Glasilo Zveze sindikatov Slovenije Glavni urednik Dušan Gačnik Odgovorni urednik Franček Kavčič Ljubljana, 1. avgust 1986 številka 30, letnik 45, cena 65 dinarjev SKOČI, PA VZKLIKNI HOP ^ Jugoslaviji imamo pre-sovor - najprej skoči, po-erfi pa reci hop. V Sloveniji Pravimo, zarečenega kruha I?. največ poje... Tisti, ki tovrstni resnici trdi N tveganega, mora imeti .ar dobre »adute« v rokah, j Prašanje pa je, ali jih je /ael glasnik zveznega izvrš-[*e§a sveta Miloš Milosavlje- zveznega komiteja za druž-beno-ekonomske odnose pri SZDL Jugoslavije, ko je zelo optimistično napovedal padec inflacije v prihodnjih mesecih. Ta padec ne bo kratkotrajen, je dejal, ker ZIS pripravlja na jesen nove ukrepe za njeno zatiranje, ki bodo ekonomske narave, ne administrativne in bodo podprli razpolovitev julijske inflacijske stopnje. Svojčas smo zapisali, da ne gre kar takoj dvomiti o ukrepih, ki jih je sprejel zvezni izvršni svet in jih še bo. Večina med njimi namreč ne bo dala takojšnjega učinka, razen tistih, ki so izrazito administrativni, kot na primer zadrževanje rasti cen, osebnih dohodkov in drugih vrst porabe, ali ne- mara ukrepov za izboljšanje položaja izvoznikov in olajšanje bremena gospodarstvu (zmanjšanje obresti). Iz istih razlogov bi zdaj dejali, da pa ni dobro, da predstavniki izvršnega sveta po enomesečnih kazalcih, ne da bi upoštevali tudi slabe vplive ukrepov, delajo reklamo za te ukrepe, češ, zaupajte nam, saj so prvi rezultati že tu. Lepo bi sicer bilo, če bi tudi »prvi dobiček šel v mošnjiček«. Žal pa ne le ekonomisti, pač pa tudi drugi, ki imajo podatke v rokah, niso prepričani, da bo ZIS s svojo politiko programirane inflacije uspel. Pred dnevi je Y to podvomil tudi Dušan Šinigoj, predsednik slovenske vlade. V intervjuju po televiziji je dejal, da bo inflacija najbrž nekje vmes, med želeno (65-odstotno) in sedanjo, ki presega 90-odstotno letno stopnjo rasti. Tudi dosedanja krotitev inflacije z administrativnimi posegi (ne samo tisti iz zadnjih šestih let) dokazujejo, da dolgoročnega uspeha ni mogoče doseči. Skorajda neizčrpna tema je inflacija, njeni vzroki in ukrepi, s katerimi bi jo onemogočili. Mejo med stvarnim in želenim je skorajda nemogoče potegniti, črto ločnico, zlasti še zato, ker zvezni izvršni svet vztraja, da so njegovi ukrepi ekonomske (po našem besednjaku torej realne) narave, mi pa v to (pa ne samo mi, predvsem so prepričani dobri poznavalci ekonomske stroke) nismo prepričani. Zato smo tudi alergični na Drfetretek 31' Ju/i^a Je tu(ii uradno začela proizvajati električno energijo hidroelektrarna Mavčiče na Sorškem polju. Elektrarna je popolnoma avomatizirana in bo poslovala brez posadke, proizvajala bo dragoceno, vršno energijo in tako pomagala ob konicah ža eIektrične energije. Dušan Šinigoj, predsednik republiškega izvršnega sveta, ki je novi objekt odprl, pa je ob tem z .oskrbljenostjo ugotovil, da trenutno ne gradimo več nobenega energetskega objekta v Sloveniji, kar seveda ogroža naš energetski šospudarski razvoj. Povedal je tudi, da moramo še marsikaj doreči glede naše energetske politike, zagotovil pa, da bomo že letos os la vili delo na hidroelektrarni Vrhovo, pripravljena pa sta že projekta za Boštanj in Blanco na savski verigi hidroelektrarn. njf.n Šinigoj je na koncu čestital delavcem Gradisa in drugim graditeljem in dobaviteljem opreme ter objekt predal v upravljali delavcem slovenskega Elektrogospodarstva. Slika: Andrej Agnič sleherni poskus prikazati trenutne, delne in začasne uspehe kot trajno rezultanto katerihkoli prizadevanj. Zato počakajmo, Miloš Milosavljevič in tovariši v ZIS, da bodo dosedanji ukrepi (padec domače valute, ostali ukrepi za oživljanje izvoza, zmanjšanje obresti, zamrznitev cen in praktično vseh oblik porabe (ali je proračunska poraba zraven!?) zoper težak likvidnostni položaj ter ukrepi, ki jih bo ŽIS ponudil jeseni in za katere sam pravi, da so ekonomske in dolgoročne narave, dali trajne in stabilizacijsko naravnane sadove. Skratka - skočimo in vzkliknimo hop, in ne kličimo hop, ne da bi skočili. Boris Rugelj Letošnja žetev SLABŠI PRIDELKI, OGROŽEN ODKUP Zakaj so se letos podražile komunalne storitve VROČE KOMUNALNO POLETJE Ljubljanske srednje šole bodo pred začetkom šolskega leta vsaj za silo pokrpali S STROKOVNIM RAVNANJEM TUDI PIČLA SREDSTVA OMOGOČAJO NAJNUJNEJŠA POPRAVILA Mladinske delovne akcije ’86 MRTVI TEK MED LOPATO IN RAČUNALNIKOM Počitniški dom tovarne Zlatorog v Vrsarju SINDIKALNI DOMOVI REŠUJEJO DRUŽINE S ČEDALJE PLITKEJŠIMI ŽEPI Posebne oblike dela z obiskovalci Goriške knjžnice Franceta Bevka KLJUB SPODBUDNIM PRVIM SADOVOM ŠE ČRNI OBLAKI Gostimo predvsem reveže Dobronamerna opozorila pred začetkom turistične sezone, da nimamo prave -cenovne politike in da se v primerjavi z canskim letom podajamo iz ene skrajnosti v drugo, so bila upravičena. Če smo že ogibali, koliko tujih gostov nas bo obiskalo letošnje poletje, kar počnemo še danes, pa smo zelo dobro videli, kdo in s kakšno kupno močjo bo prišel k nam. Že °d nekdaj nas namreč obiskujejo v glav-nem tujci z najplitkejšimi žepi, ki neneh-n° računajo, preračunavajo in varčujejo Povsod in na vsakem koraku. To dokazu-,e več kot skromna zunajpenzionska po-raba, ki je bistveno manjša od najmanjše v turistično razvitih deželah. In na to smo Pozabljali, ko smo na pomlad navijali cene. i^i- .^dto so danes v prenekaterih turistič- nih krajih vzdolž Jadrana in tudi v notranjosti razočarani. Iz Črne gore denimo poročajo, da gostijo v glavnem reveže. Čeprav je potrebno za čevapčiče odriniti le kakega tisočaka, za mešano meso na žaru pol več, za pivo tristo dinarjev in liter odprtega vinajurja ali malo večje to za večino gostov iz zamejstva preveč. Pri nas so namreč vajeni varčevati, in če je le mogoče med dopustom na Jadranu tudi kaj privarčevati ali zapraviti manj kot doma. Zato so tudi naše povprečne cene zanje visoke. Še posebno kratko pa bodo letos potegnili tisti, ki želijo obogateti na hitro in na najbolj nezahteven način. V Istri denimo ponekod ponujajo belo ribo že po 16 tisočakov za kilogram, za velike rake pa ho- čejo še več. Zato ni naključje, da mnoge lepo pogrnjene mize v naših lokalih samevajo, razstavljeni sadovi morja v steklenih hladilnih vitrinah pa zaman čakajo petičneže. Podobno kot z lokali je s prodajalnami, posebno dražjimi, ki ponujajo zares dobro blago. Od turistov, ki za večerjo delijo porcijo sardelic, ni pričakovati, da bi v naših YU-butikih segali po kristalu ali kakovostnih usnjenih izdelkih. Je že tako. Saj gre za množico turistov, vendar množico ljudi, katerih prejemki so v državah, iz katerih prihajajo, precej pod povprečjem. Seveda to ne velja prav za vse tuje goste, za veliko večino pa prav gotovo. Izjem, kot so turisti na Svetem Stefanu ali kje drugje, ki zapravijo na dan pri- bližno toliko kot tridesetkrat več prečnih« turistov, je, žal, malo. ■>pov- Skratka, če še vedno premišljujemo in računamo, ali nas bo letošnje poletje obiskalo toliko tujih gostov, kot smo načrtovali, pa je že danes na dlani, da bera ne bo kaj prida. Zunajpenzionska poraba je namreč skromnejša, kot bi si želeli in kot bi lahko bila, če bi naša turistična industrija delovala brez večjih napak. Teh pa je še vedno preveč, da bi nas bolj množično obiskovali ljudje, ki imajo_ nekaj pod palcem in vedo, kaj hočejo. Žal iz leta v leto pozabljamo, da turistične sezone ne gre soditi po številu gostov in prenočitev, temveč predvsem po tem, koliko z njimi -zaslužimo. Andrej Ulaga DRUGA STRAN Ljubljana, 1. avgusta 1986 Delavska enotnost 2 O politki plitkih delavskih žepov Odlok zvezne vlade o nujnem vračanju preveč izplačanih osebnih dohodkov je naletel v domači javnosti na različne odmeve. Večina Jugoslovanov se namreč strinja - vsa verbalno -da ga ne smemo več tako lomiti kot v obdobju sedemdesetih let in da lahko porabimo le toliko dohodka, kot ga resnično ustvarimo. Toda že vsak povprečno izobražen samouprav-Ijalec ve, da predstavjajo osebni dohodki le manjši del dohodka. Ljudje se tudi zavedajo, kje so korenine jugoslovankse gospodarske, politične in družbene krize in kdo bi moral za to odgovarjati, pa čeprav se organi oblasti izogibajo odkritih razprav o konkretni odgovornosti posameznikov in forumov za prezadolženost, graditev političnih tovarn in druge usodne napake, ki se žal ponavljajo. Temeljno vprašanje, ki si ga pravzaprav marsikdo postavlja, je, kaj je pravzaprav narobe z delitvijo dohodka in sredstev za osebne dohodke, če pustimo ostalo ob strani. Očitno je, da so nekateri gospodarski osebki, izplačali višje osebne dohodke kot bi jih smeli glede na ustvarjeni dohodek in da se je zato drastično zmanjšala akumulacija gospodarstva in proti temu je ukrepala zvezna vlada. Številni gospodarstveniki pa odgovarjajo, da je sedanja delitev dohodka v nasprotju s sleherno ekonomsko logiko, da so v akumulacijo vključene obresti za osnovna sredstva in da lahko potemtakem prezadolžene organizacije združenega dela delijo zaposlenim višje osbne dohodke kot tiste organizacije, ki so se odločle za varčevanje. Tudi največji konvertibilni izvozniki pripominjajo, da zaradi povečevanja izvoza na konvertibilno območje ne mislijo delavcem znižati osebnih dohodkov, še zlasti, če se povečuje produktivnost dela. Morda bo kdo rekel, naj prejemajo nižje mesečne zaslužke izgubarji. Toda tudi med njimi je precej takih, ki lahko dokažejo sistemske vzroke za nastale izgube. Splošno prepričanje ljudi pa je, da bi vsaj nominalna rast osebnih dohodkov morala spremljati rast življenskih stroškov in splošne ravni cen, kajti od nečesa je vendarle treba živeti. Politika plitkih delavskih žepov,kot je nekdo poimenoval sedanjo politično hajko proti pretiranemu povečevanju plačilnih kuvert, torej med ljudmi ni naletela na posebno odobravanje. Pa ne zato, ker bi zaposleni gledali zgolj na ozke osebne gmotne interese, ampak predvsem zaradi vedenja, da poskuša država spet nekaj »malega«- vzeti iz delavskih žepov, namesto da bi npr. obdavčila premožne sloje ljudi, kijih tudi pri nas ni malo. Hkrati pa ljudje že dalj časa zaman čakajo, da jih bo tekoča ekonomska politika spodbudila in prisilila k boljšemu delu v neposredni proizvodnji, družbenih dejavnostih, državni upravi in drugod. Kajti lačen konj še nikoli ni potegnil voza iz globokega blata, pa če ga je siti gospodar še tako tepel. Zdi se, kot da se te preproste resnice ne zavedamo dovolj. Emil Lah Pivovarna Union posodobijo proizvodnjo LEPŠI OBETI ZA PIVOPIVCE V ljubljanski pivovarni Union so z velikim zadovoljstvom sporočili javnosti, da so pravkar končali vse priprave za zidavo nove varilni-ce piva, ki bo menda najsodobnejša v Evropi. Proti koncu prihodnjega leta naj bi v njej že začeli variti kpi-vo, ki bo - po besedah di-rektoija pivovarne Mitje Lavriča zaradi novega proizvodnega postopka ne le boljše kot doslej, pač pa se bodo znižali tudi proizvodni stroiški, manjše pa bo tudi onesnaževanje okolice. Zidavo na ključ bo prevzel Smelt, sodeluje pa tudi Ko-nim. Te tri delovne organizacije so združile 1,85 milijarde din od 2,85 milijarde, kolikor bo veljala naložba. Če smo prav razumeli podatke, je ljubljanska pivovarna med najbolj uspešnimi pivovarnami v Jugoslaviji, če ne celo najbolj uspešna. Ker bo po novi naložbi tako rekoč povsem prenovljena, pri čemer računamo tudi že končane naložbe v zadnjih osmih letih, bo svoje