se pri zadnji reviziji zemljiškega katastra po pomoti postavila zemljišča v gorisko - gra-diški deželi v tako visoke dobrotne razrede, da ne stojb v nobenem razmerji z njih čistim donosom ? 2. Ali spoznava visoka vlada, da je zahteva pravična in potreba nujna, da se pri prihodnji reviziji zemljiškega davka zniža občni znesek zemljiškega davka, ki obtežuje našo deželo ? 3. Ali spoznava visoka vlada, da se pokuežena grofovimi go-riško-gradiška le tedaj reši popolne kmetijske pogube, ako se zniža zemljiški davek ? 4. Kako misli visoka vlada preskrbeti, da se popravi škoda, ki se je naklonila zemljiški lasti v našej deželi ? Na ta vprašanja ni bilo niti pričakovati odgovora tekom sesije, katera se je zaključila uže naslednjega dne. Vsekakor pa se smemo nadejati, da bo vis. vlada v resen poštev vzela interpelacijo, ki je oprta na tehtne razloge. Zastran deželne komisije za revizijo zemljiškega katastra so slednjič poslanci gg. Dottori in tovarši v seji dne 24. januarja interpelovali tako-le: Ali namerava visoka vlada odrediti od svoje strani v komisijo za prihodnjo revizijo zemljišču« cenitve take osebe, katere, kakor to zahteva §. 10. zakona z dne 24 maja 1869, so vešče gospodarstva, poznajo deželne jezike in so kos svojej nalogi ter so sposobne izvršiti vse to, kar previdno določa zakon, da se pravično poizvč in določi pravi zemljiščni prinos in tako zopet ustanovi enakotežje, kakoršno zahteva pravičnost? Na to interpelacijo je gosp. vladni zastopnik v seji 10. februarja odgovoril, da se bo vlada pri izbiranju tistih udov, katere bo ona imenovala v deželno komisijo za revizijo zemljiškega katastra, vestno ozirala na strokovno sposobne in jezikov zmožne osebe Pri soji dno 24. januarji jo zbor imenoval udo in namestnike v deželno komisijo za revizijo zemljiščne cenitve. Izvoljeni so kot udje gospodje: Lapanja Ivan, deželni poslanec, zemljemerec in posestnik na Tolminskem, Pa c e grof Rudolf, veleposestnik in župan v St. Vidu v cervinjanskem okraju in nj. e. Coronini grof France deželni glavar, veleposestnik v Šempetru,—kot namestniki pa: prvemu udu Mohorčič Aleksander, posestnik in župan v Matavunu na Krasu, drugemu Zanolla France posestnik in zemljemerec v Tržiču in tretjemu Nigris Anton posestnik in zemljemerec v Gorici. V seji dne 24. januarja je poslanec č. g. Grča podal samo-stalni predlog, naj se pošlje vis. c. kr. kmetijskemu ministerstvu peticija, da blagovoli ustanoviti v pokimženi grofovini goriško-grad iški večje število trtnic za vzgajanje in požlahtnenje ameriških trt, in da nastavi deželnega nadzornika za kmetijsko gospodarstvo. Ta predlog je s tehtnimi razlogi vtrjeval v seji 28. istega meseca in po predlogu peticijskega odseka, kateremu se je bila stvar izročila v razpravo, je dež. zbor v svoji zadnji seji naročil deželnemu odboru, naj piedloži visoki vladi dobro vtemeljeno peticijo v tistem zmislu, kakor se je glasi! predlog č. g. Grče. V soji dne 28. januarja je zbor pooblastil deželni odbor, da sme v prihodnjih štirih letih izplačati komisiji za pogozdovanje Krasa vsako leto po 150 gld. podpore, da bo s tem denarom pospeševala pogozdenje zemljišč ob hudourniku Lokavščku. Namen temu pogozdenju je, da se zavarujejo bregovi zoper nadaljno poškodovanje, pobrežna zemljišča pa zoper poplavljenje. Pri