mesto med uspšenimi gospodarji še bolj utrdila. Za- nimivo je, da ima med 28 jugoslovanskimi pivovarnami kar 17 pivovarn izgubo (skupaj okoli 1,5 milijarde din). Ali je zato krivo dejstvo, da od maloprodajne cene proizvajalčev delež "(bruto seveda, se pravi celotni prihodek) komajda preseže 30 odstotkov, ali slaba organizacija dela, težko rečemo. Za »ocvirek« omenimo še to, daje jugoslovansko pivo menda najbolj obdavčeno na svetu. Skupno dosežejo davki skoraj 47 odstotkov v maloprodajne cene piva in tako se v občinske, republiške in zvezni proračun nateče na leto (lani) 138 milijard dinaijev. Koliko bi šele družbenopolitične skupnosti »pokasirale« od pivopiv-cev, če ne bi bili Jugoslovani tudi na tem področju porabe daleč za pravimi pivo-pivskimi narodi - 47 litrov na Jugoslovana (76 v Sloveniji), 105 litrov na pivca v Avstriji. Toda tudi tu poraba v Jugoslaviji raste in vsaj v Sloveniji naj bi v prihodnjih letih že dosegla evropsko raven. B. R. STRAJK V MARIBORSKI BOLNIŠNICI Predzadnji dan julija so delavci vseh tozdov Bolnišnice Maribor ustavili delo in tako protestirali proti prepočasnemu povečevanju osebnih dohodkov glede na naraščanje življenjskih stroškov. Na sestanku s predstavniki mestnih organov in družbenopolitičnih' organizacij so zahtevali enako vrednotenje dela kot v gospodarstvu, na primer delo zdravnika enako kot delo inženirja. Prizadel jih je tudi interventni zakorr o omejevanju OD, ki onemogoča julijsko dvajsetodstotno povečanje osebnih dohodkov. Predsednik mariborskih sindika- tov Franc Štelcer nam je glede zahtev osebja bolnišnice dejal, da upravni organi zdaj še izračunavajo možnosti za povečanje osebnih dohodkov. Sindikati bodo zahteve delavcev podprli le, če so v skladu z družbenimi usmeritvami. Franc Hribar, sekretar RS ZS Slovenije pa je menil, da mora sindikat vztrajati pri spoštovanju zveznega interventnega zakona, ki omejuje rast osebnih dohodkov. Ne smemo si namreč dovoliti, da bi s posameznimi poskusi spodnesli zakon, ki ga je bilo treba sprejeti glede na razmere na delitvenem področju. F. K. Poudarki z 2. seje centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije NAVADILI SMO SE ŽE, DA VSAK UKREP RAZGLAŠAMO ZA ADMINISTRATIVNO UREJANJE • Predsedstvo CK ZKJ posebej opozarja na velik politični pomen usklajenega delovanja v*®? subjektov odločanja. O tem zgovorno priča nedavni primer nenadnih in neupravičeno velik11’, podražitev kruha, katerega cene so nato vrnili na prejšnjo raven. To, kar se je dogajalo s cena& kruha, je nedvomno povzročilo politično škodo. Takšno stihijsko delovanje, ko gre za tak občutljivo vprašanje, nikakor ni sprejemljivo. Dogovarjanje med izvršnimi sveti republik j” pokrajin in ZIS ni bilo učinkovito. Ni bilo pravega razumevanja za problem in tudi ne organi®' rane dejavnosti v družbi, da bi ga rešili. • Gre za poskuse, da bi znova razpravljali o vprašanjih, do katerih smo izoblikovali idejno-politična stališča, da bi znova začeli široko razpravo in tako odložili uresničitev sprejetih stališč in rešitev. Vračanje k dilemam o blagovni proizvodnji, ekonomskem razvoju iz dolgo?0,, nega programa, bistvu odnosov v naši federaciji pa tudi o temeljnih rešitvah pomembniD\ sistemskih zakonov, katerih idejnopolitična izhodišča smo že uskladili na politični ravni, bi bu° nevarno in nepotrebno, saj bi nas to odvrnilo od prizadevanj za uresničitev vsega, o čemer smo se dogovorili na 13. kongresu ZKJ. • V naši družbi se postopoma uveljavlja navada, da sleherni ukrep, ki ga sprejme o?SaI! družbenopolitične skupnosti, še zlasti pa ukrepe zveznega izvršnega sveta, razglašamo za administrativno urejanje in etatizem, ne glede na njihovo naravo in utemeljenost v ustavi. Takšne ip podobne kvalifikacije seveda nikogar ne spodbujajo k odločnemu in učinkovitemu opravljanj funkcij v družbi. Dovolj je vzrokov, je pripomnil Čkrebič, da v teh vprašanjih pridemo na jasp0 predvsem mi v zvezi komunistov in njenih vodstvih. Ne moremo namreč dovoliti poenostavljanih diskvalifikacij dejavnosti, ki jih ustava narekuje in zahteva od posameznih subjektov P institucij v našem sistemu, in sicer predvsem in praviloma zato, ker nekatere odločitve in ukrep' niso po volji parcialnim interesom v družbi. • Priča smo tudi izredno zapletenim problemom na področju delitve, kjer so popokali v® obroči, k čemur je nedvomno prispevalo petletno nenehno usihanje realnih osebnih dohodkov življenjske ravni. Razmere na tem področju moramo čimprej normalizirati. Nekateri iziae0 ukrepov ZIS si odločno prizadevajo za to. • Vsestransko moramo podpreti stabilno in produktivno delo ter tiste organizacije, uspešno prodajajo svoje izdelke na tujem tržišču, in sicer sistematsko, gospodarsko in morala0' da bi tako zagotovili napredek in se čimprej rešili iz sedanje krize. Ukrepi morajo spodbuja® pobude in motivizacijo za boljše in uspešnejše gospodarjenje na podlagi gospodarskih spoJba0 in zanimanja za sodobne znanstvene in tehnološke tokove v svetovnem gospodarstvu. • Trinajsti kongres ZKJ je jasno pokazal, da si delovski razred in vsi delovni ljudje in občani j Jugoslaviji želijo odločne ukrepe, enoten nastop in usklajeno dejavnost v vsej družbi, organi®' rano delovanje tako subjektivnih sil kot države in njenih organov in samoupravnih ustanov, o;l bi tako čimprej premagali sedanje težave. jz uvodne razprav6 Dušana Čkrebič* • Zaradi izrazitega zaostajanja v tehničnem in tehnološkem razvoju je potrebno do konca let? pripraviti in sprejeti skupno dolgoročno strategijo tehnološkega razvoja. Za razpravo je PrI' pravljen tudi poseben program ukrepov za spodbujanje razvoja znanosti in tehnologije, učinkovitejše poenotenje jugoslovanskih znanstvenih programov in njihove infrastrukture, Je poudaril Zemljarič. • Do konca leta bodo nared programi ukrepov za uresničitev strategije dolgoročnega razvoj* turizma, agroživilstva, prometa in drobnega gospodarstva, sprejeli pa naj bi tudi spremembe v\ planskih in tekočih ekonomskih usmeritvah teh dejavnosti. V tem roku je treba pripravit' skupne načrte razvoja pridobivanja premoga, nafte in plina in drugih virov energije. Hkrati p* naj bi sprejeli tudi celovit dolgoročni program razvoja energetike, ki bo temeljil na kar največ' jem izkoriščanju domačih energetskih virov. • Kar zadeva gospodarske odnose s tujino bomo sprejeli strategijo dolgoročnega gospodarskega sodelovanja z državami, ki so naši najpomembnejši zuanjetrgovinski partnerji. Proučujemo vse vidike skupnih vlaganj s tujimi partnerji in pripravljamo ukrepe za razvoj in razširit*' te oblike gospodarskega sodelovanja pa tudi dolgoročne proizvodne kooperacije, znanstveneg* in poslovno-tehničnega sodelovanja, prenosa tehnologije, patentov, licenc itd. • Nujno je treba tudi izpopolniti sistem družbenega nadzora cen, ki se zaradi številnih vrže'1 ni mogel uveljaviti kot učinkovito sredstvo usklajevanja blagovno-denarnih tokov in zajezitvi inflacije. V zveznem izvršnem svetu pripravljajo predlog sistema za zajemanje inflacijskeg? dohodka oziroma dohodka, ki kje kposedica izrednih ugodnosti na tržišču, za preprečevanj6 monopolnega položaja in nelojalne konkurence itd. Iz razprave Janeža Zemljarič* • Dosledno moramo izpolnjevati protiinflacijski program oziroma dolgoročni prograi' gospodarske stabilizacije in odločno kritizirati vse tiste, kijih visoka inflacija ne moti in ki v*6 glasneje zahtevajo, naj bi namesto odločnega boja proti inflaciji nadaljevali politiko njeneg* postopnega odpravljanja oziroma zaustavljanja, kar pa v bistvu pomeni, da bi se z infladJ0 sprijaznili. • Ne smemo pozabiti, da inflacija pogubno vpliva na gospodarjenje pa tudi na razvoj sam0*' pravnih socialističnih odnosov, na življenjsko raven, gmotni položaj in socialno varnost v*, kega števila delovnih ljudi in njihovih družin. Boriti se moramo za to, da bodo realna 1,1 1 ekonomska merila pri gospodarjenju postala motiv in osnova za pridobivanje dohodka, oblik0' vanje cen v skladu s pogoji tržišča, v sedanjem težavnem položaju pa tudi za kombiniran,6 ukrepe ekonomske in socialne politike in ustrezen družbeni vpliv na način oblikovanja gibanj* cen določenih izdelkov in storitev. Da bi zaščitili življenjsko raven delovnih ljudi in občanom'1 najnižjimi dohodki, si moramo prizadevati za čimprejšnje sprejetje konkretnih ukrepov so*'' alne politike v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, občina0’ republikah in pokrajinah. Jz sklepne besede MiIanka Reno®66 POVZEMAMO • POVZEMAMO • POVZEMAMO • POV Pota ekonomije - statistični šok Naši ljudje bodo neprijetno presenečeni ob novici, da se je - po podatkih svetovne banke - med letoma 1982 in 1984 družbeni proizvod na prebivalca Jugoslavije, izražen v dinaijih, zmanjšal skoraj za tretjino. Mnogi bodo mislili, da gre za napako, vendar to ni pomota. Naš družbeni proizvod se ni zmanjšal, če ga merimo z dinaiji, saj se nista zmanjšala ne proizvodnja niti dohodek. Toda svet to meri s pretvarjanjem na skupni imenovalec, zato ocenjevanje s takšnimi merili čeprav čudnimi, neusmiljeno daje omenjeno sliko. Vse to je odraz zastojev pri rasti produktivnosti, naše inflacij in nenehnih devalvacij, vendar, tudi nereal- no visoke mednarodne vrednosti dolarja in drugih valut na omajanih in povsem nestabilnih svetovnih tržiščih. Takoj je treba dodati, da takšen položaj ni značilen samo za nas, marveč tudi za številne druge države. To je rezultat napačne pozicije mnogih v tem zapletenem obdobju, kot tudi dejstva, da ima koristi le naj ožji krog najmočnejših. To se je dogajalo tudi drugim velikim dolžnicam, kot Braziliji, Mehiki in Peruju, katerih družbeni proizvod na prebivalca je v istem obdobju padel za 20 do 25 odstotkov. Tudi v posameznih državah, proizvajalkah in izvoznicah nafte, kot Kuvajtu, Venezueli in celo Saudski Arabiji, je padel za petino ali četrtino, v državah, ki so v izjemno težkem položaju in največkrat z visoko inflacijo - na primer Boliviji, Nigru in Zambiji se je družbeni proizvod nominalno zmanjšal za tretjino, manj v Sudanu, Tanzaniji in na Filipinih. To pa še ni vse. Tudi številne razvite države doživljajo podobno usodo, čeprav v precej blažjem obsegu. To bodisi zato, ker niso tako močne kot tiste najmočnejše, bodisi so imele v tem obdobju nadpovprečne težave, kot na primer Francija, Velika Britanija in Belgija, tudi nekatere naše sosede, Grčija, Madžarska in Avstrija kažejo znake, Italija pa je zvozila bolje. Na srečo Svetovna banka pripravlja in objavlja tudi drugačne podatke, prilago- jene tako, da so bolj uporabni pri ugotavljanju resničnega razvoja posameznih držav. Pri njih se poskušajo čimbolj izogniti zankam hitrih sprememb deviznih tečajev in podobno. Znano je, da je od našega mednarodnega ugleda odvisen odnos do nas v mednarodnih finančnih, trgovskih in drugih poslih. Gre za našo kreditno sposobnost in oceno, v koliko smo zanesljivi in solidni partneiji, ali pa smo država, s katero je treba poslovati z veliko previdnostjo in pridržki, večjimi obrestmi in podobno. Nimamo druge možnosti, kot da si kar najbolje prizadevamo tudi zaradi teh okoliščin čimprej urediti naš položaj, se z normalizacijo inflacije izognemo nerealne- mu padanju vrednosti d1' narja, pospešimo rast in P°' novno zagotovimo vzpenja-joče se težnje produktivnosti in ekonomičnosti. S ten1 bomo končno povrnili med- , narodni ugled, ki smo ^ uživali tudi na ekonomskem , področju. Samo v enem letu, ^ 1984, seje naš družbeni pr0' izvod na prebivalca nom1 nalno zmanjšal za nič mam kot 370 dolarjev. V dveh tih smo prišli od 3100 n 2120 dolarjev, čeprav je_P. družbeni proizvod v vrsm 3100 dolarjev najbrž podcenjen. Ni težko izračuna > kako bo to čez kakšno let°' Iz teh težav se kaže črm prej rešiti, storiti kaj za ma bolj oddaljeno prihodn°s: To je dodatni, ne pa najma ,J pomemben razlog za tev našega boja za izh0®, krize, piše v reviji Danas o ' Marko Stanič [ v SREDIŠČU POZORNOSTI . Ddamka emMosl 3 SLABŠI PRIDELKI, OGROŽEN ODKUP Je v Sloveniji po-v. j1. 9^°li tri četrtine žitnih , J>. je jasno, da je letina ipa . k-°t prejšnja leta in da l■ načrt odkupa, po katerem ^ ^aj spravili v žitne silose tlsoč ton dragocenega zr- ih ti j’ v nevarnosti. Do začetka lo a ir13 50 namreč odkupili le se u ^r° polovico žita, zato se odo morali kmetijske orga-zadružni delavci V' k J° Potruditi, da bo preskr-V/ l?.vs krušnimi žiti vsaj pri-}n° ^ka, kot bi morala ie' in pi 'Sl in ed , Ce skušamo nanizati le ne-tr ure vzr°ke za vse to, je s oba omeniti že zaplete pri ip+M?’ in sicer od pozno spre-^tih setvenih načrtov do negodnega vremena, pozne ytVe> suše in prezimovanja. io i Je ze na začetku ra- ,ti n^bilo setveni sklop in že ud nastavki niso dosti obe- tali. Svoje je naredil tudi toplotni udar v izjemno suhem maju, pojavile so se rje in številne bolezni po cvetenju, ki jim zaščitna sredstva očitno niso bila kos. Zaradi neugodnega vremena so se zaostrila tudi vprašanja glede intenzivne priprave tal, ki jih niso dovolj pognojili, in drugih ukrepov. Strokovna skupina je v republiki sicer pripravila zasnovo tehnologije, ta pa očitno ni prišla med kmete in do polj v taki meri, kot bi morala. Podatek, da smo porabili za letošnjo pšenico okoli 20 odstotkov manj umetnih gnojil, ker so nekateri kmetje menili pač, da uporaba vse dražjih umetnih gnojil ni poplačana s pridelkom, je dovolj zgovoren. Tudi številni primeri, ko je v enakih razmerah z enakimi sortami in agrotehničnimi ukrepi pridelek zelo različen, kažejo na to, da je bilo pridelovanje pšenice letos izjemno težavno, kar se kaže v povprečno za petino manjših pridelkih. Zlasti zaostaja pridelek na zadružnih poljih. So za to poleg vremenskih razmer krivi kmetje sami? Tisti, ki so še lani želi po sedem ton na hektar, se letos otepajo s petimi, veliko pa jih bo spravilo samo po tri tone! Očitno je tudi to, da kmetje kljub vsem, že vnaprej določenim pogojem - odkupna cena, regresi za gnojila in zaščito, menjava pšenice za koruzo, uvajanje žitnih bank, v katerih bodo kmetje dobivali za žito tudi potrebno moko, otrobe ipd. letos bolj kot prešnja leta sami spravljajo pšenico v kašče. Tako je v precejšnji meri tu- m /n se —----------------------- % ^akaj so se letos občutno podražile komunalne u- Moritve \ vroče komunalno poletje I -i*0 ie kot strela z jasnega: sredi letošnjega vročega kol« 3 80 se v Sloveniji znenada strmo povzpele cene l,a*?.Vnalnih storitev, ne sicer povsod enako, ampak sila *a /cn° 0<^ občine do občine. Resda so postale podražitve p0 a. letni čas nekaj samoumevnega, toda tolikšnega prj.e^anja cen komunalnih storitev vendarle ni nihče vra še dve brez imena) in da politični dejavniki nikak^ ne morejo zediniti, kate metodologija za izračunav nje teh stroškov bi bi pravšnja. Kakor koli, že, na Posvejl! je bilo sklenjeno, da se bod sindikati zavzemali za rev lorizacijo zajamčenega 0.!e n nega dohodka, štipendij 'M pokojnin, posebno skrb P naj bi namenili družbe prehrani delavcev, nadalj vali regresiranje hrane v s lah in enotno rešili vpras nje prevozov na delo. Emil Za otroke in mladino STRIPI IA MUSTRA SEDEM DNI V SINDIKATIH Ljubljana, 1. avgusta 1986 Delavska enotnost 5 ^edsednik mariborskih sindikatov Franc Štelcer je odločen: »TREBA BO ITI MED UUDI IN JIM POVEDATI...« Približno 36 mariborskim kolektivom so skupščinski organi že °b četrtletju stopili na prste zaradi prevelike rasti OD, pa se kikomur ni nič zgodilo: Kljub dopustniškemu ča-Su je v mariborskem združe-delu živahno. Predstavniki občinskih sindikalnih syetov in mestnega sveta Obiskujejo »problematične« £°lektive, prednost imajo .olektivi, ki poslujejo v rde-Om številkah, z vodstvi pa se a°govarjajo, kako težave Premostiti in kako voz gospodarjenja potisniti v normalne tirnice. O gospodarjenju mariborskega združenega dela o prevrnitvah, podražitvah in izplačevanju previsokih oseb-mh dohodkov smo se pogo-ymiali s predsednikom Rastnega sveta ZSS Maribor Francem Šteleerjem. • Gospodarski dosežki Slovenskega združenega de-'k So slabi. Kakšni so sado-v' mariborskega združenega dela? .' Polletnih rezultatov še bn Znan je samo podatek o obsegu industrijske proiz-v°dnje, ki je za 4,9 odstotka bad resolucijo. Pričakujemo Pa> da ne bodo boljši kot v Prvem kvartalu, rahlo naj bi s^.Vboljšali le pri industrij-proizvodnji. Akumulacija bo še vedno zaostajala za ansko, še bolj pa se z njo bodaljujemo od naših raz-v°jnih predvidevanj. To je gotovo osnovni problem, ki h: §a še pogojujejo na eni stra-P n’ J ' ' ' ■ ■ - e l- r i' š-d- i-|0 ;e ii-il-a-i s-a. o-* L in ;e or1 ra a-.la sa- poskrbimo za socialno varnost (zdaj in v pri- m dejavniki ustvarjanja dohodka, na drugi pa dejavniki Ukvarjanja dohodka, na 7rbgi po dejavniki njegove belitve. In prav zato v sindi-bstih ob sedanjih aktivno-hh usklajevanja delitve do-odka z resolucijskimi opre-elitvami dajemo poseben P°udarek ukrepom za pove-bnje dohodka, ker lahko mo tako bkrezno delavcev bodnje • Kako je z mariborskimi izgubarji in kaj namera-. d napraviti sindikat, da Jm bo manj? "V mariborskem združe-orn delu jih bo precej več jbt lani v enakem obdobju. Največ je tako imenovanih mtemskih izgubarjev (elek-jfbgospodarstvo, železnice d.). Naše stališče je, da si-omskih izgubarjev ne mo-omo reševati na račun de-vcev iz drugih dejavnosti, |:a tudi tega ne bomo smeli ovoliti, da bodo imeli pose-en, izjemen pložaj. Prizade-bmo.si, da izgubarjev ne bi ravili s finančnimi injekci-, mi, temveč predvsem s ka-ovostnimi sanacijskimi r°grami, ki bodo trajna podlaga za odpravljanje nastalih izgub. Tako zdaj sindikati tudi delujemo v združenem delu in ugotavljamo, da bi sočasno morali pripraviti tudi nekatere nove sistemske rešitve za odpravljanje izgub. Naj bom konkreten: za realizacijo dobrega sanacijskega programa je treba zagotoviti dovolj denarja. • So bili mariborski kolektivi disciplinirani pri plačah v zvezi z resolucijo? - Obnašali so se tako kot drugi koletkivi po vsej Sloveniji. Približno 36 kolektivom so skupščinski zbori stopili na prste že v prvem četrtletju in jih pozvali, da delitvena razmerja takoj uskladijo z resolucijo ter pripravijo razčlembo rezultatov gospodarjenja. • Kaj pa delež sindikatov pri »kaznovanju« nediscipliniranih? - V sindikatih smo podprli sklepe zborov združenega dela mestne skupščine in vztrajali pri tem, da so samoupravni organi v teh kolektivih sprejeli sklep o poračunih. Do konca tričetrtletja se morajo uskladiti z resolucijo, v tistih ozdih, v katerih tega ne bodo upoštevali, pa bomo ukrepali. O tem smo obvestili vse osnovne organizacije zveze sindikatov v mariborskem združenem delu, rekli pa smo tudi, da akcija usklajevanja delitvenih razmerij z resolucijo ni usmerjena v zniževanje osebnih dohodkov, temveč predvsem v ustvarjanje takšnih razmer, ki bodo zagotavljale boljše gospodarjenje, večjo proizvodnjo, večji izvoz in tako tudi ustreznejši materialni in socialni položaj delavca v združenem delu. Treba bo iti med ljudmi in jim to preprosto povedati, da ne bodo akcije napačno sprejeli. • Kako bodo mariborski sindikati zaščitili življenjsko raven tistim, ki so že zdaj na dnu, podražitve pa prihajajo kot po tekočem traku? - Socialno varnost si bo treba zagotoviti že z delom. Pri tej opredelitvi vztrajamo. Sindikati bomo »pritisnili« na strokovne službe v vseh kolektivih, da temeljito postrgajo še tiste rezerve, ki se skrivajo v še boljši delovni disciplini, racionalnejši proizvodnji, manjših stroških ipd. Koliko kdo zdaj zasluži, vemo, še vedno pa ne vemo v kakšnih družinskih razmerah živijo naši delavci. Nimamo socialne slike de- lavcev, verjetno tudi zato ne, ker smo pred leti odločno odklanjali takšno evidenco. Zdaj bomo to morali napraviti, če je komu prav ali ne, ko pa bodo podatki na mizi, se bomo tudi laže odločali, komu je pomoč potrebna in kdo med nami je socialno ogrožen. Slednjim bo treba pomagati iz sklada skupne porabe, v katerega bo treba pač več vlagati. Ce nam pri tem ne bodo pomagali strokovne službe v kolektivih, potem tudi rezultatov ne bo. • Kako se bodo mariborski sindikati uprli že kar pogostim prekinitvam, ki jih nekateri tudi stavke? - Že aprila letos smo na predsedstvu mariborskih sindikatov sprejeli sklep, da moramo bdeti v kolektivih, v katerih izplačujejo nizke osebne dhodke in takoj predlagati ukrepe za izboljšanje življenjske ravni teh delavcev. Žal moramo ugotoviti, da z akcijo ni bilo nič ravno po zaslugi teh kolektivov. Naši sindikalni aktivisti vse prevečkrat nasedajo izjavam vodilnih delavcev, češ, saj se tako in tako ne da nič narediti, ker so splošne družbene razmere takšne, da tega ne dopuščajo. Čista demagogija! Lep primer, kako se je treba obnašati, je mariborski Tam, v tem ko- Franc Štelcer: »Sindikati bomo ,pritisnili1 na strokovne službe v ozdih, da postrgajo še tiste rezerve, ki se skrivajo v še boljši delovni disciplini, gospodarnejši proizvodnji, manjših stroških...« lektivu so sindikati skupaj z vodstvom podjetja uspešno uresničili naše usmeritve, čeprav življenjska raven delavcev Tama še zdaleč ni tako problematična kot v drugih ozdih. Med obiski po delovnih organizacijah vedno opozarjamo na morebitne prekinitve dela in predlagamo, da težave rešijo prej. Vseeno pa bomo morali ob prekinitvah dela bolj kot doslej poudariti odgovornost vodilnih in političnih delavcev v teh kolektivih. • Kaj bodo storili mariborski sindikati, da bodo delavci laže prebrodili jesenski udar na življenjsko raven, saj bo mnogim zmanjkalo denarja za nakup šolskih potrebščin za brezplačno šolanje otrok, za ozimnico in še kaj? - Na jesensko »nevihto« se pripravljamo že od začetka leta. Poskušamo jo ublažiti z nakupom premoga, sindikalnim funkcionarjem pa vselej pihamo na dušo, naj vsak mesec temeljito pogledajo izplačilno listo osebnih dohodkov in pomagajo tam, kjer je pomoč nujna. Nekaj denarja se vedno najde v vzajemnih blagajnah, tudi občinski sindikati so pripravljeni pomagati, če je to nujno potrebno. Morali bomo poiskati primerno kreditno politiko, vendar ne takšno, da bf delavca pahnili v še težji socialni položaj. Od primera do primera bo treba iskati rešitve in bolj kot doslej upoštevati socialne korekture. • Ker težave poznamo, bo tudi ukrepanje lažje - Tako je. Povsod bodo morali zavihati rokave, kajti vsi skupaj lahko težave premagamo. Ne bo dovolj, če bomo v kolektivu za vse krivili sindikate in če bomo od sindikata zahtevali, da čez noč spremeni sedanje stanje. Težave so in vsi skupaj jih lahko odpravimo. Srečko Logar O delu republiškega sindikata gradbenih delavcev CEMENT NENADOMA OSTAJA Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije si julija ni privoščil počitnic. Pred obravnavanjem polletne bilance gospodarjenja so sklicali na posvet predstavnike sindikata iz največjih gradbenih organizacij in občinskih