tej priliki bodi povedano, da daje deželni zbor vsako loto iz preostankov gozdorejskega in iz deželnega zaloga 2000 gld podpore za pogozdeuje Krasa. Dalje je ustanovil zbor v seji dne 28. januarja 4 letne štipendije po 50 gld. za male domače obrtnike, kateri bi obiskovali po c. kr. kupčijskem ministerstvu ustanovljene učne tečaje. V prvi vrsti so ti štipendiji odmenjeni takim razumnim mladenčem, kateri bi se hoteli izučiti v sodarstvu, ker je kmetijsko društvo spoznalo, da je v naši deželi nujna potreba dobrih, razumnih sodarjev v korist našemu vinarstvu. V seji dnč 10. februarja je zbor odmenil za leto 1896. vsoto 600 gld., iz katere bo deželni odbor občinam dovoljeval doneske za zgradbo in popravo vodnjakov, vodovodov in živinskih napajališč, ker je visoka vlada izjavila, da bo dovoljevala podpore za tako namene samo tistim občinam, katere dobijo kaj prispevka iz deželnega zaloga. V deveti seji so poslanci Dottori in tovariši prašali visoko vlado, ali jo je volja, resno preudariti prave razmere ob spodnji Soči in kadar jih prav spozna, priskrbeti, da se odvrnejo in popravijo poškodovanja po listih brambeiiih delih, katera je vlada nekdaj velela mačeti, pa jih je potem opustila ? Gosp. vladni zastopnik je ostal dolžan odgovor na to interpelacijo, ker se jo kmalu potom zaključilo zborovanje. V zadnji seji je zbor, sprejemši predlog dež. odbora, potrdil načrt zakona o odpeljavi potoka Mondine v Izoncafo. Za to podjetje, katero je za dotično stran dežele v kmetijskem oziru jako važno, določen je prispevek 14.880 gld. iz deželnega zaloga. V isti seji se je dovolilo vinarskemu društvu v Dornbergu 100 gld. podpore za nasajenje ameriških trt, priporočivši mu, da odbere samo dobre, odporne trte in da dela s previdnostjo, ka-koršne treba, da se še bolj ne razširi trtna uš. Prošnjo občin Trenta in Soča v zadevi kozje paše je zbor izročil deželnemu odboru v nadaljno poslovanje. če omenimo še, da so se naši deželni zastopniki v pretekli sesiji zopet odločno potezali za zgradbo najpotrebniših železnic, da so sč znamenitimi podporami zagotovili zgradbo in uravnavo najpotrebniših okrajnih cest, vidimo, da so hoteli tudi z dobrimi občili \ pomoč priti domačemu kmetijstvu in dotičnim obrtom. Slednjič naj ne zabimo povedati, da jo tudi v proračunu deželnega zaloga sč znamenito vsoto priskrbljeno za kmetijske namene in v prvi vrsti za deželna kmetijska zavoda v Girici, o katerih je le želeti,, da deželi sč svojim uspehom povrneta vsaj toliko, kolikor staneta. — In ker že o tem govorimo, oproščamo se tudi opozarjati gospode deželne zastopnike na poročilo gosp. ravnatelja Macha, katero smo priobčili z zadnji številki in na v njem zapo-padene dobro premišljene nasvete kmetijskega veščaka. Mi smo našli v njegovi setvi marsikatero zlato zrnice. Gnojenje vinogradov Za pametno obdelovanje vinogradov je potreba, da se v gotovi vrsti gnoje Kar trta odtegne zemlji, mora so deloma, nadomestiti z gnojenjem, da se ohrani zemlja v pravi mori. Da se sklepati, kako moč ima vinograd, po tem, kako rastejo trte. Pri tem se je posebno ozirati na prejšnje poletje; kajti v mokrem letu trte močneje poganjajo, kakor v suhem. Vinogradi, ki slabo poganjajo tudi toliko ne rode, kakor vinogradi, ki močno poganjajo, kajti poslednji imajo dovolj le