sindikalnih odborov gradbenih delavcev. Na tem posvetu so sprejeli nekaj izhodišč, ki so sindikalnim organizacijam dala osnovo za stališča pri obravnavanju poslovnih rezultatov in pri usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Popravek V sestavku z naslovom »(Ne)potrebni manevri s kruhom« v 28. številki Delavske enotnosti je prišlo do napake v odstavku, v katerem Marjan Ostanek, vodja delovne enote Pekarna Črno-^alj, govori o zamenjavi blagovnih rezerv moke. Napisali smo, da v ljubljanskem skladišču čakajo na nove cene in da zato ne rr>orejo poslati moke, s katero bi zamenjali tisto v rezervnem skladišču. V resnici pa je čakanje na nove cene povzročilo Pomanjkanje moke v Žitovem skladišču v Novem mestu. Zamenjava skladišč žita je bila povsem naključna. Ljubljančanom se za napako opravičujemo. Andrej Agnič Slovensko gradbeništvo je letos v prvem polletju poslovalo bolje, kot je bilo pričakovati. Organizacije s področja gradbeništva so izgube v prvem četrtletju močno zmanjšale in dokazale*da so bile v glavnem res sezonske, kar je za to panogo, ki ima pozimi mrtvo sezono, tudi sicer značilno. Nekaj tozdov je sicer končalo prvo polletje z rdečimi številkami, vendar vsi zatrjujejo, da bodo izgubo lahko pokrili v okviru svojih poslovnih sistemov. Celo industrija gradbenega materiala je svoje poslovne rezultate močno popravila. Vzroka ni težko ugotoviti; ta dejavnost je laže zadihala zaradi cenejše energije (mazut za proizvajalce gradbenih materialov se je pocenil za 40 odstotkov, plin pa za 20 do 25). Skrbi pa, ker proizvajalci gradbenih materialov zmanjšujejo obseg proizvodnje ali pa se jim kopičijo zaloge. Tako imajo za- loge celo v cementarnah, česar v Jugoslaviji po vojni še nismo doživeli. Predsednik republiškega odbora Franc Berginc je vseeno opozoril na to, da sta pri obravnavanju polletnih rezultatov nujna kritičnost in pogled naprej. Vprašati se je treba, koliko so k ugodnemu izkupičku v letošnjem prvem polletju prispevali avansi investitorjev, saj vemo, da so zlasti nekateri investitorji neproizvodnih objektov na začetku leta v strahu pred prepovedjo teh investicij pohiteli s predplačili. Poleg tega pomenijo predplačila zajamčeno ceno - kakšen bo uspeh teh gradbišč ob koncu del? In vprašati se je treba, kako bo z delom jutri, saj slišimo v projektantskih organizacijah tarnanje, da jim dela močno primanjkuje. Če so danes brez dela projektanti, grozi, da bo čez šest mesecev primanjkovalo dela operah vi. Posveta se je udeležil tudi sekretar republiškega sindikalnega sveta Franc Hribar, ki je ob spodbudnih polletnih rezultatih izrekel priznanje vsem gradbincem, saj so ti dosežki nedvomno rezultat velikega truda zaposlenih. Ob tem je povedal, da so tudi druge panoge slovenskega gospodarstva v pri-meijavi s prvim četrtletjem dosegle opazno izboljšanje poslovnih dosežkov. Posebej podrobno so na posvetu obravnavali sindikalne naloge pri usmerjanju delitve dohodka. Nekateri sindikalisti so se pritoževali, da interventni zakon zveznega izvršnega sveta ni razumljiv in da povzroča zmedo. Pojasnila, ki jih je dal predsednik komisije podpisnikov panožnega samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in OD Ranko Krašič, pa kažejo, da zadeve sploh niso tako nejasne kot nekateri trdijo. Temeljno stališče je, da sindikat ne sme dovoliti, da bi za osebne dohodke delili več, kot ustvarimo. Sicer pa v gradbeništvu, tako so vsaj zatrdili sindikalni aktivisti, ni mnogo tistih, ki M za osebne dohodke razdelili preveč, tisti redki kršitelji pa so tudi že sprejeli programe, kako bodo izplačila za osebne dohodke spravili v sklad z ustvarjenimi sredstvi. Sicer pa je Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije, tako je povedal njegov sekretar Jernej Jeršan, sprejel za svoje delo temeljno usmeritev, da se čim bolj nasloni na osnovne organizacije sindikata. Da bi vzpostavili neposredno povezavo, so že organizirali vrsto regijskih posvetov, na katerih obravnavajo vsa bistvena vprašanja, s katerimi se srečujejo gradbinci - gospodarjenje, razvojne načrte in samoupravno ter poslovno organiziranost. Jeseni se bodo regijski posveti nadaljevali še v preostalih krajih. Ugotovitve s teh posvetov bodo smernica za delo odbora v prihodnje. Lojze Javornik po sledeh POGOVARJANJA . a^a 1986 Deiavska enotnost d Ljubljanske srednje šole bodo pred začetkom novega šolskega leta vsaj za silo pokrpali S STROKOVNIM RAVNANJEM TUDI PIČLA SREDSTVA OMOGOČAJO NAJNUJNEJŠA POPRAVILA Ljubljana je, poleg ostalih značilnosti, ki jih ima kot republiško središče, tudi pomemben srednješolski center. Tu deluje 26 srednjih šol, ki usposabljajo za najrazličnejše vzgojnoizobraževalne programe usmerjenega izobraževanja. Vse težave pri uveljavljanju usmerjenega izobraževanja so se enako ali pa še bolj izrazito pokazale tudi v Ljubljani. Ni naš namen zdaj razglabljati o vseh vzrokih za to, dejstvo pa je, da se v Ljubljani, kljub doseženemu, v preteklih letih niso dovolj odločno lotili dela, ki bi ga lahko sami opravili. Ob pripravi in sprejemu srednjeročnih listin o družbenem razvoju Ljubljane, so se stvari tudi na tem področju začele bistveno spreminjati. Prevladalo je spoznanje, da potreebujemo skupen razvojni program usmerjenega izobraževanja. Le tako bodo lahko ustrezno uporabili sredstva, ki se zbirajo v republiški izobraževalni skupnosti in izboljšali gmotne in prostorske razmere za delovanje šol. Sad tega spoznanja so tudi bolj zavezujoča določila mestnega statuta o skrbi za usmerjeno izobraževanje. Razprave o položaju srednjega šolstva v Ljubljani so stekle zlasti ob poročilu, ki ga je o tem pripravil mestni komite za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in telesno kulturo, obravnavali pa so ga v vseh občinskih in mestnih izobraževalnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in skupščinah. Povsod so ob razčlenjevanju razmer zahtevali predvsem njihovo učinkovito spreminjanje. Svoje je prispeval tudi le napovedani protestni shod ljubljanskih srednješolcev oziroma njihove ostre zahteve na sekciji MK SZDL. Vse te zahteve in pobude je strnila ljubljanska mestna konferenca SZDL, ki je junija sprejele ugotovitve, stališča in sklepe o razvoju srednjega usmerjenega izobraževanja v Ljubljani. Pustimo to pot vnemar najbolj pereča vprašanja gmotne in vsebinske narave, ki so jim tudi namenili ustrezno pozornost. Zanima nas tisti del ugotovitev in stališč, ki obravnavajo nemogoče prostorske razmere delovanja ljubljanskih srednjih šol. V ugotovitvah so zapisali, da so »prostorske in higienske razmere v nekaterih srednjih šolah tako nevzdržne, da ogrožajo zdravje in varnost učencev in pedagoških delavcev. Zato v srednjih šolah namenijo vse manj dejanske pozornosti vsebinskim vprašanjem in kakovosti vzgojno izobraževalnih programov«. Ljubljana se ne more izogniti odgovornosti za šole Tej problematiki se niso izognili niti v sklepih. Vanje so zapisali, da se Ljubljana ne more odreči odgovornosti tudi za gmotni pdložaj srednjih šol. Zato so predlagali vrsto ukrepov za začetek odločnejše in bolj učinkovite sanacije stavb srednjih šol in posodobitev opreme. Tako so se odločili, da bodo v občinskih in mestni izobraževalni skupnosti začeli namensko zbirati denar za prenovo stavb tako, da bodo povečali prispevno stopnjo za vzgojo in izobraževanje za odstotek. Republiška in posebne izobraževalne skupnosti naj bi namenile več sredstev za posodabljanje vzgojnoizobraže-valnega procesa srednjih šol v Ljubljani. Občanom Ljubljane bodo v javni razpravi ponudili možnost, da bi del zbranih sredstev iz IV. samoprispevka namenili tudi za izgradnjo ali prenovo srednjih šol. Zahtevali so tudi, da morajo najnujnejša sanacijska dela opraviti že do začetka novega šolskega leta. Že doslej so šole v Ljubljani v okviru mestne izobraževalne skupnosti namensko zbirale nekaj denarja za ozdravitev srednjih šol. Lani je bilo to 180 milijonov dinarjev. Približno tretjino te vsote so namenili za tri srednje šole na Aškerčevi, kjer so bile razmere najbolj obupne. Preostalo so za najnujnejša popravila dobile druge šole, toda še zdaleč ni zadostovalo za vse potrebe. Predsednik mestnega komiteja za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in telesno kulturo Štefan Balažič nam je povedal, da se je posebni operativni od- bor pri sanaciji srednjih šol v Ljubljani zelo odgovorno lotil dela. V odboru sodelujejo izvedenci za gospodarstvo - od ekonomistov do gradbenikov, družbenopolitični delavci in predstavniki strokovnih organizacij. Že na žačetku letošnjega leta so ljubljanski inšpektorji temeljito pregledali vseh 26 srednjih šol in ugotovili, da je nemudoma treba urediti vrsto stvari, ki spadajo v investicijsko vzdrževanje in prenovo. Do tedaj so šole posamično uveljavljale zahtevke za takšna popravila pri republiški izobraževalni skupnosti. Kasneje se je v akcijo vključil še LIZ - Inženiring, kot posebej usposobljena strokovna organizacija, z bogatimi izkušnjami tudi na šolskem področju, zlasti iz gradnje objektov iz sredstev treh ljubljanskih samoprispevkov. za družbene dejavnosti - tu gre predvsem za telovadnice srednjih šol v Ljubljani. Od republiške -izobraževalne skupnosti pričakujejo približno enak delež, kot so sredstva, zbrana na MIS, tu pa so še združena sredstva amortizacije srednjih šol in sredstva, ki jih šole združujejo na podlagi sporazumov z gospodarstvom. Omenili smo že, da ima pri prenovi šolskih zgradb posebno vlogo LIZ - Inženiring, ki skrbi za vso operati-vo. Kot pooblaščeni investitor skrbijo za vsa dela. Zagotavljajo strokovno odgovornost, najboljši izbor izvajalcev del, ocenjujejo ponudbe, zagotavljajo kakovost, pravilen in točen obračun del in njihovo izpeljavo, tudi s pomočjo mestnih inšpekcijskih služb. Strokovne posle vodi strokovna organizacija Vodja inženiringa pri LIZ Vid Bevk nam je povedal, da se je - čeprav so jih k sodelovanju pritegnili nekolio pozno sodelovanje dobro obrestovalo. V praksi se je znova dokazalo, da je naložba najbolj smotrna, če poteka pod res strokovnim vodstvom strokovne ustanove. Vrednost njihovega dela bo brez dvoma večkrat presegala povračilo stroškov njihovih uslug. To pot so LIZ pritegnili k sodelovanju pozno in niso sodelovali pri pripravljalnih delih za projekte, kjer je mogoče zagotoviti Obsežna vzdrževalna dela potekajo tudi na srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, kjer bodo učenci 1. septembra v prenovljenih prostorih. Ne samo delavci, tudi naš fotoreporter je moral biti kar spreten, da je prikazal obnovo strehe na zgradbi srednje elektrotehniške šole na Vegovi. ( Sliki: Andrej Agnič) Odbor za usmerjeno izobraževanje republiške izobraževalne skupnosti je na pobudo Ljubljane zagotovil nekaj denarja kot republiško intervencijo za najnujnejša popravila zgradb srednjih in visokih šol. Ljubljanskim srednjim šolam je namenil 192 milijonov dinarjev. Med vlogami je bil ljubljanski predlog tudi najbolj dodelan, zato je postal merilo za dodeljevanje enkratne republiške pomoči za popravila šol v drugih občinah. Operativni odbor je sklenil, da vsa sredstva, namenjena za sanacijo srednjih šol, zberejo na posebnem računu. Tu gre za denar, ki se zbira iz posebne enoodstotne pripravne stopnje - do konca leta naj bi se steklo skupaj okoli 200 milijonov dinarjev, potem za sredstva, ki se v ta namen zbirajo pri mestni izobraževalni skupnosti v predvideni višini 225 milijonov dinarjev. Del sredstev naj bi dobili tudi od iz posebnega 0,5-odstotnega prispevka, ki ga v Ljubljani zbirajo na podlagi sporazuma o združevanju sredstev najbolj gospodarne rešitve in največ prihrankov. Pa vendar naj omenimo le primer ene izmed šol; prvotno dogovorjeno ceno del, za katero se je izvajalec dogovarjal neposredno s šolo, so z dokazi zmanjšali za 15 odstotkov. To pa je pri vrednosti del v višini 58 milijonov dinarjev kar lep prihranek. Očitno je pri sanaciji ljubljanskih srednjih šol prišlo do pametne odločitve, da strokovne posle vodi strokovna organizacija. Šolniki so pač uporabljeni za izobraževanje, gradbeniki pa za gradbeništvo. LIZ ima bog3' te izkušnje in njihovo dol ! zagotavlja največje učinke-Ni več drobljenja sredste^ za posamezne šole, možna J najugodnejša časovna dinamika del, racionalizacija Prl' naša prihranke, ki se ne rno-rejo primerjati z deležem usluge LIZ. Trenutno to nalogo opravlja 16 od skupaj sto zaposlenih delavcev LIZ. Po pogodbi z operativnim odborom, ki ima tudi sicer nad delom vsakodnevni pregled, so vsa opravila, ki jih opravlja LIZ, posebej ovrednotena. Točnih izračunov še ni, povprečno pa naj bi LIZ dobil 2,8 odstotka od vrednosti opravljenih del. Povedati je treba še, da vsa , sredstva, ki se stekajo na zbirnem računu, če niso vezana, lahko oplemenitijo. Prosta sredstva namreč vežejo pri interni banki Elektrotehne, katere član so, obresti pa gredo v korist šol. Prenova srednjih šol je razdeljena na tri dele. PPff obsega tisto, kar mora bm opravljeno do začetka novega šolskega leta. Vsa ta dela so oddana in na številmh , srednjih šolah lahko srečamo gradbene delavce, ki P®' pavljajo najnujnejše. Vrednost del na 22 šolah znaša okoli 450 milijonov dinarjev. Normalno je, da so ta dela začeli z vso potrebno dokumentacijo. , ; Druga faza obsega obsežnejše sanacije. Za to so P°' trebni projekti, ki bodo P9 zagotovilih vsi pripravljeni še letos. Gre predvsem z3 priključke na daljinskp ogrevanje, ki bodo omogočili znatne prihranke pri stroških kurjave. Vsega ne b° mogoče opraviti letos, saj Je priključevanje mogoče le do konca avgusta. Tudi nekate- i ra druga dela iz prve faze se bodo zavlekla, vendar tista, i za katera bodo šole lahko I pouk organizirale tako, da ne bodo motila pouka red- j nega dela. Tretja stopnja zajema oz- ' dravitev vsega ljubljanskega srednjega šolstva. Že dve le- j ti pripravljajo obširen elabo- ; rat, v katerem bodo zajete ljubljanske potrebe do leta 1990. Tu bodo upoštevane j tudi morebitne premestitve posameznih šol in programov, pa morda tudi kakšn3 zidava novega šolskega objekta. Medtem ko so drugo3 po Sloveniji rasli novi srednješolski objekti, centri, )e bilo v zadnjih desetih letih Ljubljani le bore malo novogradenj, ostale šole pa so večinoma propadale. Očitno čas ni najbolj na- | klonjen večjim posegom v prenovo in izgradnjo šolskega prostora. Vendar je ljubljanska akcija spodbudna-Prevladalo je spoznanje, da so šole še kako ljubljanska skrb in da se brez organizira- | nih skupnih prizadevanj ne : bo dalo spreminjati delovnih razmer šol' za večje vse; binske učinke. Strokovn prijem zagotavlja tudi najbolj smotrno uporabo (Pji člih) sredstev. Že dosedanj dosežki kažejo, da je mog° če precej prihraniti pri stro-ških sanacije, veliko pa b tudi dolgoročnih prihrankov - na primer daljinsk ogrevanje, toplotna izolacij sten in oken. Bolj kot dosb-l pa se bodo morali gospoda no vesti tudi na šolah, sajs da v obstoječih gmotni . ati možnostih skrbneje ravn z zaupanim družbenim Pre m0“njem- Igoržm* fe siEPEH pogovarjanja , .-sa ,986 Delavska enotnost 7 Tudi cestne luknje so lahko preskusni kamen delovanja Političnega sistema RAZRITE CESTE IN MORALNA ŠKODA prevoza ostalo veliko delavcev in šolarjev. Integral namreč na Koroškem vsak dan prepelje okoli 17 tisoč delavcev in šolarjev, njihovi avtobusi pa po katastrofalno slabih cestah prevozijo okoli 20 tisoč kilometrov na dan. Zmanjšala se je hitrost prevoza, delavci so zamujali na delo, šolarji k pouku in nastajala je velika gospodarska škoda. Okvare na avtobusih so se nekajkrat povečale... Nekateri prevozniki so v Morda se sliši neverjetno, Vendar je res: zaradi uniče-nin cest je bila to pomlad in Poletje na Koroškem na pre-■jkušnji celotna politična in družbena ureditev naše de-jjele. že dolgo ni kak problem med koroškim življem Povzročil toliko gneva, negodovanja, protestov in 0strih zahtev kot letos prav ceste. Ko je na Koroškem skopnel sneg, seje vsaka se-Ja začela ali končala s cesta-fP’- O njih se je razpravljalo m se še razpravlja v delov-oih organizacijah in na vseh ravneh družbenega in poli-učnega življenja; na njihov račun se je marsikatera seja Podaljšala tudi za tri ali štiri Pre. Na naslove družbenopolitičnih organizacij so se Vrstila protestna pisma in ^stri telefonski klici. Koroška regija je v tem kritičnem Položaju dosegla enotnost, ki bi si jo želeli tudi ob drugih priložnostih; vse štiri ob-oine so med seboj izjemno 'osno sodelovale ne glede na občinske meje in enotno nastopale do cestnega podjetja oziroma do cestne skup-Posti. Seveda stanje na koroških costah ni kritično od včeraj, res pa je, da je letos doseglo Vrhunec; ceste so bile za vse Uporabnike smrtno nevarne. Pred nekaj manj kot dvajse-hmi leti so ukinili železnico Dravograda do Titovega Velenja. Tako je postala ce- sta Dravograd-Titovo Velenje edina povezava Korošcev z osrednjo Slovenijo in Korošci so po ukinitvi železnice tod upravičeno pričakovali boljšo cesto. Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Ves tovor, ki ga je prej prevažala železnica, potuje sedaj po cesti. Toda v teh letih niso na njej opravili nobenega večjega dela, razen manjših »kozmetičnih« popravil, ki pa so zelo draga, vendar kaj malo zaležejo. Korošci so se že zgodaj spomladi začeli dogovajati za popravilo cest. Cestno podjetje Maribor je zagotavljalo, da bo s popravili začelo takoj, ko bo denar. Blagajna skupnosti za ceste, ki naj bi denar prispevala, pa je bila spomladi še prazna. Ob tem so Korošci doživljali šoke tudi z drugih strani. Zvedeli so namreč, da na zemljevidih zahodne turistične agencije ADAC po novem nista več vrisani cesti Vič-Titovo Velenje in Vič-Maribor, ker sta preveč slabi, in potemtakem na tranzitni turizem ne gre kaj prida računati. Republiške in občinske inšpekcijske službe ter UNZ Slovenj Gradec so maja predlagali, da bi nekatere odseke cest zaprli za ves promet. V Integralovem tozdu Potniški promet Prevalje so prav tako razmišljali, da na nekaterih odsekih cest ne bi več vozili, tako da bi brez tem času resno razmišljali o blokadi ceste, na izredni seji so se sestale sindikalne organizacije v slovenjegraški tovarni usnja, ki so poslale zahtevo po rešitvi koroškega cestnega vozila na naslov najvišjih organov sindikata in zveze komunistov. Tudi na OK ZKS Radlje ob Dravi so se obrnili na CK ZKS... Kot mana z neba je prišla sredi junija novica, da so pri skupnosti za ceste namenili za popravilo koroških cest več kot milijardo dinarjev in da se popravila lahko začnejo. Cestno podjetje Maribor je v tem času obljubljalo: ceste na Koroškem bodo popravljene do 15. julija oziroma najkasneje do konca julija. Korošci so budno spremljali popravila in so za to ustanovili tudi posebno komisijo. Mariborsko cestno podjetje je dobro opravilo dela na odseku Slovenj Gra-dec-Mislinja-Titovo Velenje, pri tem pa se je tudi končalo. Korošci so začeli znova negodovati, saj je del na najbolj razritih odsekih od Dravograda do Slovenj Gradca in od Dravograda do Maribora še vedno niso niti dotaknili. V Radljah ob Dravi je med ljudmi skorajda že prekipelo, OK ZKS te občine pa je vodstvu mariborskega cestnega podjetja izreklo tudi nezaupnico. Mariborski cestarji so delali v tem času tudi na odseku ce- ste Ravne-Crna, za katerega so za popravilo zbrale denar delovne organizacije in občine Ravne. Cestno podjetje Maribor je za ta popravila dobilo plačano vnaprej, za popravila vseh drugih cest na Koroškem pa so imeli odprt račun! Vendar so se reklamacije in nezadovoljstvo nadaljevali in tudi mariborski cestarji so spoznali, da so precenili svoje sposobnosti, zato so napovedali, da se bodo umaknili s cest na Koroškem. Sami so začeli iskati novega izvajalca del za cesto Ravne-Črna, za popravilo drugih cest pa sta se potegovala celjsko cestno podjetje in SCT iz Ljubljane. Zdaj so na Koroškem celjski cestarji, ki delajo na odseku cest proti Mariboru in Slovenj Gradcu. Korošci so mariborskemu cestnemu podjetju dali popolno nezaupnico in v koroški krajini tudi že razmišljajo, kaj storiti v prihodnje; bržčas bodo potekale aktivnosti v smeri lastne organizacije za vzdrževanje in popravilo cest. Kakorkoli že, koroške ceste so bile trd preskusni kamen funkcioniranja našega političnega sistema, poslovne morale in potrpežljivosti ljudi. Škode, ki sojo povzročile razrite ceste, ni mogoče izračunati. Morda bi lahko sešteli materialno škodo, moralne pa gotovo ne. Miro Petek Korošci bodo solidarnostno delali PRIJATELJA SPOZNAŠ V TEŽAVAH i i i r ! i i i ii i- o o a a e h ti V Mariboru je mestni avtobus najdražji. Ali se bodo po njih zgledovali tudi v drugih mestih? RAJE S TAKSIJEM KOT Z AVTOBUSOM Mariborčani se od 1. julija ^ajdraže vozijo z mestnimi avtobusi v Sloveniji in verjetno tudi v Jugoslaviji. Pri tertusu so namreč podražili avtobusni prevoz za 57 odstotkov (to je že druga podražitev letos, prva je bila fe-ofuaija za 33%). Cena vozov-?ACe je tako 130 din, žetona 00 din. Pri Certusu pravijo, d3 je sedanja cena še vedno Prenizka, po njihovih izraču-'11h je trenutna ekonomska cena 142 din, do konca leta Pa napovedujejo še najmanj 0-odstotno podražitev. Pri prejšnjih podražitvah 0 avtobusarji kot glavni zrok navajali višje cene nergije - nafte. Letos na te trune niso mogli zaigrati, aj se gorivo za avtobuse v enr letu še ni podražilo. Tokrat navajajo kot vzrok a tolikšno podražitev Predvsem visoke stroške vrvisnega in investicijskega vzdrževanja. Lani so zna-ti stroški v ceni 29 od-y°tkoy, letos pa že 38. je predvsem v izredno labih cestah, zaradi katerih so imeli v mestnem prometu v prvih štirih mesecih 167 nesreč, stroški zaradi popravil pa so indeksno večji kar za 131 v primerjavi z lani. Vozila so veliko v okvari tudi zaradi starosti avtoparka - lani niso kupili niti toliko vozil, da bi zagotovili enostavno reprodukcijo. Povprečna starost voznega parka je šest let; gledano v povprečju so vsa vozila že odpisana, saj je amortizacijska doba avtobusa pet let in pol. Najstarejše vozilo, ki še prevaža potnike, ima že častitljivih 18 let. Stroški vzdrževanja so tako iz leta v leto višji. Štiri leta star avtobus je v popravilu povprečno 20 odstotkov voznega časa, de- Sestava cene vozovnice: 1985 1986 gorivo 25,4% 15,7% vzdrževanje 29,2% 38,3% amortizacija 7,7% 7,9% OD 25,8% 25,7% druge obveznosti 11,9% 12,4% set let star avtobus pa že 40 odstotkov. Tudi razmere v mestnem prometu v Mariboru niso naklonjene avtobu-sarjem. Tako je v prometnih konicah povprečna potovalna hitrost avtobusa le sedem kilometrov na uro, to pa pomeni tudi večjo porabo go- Če se štiričlanska družina odloči za izlet z enega konca Maribora na drugega (Studenci — Tezno, vožnja z dvema avtobusoma v eno smer), mora za povratno vozovnico plačati 2.080 din (16 krat 130 din), za vožnjo s taksijem, približno osem kilometrov v obe smeri, pa ob upoštevanju dveh štartnin 1.980 dinarjev. Gre sicer za nekoliko skrajen primer, ki pa lepo ponazori sedanje pretirane cene mestnega avtobusnega prometa. riva. V Certusu vidijo rešitev predvsem v subvencioniranju mestnega avtobusnega prometa, tako kot je to urejeno v Zagrebu in Beogradu, kjer imajo podjetja za prevoz potnikov zagotovljen stalen vir dotacij. Z dotacijami urejajo avtobusni promet tudi v vzhodnoevropskih in zahodnoevropskih mestih. (V Zahodni Nemčiji, v Miinchnu je razmerje 50:50.) Po oceni mariborskega izvršnega sveta pa v tem srednjeročnem obdobju ni možnosti za dodatno obremenjevanje združenega dela, zato bo moral Certus iskati rešitev predvsem v boljšem poslovanju in seveda višjih cenah. Sedanji sistem oblikovanja cen je za delovno organizacijo zelo ugoden. O zvišanju cen odločajo sami; oblikujejo naj jih tako, da jim pokrije stroške enostavne reprodukcije. Takšen sistem oblikovanja cen v monopolnem položaju na trgu verjetno same delovne organizacije ne motivira preveč za zmanjševanje stroškov, saj je zviševanje cen veliko lažji način. Tako se bodo potniki, če že ne s taksiji, veliko več vozili s svojimi avtomobili, to pa pomeni zaradi večje porabe goriva družbeno škodo. Verjetno bodo morali tudi v Mariboru slej ko prej razmisliti o subvencioniranju javnega mestnega prevoza, saj bodo sicer potniki res začeli razmišljati o vožnji s taksijem,, pa ne zato, ker bi bil taksi tako poceni, temveč zato, ker je avtobus predrag. Srečko Pirtovšek Sredi junija je na Koroškem divjalo hudo neurje s poplavami, ki je povzročilo največ škode v občinah Radlje ob Dravi in Dravograd. Tako znaša škoda po prvih ocenah v radeljski občini 2,55 milijarde, v občini Dravograd pa 2,15 milijarde dinarjev. Ta naravna nesreča je v občini Radlje prizadela približno 250 gospodinjstev, zaradi uničenih in poškodovanih cest je bilo ovirano delo v delovnih organizacijah Marles Podvelka, TSP Rad-Ije-Podvelka, TOK in tozd gozdarstvo v občini, v DO KZ Drava, DO Gorenje Muta in Malgosu iz Vuzenice. V nekaterih delovnih organizacijah je bil delovni proces oviran tudi do tri dni, iz nekaterih območij pa je še vedno ovirano spravilo in odvoz mleka ter živine. V občini Dravograd je ocenjena škoda nekoliko nižja kot v sosednji občini Radlje, vendar še vedno zelo visoka, saj znaša kar 40,6 odstoka družbenega proizvoda v občini. Tu je bilo poškodovanih tri kilometre lokalnih cest, več kot 90 kilometrov gozdnih cest, od katerih je deset kilometrov popolnoma uničenih, poplavljenih ali uničenih je bilo 125 hektarov gozdnih in kmetijskih površin, porušenih petnajst mostov, zemeljski plaz pa je pokopal tudi enega človeka. V občinah in v delovnih organizacijah so se kmalu po neurju dobro organizirali in s prvimi akcijami življenje in delo usmerili v vsakodnevne tirnice. Vendar je velika škoda ostala, občini Dravograd in Radlje pa sta po ustvarjenem družbenem proizvodu prav na repu slovenskih občin in tako sami ne bosta zmogli odpraviti posledic te nesreče. Na pobudo družbenopolitičnih organizacij so v obeh občinah že sprejeli sklep, da proizvodne organizacije združenega dela delajo v prostih sobotah, v neproizvodnih organizacijah pa delavci prispevajo enodnevni zaslužek. V vseh temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih zbirajo tudi prostovoljne prispevke, na pomoč pa so priskočile še banke in zavarovalnice. Tudi če dodamo republiška sredstva za naravne nesreče, za obnovo v teh koroških občinah še vedno zmanjka denarja. Zato je iz medobčinskega sveta ZSS za Koroško kar pravi čas prišla pobuda, da bi tudi občini Ravne na Ko: roškem in Slovenj Gradec pomagali prizadetima občinama. Sindikat je predlagal, da bi v ravenski in slovenjegraški občini prav tako delali solidarnostno oziroma prispevali enodnevni zaslužek za odpravo škode v teh občinah. Pri tem razmišljajo tudi o tem, kako bi ta solidarnostni zaslužek čim manj oklestili z davki. Tako opravlja solidarnostni izpit vsa Koroška, saj sta prizadeti občini finančno že izčrpani in bi jima bila ta pomoč še kako dobrodošla. Pri tem pa so nekateri družbenopolitični delavci že opozorili na to, da je treba ta denar razdeliti čim bolj pravično in se izogniti vsem nepravilnostim, ki se ob takih nezgodah in delitvi solidarnostnega dinarja kaj rada pojavljajo. Miro Petek ■JUDJE MED UUDMI Ljubljana, 1. avgusta 1986 Delavska enotnost 8 Mladinske delovne akcije 86 MRTVI TEK MED LOPATO IN RAČUNALNIKOM Konec dober — vse dobro, bi lahko spet rekli ob sedanji izmeni brigadirjev na letošnjih delovnih akcijah v Sloveniji. Mladi so neverjetno pridno lopatali in krampali, presegali predvidene in zahtevane norme ter potrpežljivo trpeli v razmerah, ki so daleč od pričakovanih in obljubljenih. Prav neverjetno je, kako neodgovorno ravnamo s temi mladimi aktivisti, ki zvečine razočarani zapuščajo brigadirska naselja po Sloveniji. Več kot stotnija ljudi se leto in dan ubada z vprašanjem, kako in kaj dodati mladinskim delovnim akcijam, da bi te v resnici postale to, kar so bile in naj bi spet bile: šola mladih samo-upravljalcev. Vsebina brigadirskega življenja pa je iz leta v leto siromašnejša, življenjske razmere brigadirjev so na robu ciganije, v občinah, kjer delovne akcije potekajo bolj računajo na to, kaj jim bodo brigadirji postorili, kot na to, kaj naj bi mladim tudi sami dali. Nekoč, ko je bila država v ruševinah, ko je okrog brigadirskih naselij morala krožiti oborožena straža, ko je bila edina tehnika lesena samokolnica s krampom in Ip-pato, je bilo brigadirsko življenje pretkano z vrsto dejavnosti in poslanstvom, ki je mlade usposabljalo za poznejše dobre delavce. Namesto šoferskega izpita, ki je zdaj neizčrpen vir dohodka raznih društev in poklicnih šol, namesto polk-valifikacij za ta ali oni poklic, namesto marksistične šole, namesto zagotovila za hitrejšo možnost zaposlitve, ponujamo zdaj mladim brigadirjem bore malo. Če k temu dodamo še nevzdržne bivalne razmere - skoraj nič. Res je, delovne akcije naj ne bi bile polvojaški dril mladih, ki bi svojo zavest utrjevali s petjem himne ob dviganju in spuščanju zastave, s pripenjanjem udarniških značk najboljšim med najboljšimi, res pa je tudi to , Mirko Vaupotič, komandant MDA Slovenske Gorice, Dornava: V Sloveniji se moramo dogovoriti o dveh, treh akcijah, ki pa morajo biti dobro pripravljene. V občinah, kjer akcije potekajo, se vedejo preveč pri-dobitniško.« da imajo mladi iz najzakot-nejših taborniških, počitni-karskih ali planinskih vaških odredov neprimerno višji življenjski standard v katerem koli obmorskem ali hribovskem naselju, kjer jim je edini cilj in smoter -zabava. Brez krampa in lopate, brez nič kaj vabljivega prevažanja z avtobusi na tudi več kot deset kilometrov oddaljena gradbišča, kjer te po trikrat na dan pere dež ali deset ur praži sonce. Namesto marksizma smo mladim ponudili - računalnik. Obljubili vraga in pol, v resnici pa vodstvo akcij tri-četrtine svojega časa porabi za najbanalnejše probleme, ki nimajo nič skupnega z ideologijo in kulturo, od tega, kako v naselje spraviti vodo, do onega, kam z briga- dami, ker niso pripravljena delovišča. V Sloveniji med brigadirji prevladujejo mladi iz drugih republik. Mnogi med njimi so prvič v življenju prestopili Krko, Sotlo, Muro ali celo Bregano. S sabo so prinesli videnje, ki naj bi doživelo potrditev neke slike. V Sloveniji naj bi se srečali z resničnim samoupravljanjem, z mladimi, ki skoraj nedoumljivo svobodno razmišljajo o stvareh, ki pri njih še izbranim niso vsakdanje, razumljive in sprejemljive. Teh mladih, Slovencev pa - ni. Ne v naselju ne v vasi, kjer je naselje, in ne na delovišču, kjer bi z ramo ob rami delili kruh ali - pivo. Kot tudi ni računalnikov. Gostitelji, ki to niso, domačini, pod mladinske delovne akcije skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami že vnaprej potegnejo črto in izračun: kaj jim bodo Mladi iz drugih republik so prepričani, da brez »postroja-vanja« ne more biti brigadirskega življenja. Dominik Štaleker, komandant MDA Rogla, Rogla: »Mladi smo prvič na tem delu Pohorja, akcijo so v Konjicah in Zrečah dobro pripravili. Imamo vzorno sodelovanje z Uniorjem in Delavsko univerzo v Konjicah. Ljudje v tej občini znajo ceniti naše delo, pri vsem nam pomagajo, skupaj rešujemo morebitne težave. Tako pripravljene akcije imajo smisel in so za mlade vabljive.« brigadirji naredili in koliko gmotne koristi bo ostalo, da bi vse skupaj čim manj stalo. Vse drugo naj bi bila skrb - mladih. Janez Sever Udarna sila edine slovenske brigade v tej izmeni na Kozjanskem: Idrija in Tolmin sta uspeli v brigado zvabiti le 14 mladincev! Milan Fujs, komandant MDA Goričko, Petrovci: »Problemi so različni. Vse je odvisno od tega, kaj, kje in kdo od tovrstne akcije pričakuje. V Prekmurju nimamo težav z naseljem niti z odnosi s političnimi delavci v občini. Tudi napovedano število brigadirjev je približno točno. Vprašanje zase pa je vsebina, ki jo brigadirjem nudimp. Ta ni odvisna samo od vodstva akcije ali mladih.« Nova poznanstva, prijateljstva, izmenjava mnenj in spoznanj. Namesto vsakdanjega kosila piknik s pečenimi prašiči na vrhu Bohorja. Zdravnik, doma iz Tuzle, se je prelevil v — kuharja... Na občini so rekli, da so v brigadi vsak dan samo »žurke«, da bomo »žurira-li«. Fantje so po treh dneh rekli, da gremo domov... KNJIGA, KI BO PRIŠLA PRAV VSAKOMUR Dr. Ivo Belan obravnava v svoji knjigi JOGGING vse vidike tega svojevrstnega družbenega pojava našega časa. Tako opisuje razširjenost te športnorekreativ-ne dejavnosti pri nas in po svetu (posebej obdela najbolj znane teke in največje ljubitelje rekreativnega teka - jogginga v Jugoslaviji), obravnava tek z medicinskega stališča, pa tudi njegove učinke na splošno telesno in duševno kondicijo. Bralcu da obilo praktičnih nasvetov za vsak dan (trening, prehrana, poškodbe itd.). Dr. Ivo Belan pa ni samo velik popularizator rekreativnega teka, temveč tudi sam redno teče. Udeležil se je že cele vrste svetovno znanih maratonov (New York, Biel, Moskva, Atene, Rim idr.) V knjigi zanimivo opisuje razpoloženje na teh atraktivnih tekih. V prostem času se ukvarja tudi z medicinsko publicistiko. Poljudno medicinske prispevke objavlja redno v Borbi, Delu, Naši ženi, na zagrebškem radiu in drugod. Knjiga JOGGING vam bo v pomoč, če boste želeli z joggin-gom izboljšati svoje zdravstveno stanje in odkriti življenjsko radost. Knjigo lahko kupite v knjigarni Delavske enotnosti na Tavčarjevi 5 ali naročite na naslov: Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Celovška c. 43. Izletniki! Ljubitelji narave! Gorniki! Pozor! Knjiga za vas! Vodnik po peš poteh V knjižici je opisanih vseh 55 slovenskih planinskih, spominskih in drugih poti, namenjenih ljubiteljem narave in sprostitve v njej. Vsem potem so priložene skice, brez njih so le tiste, ki ne potrebujejo zemljevida. Opisi poti naj bi bili predvsem spodbuda vsem tistim, ki po poteh organizirano hodijo in nabirajo žige. V Vodniku je tudi seznam vseh obveznih in neobveznih točk razširjene SRP s podatki o nadmorski višini, času hoje in prostor za žig. Vodnik naj bi mnogim pomagal pri izbiri nedeljskega ali dopustniškega izleta. Zamisli za izlete je na stotine, toliko, kolikor je vrhov in izletniških in turističnih krajev v opisih. Opisom je dodan še indeks — imensko kazalo večine geografskih in osebnih imen (kmetij). Ob imenih je številka, ki označuje zaporedno število poti. Knjižica obsega 190 strani, velikost 12,5x16,5 cm v polivinilnem zaščitnem ovitku in je podobna drugim slovenskim gorskim vodnikom. Cena 750 din. NAROČILA POŠLJITE NA NASLOV: DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Celovška 43. Kupite pa jo lahko neposredno v vseh knjigarnah po Sloveniji in slovenskih planinskih društvih. NAROČILNICA Pri Delavski enotnosti, Ljubljana, Celovška 43, nepreklicno naročamo.izvodov knjige VODNIK PO PEŠPOTEH in....izvodov knjige JOGING Naročeno pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj:........................................ Ime in priimek podpisnika: ..................................... (datum) (žig) (podpis naročnika) Mudje med uudmi Delavska enotnost ^ečaj jadralnega letenja v Rakičanu KO BOM VELIK, BOM PILOT Učence vojaške letalske gimnazije iz Mo-j/arja smo pred kratkim srečali na šport-ern letališču v Rakičanu pri Murski Sobo-'■ Ze vrsto let namreč prihajajo ob koncu 2rugega letnika na tečaj jadralnega letenja. je njihovo prvo samostojno letenje, se-®da pod skrbnim vodstvom učiteljev. »Naše učence razporedimo po sedmih ^tališčih v Jugoslaviji,« nam je pripovedo-al njihov vodja kapetan Asim Ožegovič, Predavatelj na mostarski gimnaziji. Največ Prijavljenih pa je prav za Slovenijo, za Ra-'čan. V Mostarju znamo ceniti izjemne ^ere, ki nam jih domačini nudijo, obe i*1 Pa tudi visoko strokovnost.« ki vaindvajset fantov je prišlo letos v Ra bri^n- Svoj prihod so si »prislužili« z' dc Učiit spričevalom. Posebno so se potrudil tednC1»-z Slovenije, saj so želeli biti te ti bili 6 Clm bližje domu. Prve dni tečaja si šoli yi^s,V'Pni- Dolgi dve leti so se namreč ■ ^dUet 1° ^etalih in letalstvu> zdaj Pa bod' le^r^bam, upravnik murskosoboškeg. navis<;a j® nad mladimi bodočimi pilot UčitiUsen' Pravi ’ ba jih je pravi užite) beln’iSaj l;olilco resnosti in zavzetosti pr vasG e redkokdaj sreča. Fantje kar srkaji Vse znanJei vse podatke, pripravljeni si Pre*i, rnti’ nik°li Jim ni žal časa, ki g; ezlvljs«o na letališču. »Načrt ne dopušča, da bi lahko tudi sami poleteli,« razmišlja Miha Adam, ki predobro ve, da ti mladi želijo sami voditi letalo. »Učni program tega ne dopušča, mi pa moramo to upoštevati. Večina teh fantov bi po tritedenskem tečaju že lahko sama letela.« Kapetan Ožegovič razume mlade, saj je tudi sam končal to šolo in si tako kot oni želel leteti. »Kar težko je obrzdati te fante in njihovo željo, da bi čimprej poleteli nad oblaki« - razmišlja in dodaja, da vseeno zakon zagotavlja varnost. »Letošnji učenci so sploh odlični. Vsako leto grem z eno skupino na tak tečaj in moram povedati, da so učenci, ki so z menoj v Murski Soboti, pokazali toliko znanja, talenta in ljubezni do letenja, da so navdušili mene in seveda tudi druge učitelje letenja, ki so nas tu sprejeli. Morda je to le naključje, toda mislim, da k temu precej pripomore tudi strokovna usposobljenost učiteljev, ki s temi fanti delajo.« Pravzaprav je veliko priznanje za murskosoboško športno letališče, da vadijo na njem učenci mostarske vojaške gimnazije. To pomeni, da lahko izpolnijo vse njihove zahteve in res odlično pripravijo tritedenski tečaj jadralnega letenja. Mladi iz Mostarja bodo zagotovo še prihajali v Rakičan in vsi na letališču so se nekako navezali nanje: »Saj vsako leto komaj čakamo konec šolskega leta, da pridejo k nam naši bodoči sodelavci,« je smeje sklenil pogovor Miha Adam. MATJAŽ KAČIČNIK Želja po letenju se mi je pojavila že v osnovni šoli; v sedmem razredu pa sem se dokončno odločil, da bom postal pilot. Na zdravniških pregledih v Zemunu je šlo vse po sreči in tako sem zdaj končal že drugi letnik mostarske gimnazije. Najbolj sem se bal pregledov. Naj' povem, da nas je bilo prijavljenih okoli 1200, izbrali pa so nas 140. Seveda je pomemben tudi učni uspeh, saj skoraj praviloma sprejemajo samo odlične ali vsaj prav dobre. Seveda smo tudi doma veliko razpravljali o mojem odhodu v Mostar, vendar so se starši kaj hitro strinjali. Mama je sicer malce oklevala, češ, kako kmalu me bo izgubila, ampak se je kmalu potolažila, saj kar pogosto prihajam domov. Po dveh letih šolanja v Mostarju vem, da sem izbral pravo pot. Na začetku sem imel malo težav, ampak te pridejo tako ali tako povsod. Želim si leteti na letalih mig, na nadzvočnih letalih. Če pa mi to ne bo uspelo, bom vseeno zadovoljen. Glavno je, da bom letel. ALEŠ ŠTIMAC Prvič na zdravniških pregledih nisem bil sprejet in to me je zelo potrlo. Ko sem se prijavil naslednje leto, sem imel srečo in tako sem se prepisal kar v drugi letnik letalske gimnazije v Mostarju. Medtem sem obiskoval naravoslovno matematično šolo in v Mostarju mi gre dobro. Po končanem četrtem letniku bom šel na akademijo. Upam, da bom pilot v nadzvočnih letalih. DAVOR SARIČ Doma sem na Ptuju in vseskozi sem imel stike z letališči in letališčem, saj je v naši družini že en letalec. Tako sem sč za šolo in za bodoči poklic odločil zelo zgodaj. Starši me niso hoteli pustiti v Mostar in tako sem končal dva letnika družboslovne šole na Ptuju. Bil sem vztrajen in toliko časa sem jih doma prepričeval, da so mi končno dovolili vpis in tako sem se vpisal v tretji letnik, ki sem ga letos tudi uspešno končal. Ni mi žal, čeprav sem vseskozi razumel mamo, saj imeti v družini dva, za katera nikoli ne veš, ali se bosta vrnila, najbrž res ni lahko. Moram povedati, da je šola v Mostarju težja od ptujske. JANI FERJAN Osnovno šolo sem končal v Staršah in vpisal sem se v mostarsko gimnazijo. Zelo so me skrbeli zdravniški pregledi, saj sem bil vseskozi prepričan, da so edina ovira. Tudi jaz sem doma blizu letališča in kar naprej sem si ogledoval letala in že zelo zgodaj me je »zagrabilo«. Imel sem srečo na pregledih in tudi doma, saj me nikoli nihče ni niti skušal odvrniti od mojega načrta. FRANKO JESENŠEK Vso osnovno šolo me je zanimala tehnika, še posebej letala, poklic pilota in obenem oficirja. Vse te svoje želje sem lahko združil v eni sami šoli - v mostarski. Doma sem v Hrastniku in lahko si mislite, da so bili doma kar malo presenečeni, ko sem jim sporočil svojo odločitev. Nihče mi ni nasprotoval. Zelo srečen sem bil, ko sem zvedel, da sem izpolnil vse pogoje za sprejem na letalsko gimnazijo v Mostarju, saj sem tako preskočil prvi stopnički na poti do poklica. DEJAN GROF Vse proste ure sem kot otrok preživel na letališču v Ajdovščini in vseskozi sem bil prepričan, da bom športni pilot. Pa se je vse izteklo tako, da sem se vpisal v mostarsko letalsko gimnazijo. Prav sem se odločil. Starši so že takrat menili, da o svojem življenju odločam sam in mi popolnoma prepustili odločitev. Vedel sem, da bo v Mostarju hudo, naporno, pripravil sem se na to in morda zato v teh dveh letih nisem imel posebnih težav. Na začetku je najhuje pač to, da si nenadoma tako sam in tako daleč od doma, mlad si še, pa že moraš sam prenašati bremena in včasih misliš, da jim ne boš kos. Pa te krize trajajo kak dan ali dva, potem je spet vse v redu. Tanja Pirš KNJIGA, KI JE IZŠLA V ČASU, KO JE DELITEV DELA NAJBOLJ VROČA TEMA V JUGOSLAVIJI Miroslav Glas: DELITEV PO DELU V SOCIALISTIČNI DRUŽBI Knjiga daje osnovne odgovore na vprašanja: — zakaj delitev po delu — kaj pomeni to načelo za socializem — kako dejansko poteka delitev v socialističnih državah in zlasti v Jugoslaviji V KNJIGI LAHKO PREBERETE TUDI SAMO POGLAVJA, KI VAS POSEBEJ ZANIMAJO IN ZVEDELI BOSTE MARSIKAJ S TEH PODROČIJ. Cena 11.900 din Knjiga je izšla v zbirki Družboslovje založbe Delavska enotnost. Naročila zanjo pošljite na naslov Delavska enotnost. Ljubljana. Celovška 43. kupite pa v vseh knjigarnah po Sloveniji. NAROČNILNiCA Pri Delavski enotnosti Ljubljana. Celgvška 43. nepreklicno naročamo ----izvodov knjige DELITEV PO DELU V SOCIALISTIČNI DRUŽBI. Naročeno pošljite na naslov:__________________ Ulica, poštna št., kraj:_;_____________________ Naročeno, dne:______________________________ Ime in priimek podpisnika:______________________ (podpis naročnika) a) račun bomo plačali v zakonitem roku b) knjigo bom plačal po povzetju 'X- KAKO GOSPODARIMO Ljubljana, 1. avgusta 1986 Delavska enotnost 10 Obiskali smo Počitniški dom tovarne Zlatorog v Vrsarju SINDIKALNI DOMOVI REŠUJEJO DRUŽINE S ČEDALJE PLITKEJŠIMI ŽEPI Vsi vemo, zakaj si povprečna jugoslovanska družina ne more privoščiti dopustovanje v hotelih širom našega lepega Jadrana. Cene so namreč astronomske, naše plače pa... -Pravzaprav je težko sprejeti dejstvo, da gradimo širom naše domovine pretežno vse hotele le za tujce. Ti imajo namreč devize, ki jih naša domovina še kako potrebuje. Z devizami so ti odprta vsa turistična vrata in vsi turistični priboljški, z dinarji v žepu pa lahko le od daleč opazuješ in cediš sline. Ja, hudo je spoznanje, da si naši domači ljudje v lastni domovini s svojo dinarsko plačo ne morejo privoščiti vsaj tedna dni počitnic v hotelu. In ne mislite, da.je kampiranje ali najemanje zasebnih sob kaj dosti cenejše. .. Zato je prava sreča, da ima mnogo naših delovnih organizacij v lasti stanovanja, prikolice, tiste večje in bogatejše pa celo počitniške domove. Ti namreč omogočajo našemu delovnemu človeku dopust na vročem soncu in morju. Enega izmed njih - ima ga tovarna Zlatorog v Mariboru -smo obiskali. Prisluhnite, kaj so nam o bivanju in cenah v njem povedali upravnik, oskrbnica in gostje. Penzion 2200 dinarjev Franjo Heržič iz Maribora je že drugič zapored upravnik Počitniškega doma tovarne Zlatorog v Vrsaiju. Preden se je upokojil, je bil direktor frizerskega podjetja v Mariboru. Zato ni prav nič čudno, da vse ljudi pogleda najprej v glavo. Moje pričeske ni pohvalil. Pove, da imajo v domu 70 ležišč in da se gostje menjajo na 10 dni. Vendar 1700-članski kolektiv tovarne Zlatorog nima samo doma v Vrsaiju. Imajo še planinskko kočo na Pohoiju, prikolice v Čateških toplicah, v Fažani pri Puli, v Filip Jakobu in še v Rovinju dva bungalova. Toda, čeprav imajo veliko možnosti za oddih, je kolektiv prevelik, da bi lahko zaposleni počitnikovali kar vsako leto v sindikalnih »hotelih«. Na vrsto pridejo le vsako drugo ali tretje leto. Razmišljajo pa o tem, da bi sezono podaljšali vsaj v tem domu; zdaj je odprt le 70 dni. Prav lahko pa bi ga odprli že prej in zaprli kasneje, tako da bi sezona trajala od 1. maja do sredine oktobra, saj vsi ne ljubijo vročine, turistične gneče in nimajo šoloobveznih otrok. In koliko je treba plačati za polni penzion? Za delavce in delavke tovarne znaša penzion samo 2200 dinarjev, kar je več kot ugodno! Za zakonske partnerje, ki niso zaposleni v Zlatorogu, je treba odšteti 3250, za študente ali nezaposlene družinske člane 2700 di-naijev. Posebne cene veljajo tudi za otroke. Za tiste, ki še nimajo štirih let, plačajo starši le 400 dinarjev na dan, za otroke od štirih let do desetih let pa 1500 dinaijev. In še en podatek, ki vas bo gotovo močno presenetil; cena za tuje goste, na primer za vas, ki tole prebirate, če bi bil dom seveda prazen, bi znašala le 3700 dinarjev! In to je ekonomska cena! Zakaj so torej naši hoteli tako dragi? Kaj ponuja dom svojim gostom? Vsi imajo svojo sobo pa prho in stranišče zraven. Res pa je, da si morajo sobo med dopustovanjem sami pospravljati. Dom ima še jedilnico s televzijo in prostor za klepet, če se vreme skisa. Za goste skrbi sedem ljudi. Poleg Franja Heržiča, ki je upravnik, nabavni, blagajnik, po potrebi pa tudi streže ali čisti, imajo zaposlene še glavnega in pomožnega kuhaija, pomivalke, natakarico, skrbnico doma in perico. Pri strežbi jim pomagajo tudi študentje. Rekli smo, da posluje dom na ekonomski osnovi, da gospodari le z denarjem, ki ga dobijo od gostov. Kaj pa jim potem prinesejo na krožnikih? Ne boste verjeli. Za zajtrk imajo vsak dan kaj drugega; pečena jajčka, hrenovke, namaze, sir, salame itd. Za kosilo na primer govejo ali zelenjavno juho, vedno pa še meso, solato in prilogo. Isti ponudijo gostom tud zvečer. Vsaka izmena vsaj enkrat v desetih dneh je tudi ribe, saj ne gre, da bi jih na morju ne poskusili niti enkrat. Če imaš denar, se kopaš v morju, drugače v lavorju In koliko stane ta na primer liter vina? Natanko 800 dinarjev, za dva decilitra soka ali kokte je treba odšteti 100 dinaijev, ravno toliko stane tudi kava. Mirno lahko rečem, da so to najnižje cene v Vrsarju. Potem Franjo Heržič še doda, daje edini pravi dopust za družino tak, da imaš polni penzion, saj tako družini ni treba čakati v vrstah v trgovi- nah, ni ji treba razmišljati, kaj bi jedli in sploh ni treba kuhati. Ker pa se ve, kdo v glavnem kuha v slovenskih družinah, je jasno, da je tak dopust predvsem dopust za ženske, ki tako vsaj za 10 dni na leto spustijo z ramen vse tri hišne vogale. Kaj pa pravijo gostje? Majda Kopič je zapisničarka samoupravnih organov v Zlatorogu. Na morje je prišla z dvema otrokoma; Majo, kije kon- Ana Petek: »Želim si, da bi komunala v Vrsarju redno in temeljito čistila še morje in obalo.« Maja Kopič: »Letos je kras- David Kopič: »Hrana je no na morju, ker ni meduz.« super.« Franjo Heržič: »Naši gostje lahko plačajo tudi v obrokih, kar je zelo ugodno, pa še penzion ni predrag.« čala sedmi razred osnovne šole Slavka'Šlandra v Mariboru, in Davidom, kije končal drugi razred. Mož žal ni mogel z njimi, ker so morali v hidroelektrarni Mariborski otok ravno takrat opravljati nujna vzdrževalna dela. Koliko bo odštela za desetdnevni dopust za tri člane? Približno 60 000 dinarjev. S seboj pa imajo še 40 000 dinarjev za sokove, za sadje in za kak spominek in časopise. Brez njih se namreč tudi na počitnicah ne zdrži. Jezijo se, da je širom Jadrana premalo slovenskih časopisov. V vrsti čakajo nanje. In če ne prideš pravočasno, so prodani. A to le mimogrede. Izvem, da kdor ima denar, se kopa v morju, drugi pa v lavorju. Pove mi, da so sindikalni domovi, počitniške prikolice in sindikalna stanovanja edina rešitev za mnoge, predvsem tiste z nižjimi osebnimi dohodki, za upokojence in tiste, ki imajo več otrok. Sicer pa bi si 10 dni dopusta težko privoščila v hotelih tudi boljša premožna štiričlanska družina, saj bi jih penzion veljal vsaj 400 000. kje pa so še skromne radosti, na primer pivo, kavica ali obisk kakega diska ali plesišča. In ne pozabite na vožnjo. Iz Maribora v Vrsar in nazaj bi dali, če bi se vozili s varčno katrco, vsaj 12 000 dinarjev za bencin. . . Družina Kopač vedno letuje v sindikalnih domovih. Eno leto pri moževi delovni organizaciji. drugo leto v Zlatorogovi. Potem ob kavici dopustniško leni še razpravljamo o tem, kako je danes najbolj pomembno, kje si v službi in ne koliko in kaj narediš. Če si v dobri delovni organizaciji, imaš višjo plačo, dobiš hitreje in višje posojilo za stanovanje Majda Kopič: »Penzion ^ tri člane za 10 dni velja' našem sindikalnem do^ 60 000 dinarjev.« ali zidavo hiše. Uspešne lovne organizacije imajo tuo! sindikalne domove, kar P°' meni, da omogočajo svojih zaposlenim poceni dopust. •: Tudi otroka uživata. Prav1' ta, daje letos na morju krasn0 ker ni meduz, le vreme jinl nagaja. A mladi divjajo po tr8-vi, po plaži, saj doma, ker več1' na stanuje v blokih, ne more' jo. Če pa dežuje, ližejo slad8' led in igrajo karte. Majaješ<8j v Vrsarju tudi že dvakrat P8 ples in bilo je super. Dalmatinka, ki razume slovensko Ana Petek je Dalmatinka.8 od leta 1951 živi v Vrsarju inJe oskrbnica doma. Razume sl°' vensko in ima rada vse Ijud8 Njej se zdijo ti ali oni naciona; listični izgredi tuji. Misli, da k1 se morlai vsi Jugoslovani sp°' razumeti med sabo. Kako? T3' ko, da bi vsak govoril v svoj jem jeziku, to pa pomeni, daj bi se morali po vse osnovni'1 šolah učiti vsaj dva jugosl°' vanska jezika, tam, kjer živij0 močne narodnostne skupin8, pa tri! Je upokojenka in vd°' va, hčerka je poročena in in18 že družino. Tako ima Ana vel1' ko časa in ker rada dela. je ve5 dan pri »Zlatorogovcih«. ZiiF ske mesece zasluži 8000. m68 sezono pa 85000 dinarjev. P° ; ve mi še, da jo zelo jezi, kerj njihova komunala premalo č>' sti plaže, morje in sploh v®8 istrska mesta. Upa, da bo nj8' no kritiko prebral kdo od od;, govornih. Bo res in ali bo kal pomagalo, kajti takšnih in P0 ! dobnih kritik je bilo že na sto-tine, spremenilo pa se ni skO' raj nič! Besedilo in slike-Neva Železnik PREJELI SMO O turistični sezoni na slovenski obali K pisanju tega prispevka meje spodbudil članek v zadnji številki Delavske enotnosti z naslovom O turistični sezoni na slovenski obali. Posebej me je zbodla ugotovitev, da je eden osnovnih problemov turistične ponudbe na naši obali nezainteresiranost trgovcev, da bi imeli odprte trgovine tudi pozno zvečer. To je eden od vzrokov, da v turistične blagajne ne steče več denaija. Ni pa najpomembnejši in tudi edini ne. Menim, da so za manjši zaslužek krivi turistični delavci sami. Drugače si ne morem predstavljati, da naštevamo iz leta v leto iste vzroke vedno manj uspešne turistične sezone, kot smo jih pričakovali in napovedovali. Predsednik poslovodnega odbora TOP Portorož je v televizijski oddaji Poletna noč omenil, da Španija izgublja svojo turistično samobitnost. Naslednji dan smo v radijskih poročilih lahko slišali, daje ta Španija letos že zaslužila tri milijarde dolarjev. Sprašujem se, zakaj ne moremo tudi mi objaviti polletnega turističnega izkupička, ali da se še januarja in februarja pregovarjamo o tem, ali smo prejšnje leto zaslužili milijardo ali kaj več ali manj. Odgovor na to vprašanje nam je dala televizijska oddaja »Zakaj Španija zasluži več.« Ta oddaja nam je pokazala pravo turistično podobo Portoroža in predvsem Pirana. Mislim, da je pb tej oddaji in primeijavi s Španijo vsak komentar odveč. Če znajo Španci iz vsakega kamna in potočka narediti turistično zanimivo atrakcijo, s katero potem zaslužijo lep kupček deviz, se sprašujem, zakaj tega nismo zmožni tudi mi. Piran je tu očiten primer nesposobnosti turističnih delavcev, da bi napolnili blagajne. Ali se mogoče boje, da bi izgubili svojo turistično indentiteto? Zaradi primerjave z omenjeno televizijsko oddajo priporočam turističnim delavcem z obale, naj si ogledajo spomenik najvišje kulturnozgodovinske vrednosti, Trg 1. maja v Piranu. Upam, da bi jim bilo hitro jasno, kaj bi ta trg pomenil v Španiji, kakšno sramoto pa dela našemu turizmu. In ne le ta trg, ves Piran je lahko ogledalo sposobnosti turističnih delavcev in njihovega odnosa do zgodovinskega mesta. Turizem smo ljudje. Toda odgovornosti za razvoj in razmah turizma si ne moremo deliti v enakih deležih. Ne moremo pričakovati, da bomo glavni nosilci razvoja turizma in tudi krivi za neuspešno sezono cariniki, poštarji, delavci milice, trgovci, črpalkarji, branjevke, sobarice, natakarji, receptorji. Mislim, da turizem vodijo konkretni ljudje, konkretni turistični delavci in konkretni direktorji. Ti konkretni tovariši pa imajo vse prevečkrat pripravljena opravičila, zakaj niso naredili v turizmu. tistega, kar bi lahko. Letos imajo zopet tri ali štiri slamice, za katere se že opri-jemljejo ob svojih ugotovitvah,zakaj sezona ni takšna, kot bi lahko bila. Tem tovarišem bi še kako prav prišlo, da bi vsako leto organizirali svetovna prvenstva v nogometu, košarki, da bi se ponavljali Černobili, da bi ZIS čim pogosteje sprejemal za turistično industrijo nesprejemljive zakone itd. Turizem hočemo, toda kakšen? Če hočemo tak turizem, ki nam bo zagotovil primeren dohodek, pa ne le za turistične delavce in ljudi v turizmu, ampak in predvsem tudi za deviz željno družbo, potem bi bilo potrebno, da se turistična ministrica sprehodi po tej naši lepi obali tudi kot navaden gost, kot navadna občanka, in ne le kot povabljenka na okroglih mizah ali Portoroški noči, kjer ji turistični delavci ob čudovitem ognjemetu in obloženi mizi pripovedujejo pravljice. Toda te turistične pravljice - zakaj ne, če bi, itd., poznajo že vrabci na strehah. Dejstvo pa ostaja iz leta v leto isto, to pa je, da ne znamo izvabiti iz turističnih žepov tistega denarja, ki tam redno ostaja. Ne znamo pa izrabiti osnovnega turističnega izdelka, to pa sta učinkovita reklama in primerna prodaja. Ne predstavljam si, da komercialist prodaja v daljnih deželah hotelske postelje, ne ponudi pa partneijem tudi ležišč v zasebnih sobah in turističnih stanovanjih. Vemo pa, da eno in drugo ležišče prodaja ista DO. Po jugoslovansko bi morala potovati v tuje dežele dva ko-' mercialista. Eden iz hotela in drugi iz enote zasebne sobe. Ker pa potuje le prvi, so zmogljivosti drugega prazne. Tako se dogaja, da številne postelje v zasebnih sobah čakajo na goste, ki bodo po naključju potrkali na vrata turističnih uradov. Ne znamo pa vanje pripeljati goste organizirano, prek agencij ali lastne prodaje. V turističnih uradih tarnajo, da ni gostov. Tudi v prihodnje jih ne bo, če bo moral gost, ki pride recimo iz Frankfurta, čakati pred turističnim uradom od 12. do 16. ure, ko je leta zaprt. Ko pa končno dočaka 16. uro, ga čaka novo presenečenje. Vrata se odpro šele ob 17. uri z obrazložitvijo, da tako ali tako že ves dan ni bilo nobenega gosta. Znano pa je, da turistične organizacije vlagajo družbena sredstva v širitev zmogljivosti v zasebni lasti. Ne znajo pa v te zasebne sobe in turistična stanovanja pripeljati goste, ki naj bi družbi vrnili vložena sredstva. Sprašujem se, kako naj širimo turizem, če vsi pomembnejši turistični delavci, in ne samo ti, že od januaija dalje poudaijajo, kako bi bilo lepo, če bi bilo sezone že konec, ker ne bi imeli zaradi turistov težav s parkiranjem, njihove soproge ne bi zapravljale dragocenega časa v vrstah za kruh in mle- ko, motil jih bi nočni hrup' vrste v bankah in na pošti. vendar se vse te tegobe dog8' I jajo v Portorožu in Piranu naj'1 več mesec, kaj šele, da bi t0 trajalo pol leta. Kako lahk0 govorimo o turizmu, če turistični delavci ob hladnem P1! vu razpravljajo o tem, kako b1; bilo lepo,če bi iz Portoroža ^ Pirana pregnali počitniške domove in tja pripeljali petičn8 goste. Ob tem pa v isti sam} ugotavljajo, da jim je ob tej ’ sestavi gostov (ta pa vem0’ kakšna je) padel promet v zu--najpenzionski porabi za polovico in več. Kako lahko razvijamo turizem, če zapremo Piran za pr0; met in ne znamo organizirat* prevoza iz Portoroža in parkirnih prostorov do Pirana. Ver; jetno zato, ker se bojimo, da t" gostje iz Portoroža v Pirana ne videli preveč. Le Tartini sameva s svojo violino in v teh j vročih poletnih dneh igra * uspavanke občinskim in turističnim delavcem. Turistični delavci bi moral} sesti za mizo in se pogovorit* predvsem o tem, kakšen turizem bi radi. Ob koncu sezon8 jim bo verjetno ostalo tudi toliko denarja, da si bodo lahko ogledali Španijo, brez strahu. turistično samobitnost. . Bojan Golob . da bi se tam kaj naučili in..v novi sezoni Portorožu ogrozil* S ŠPORT, OPPIH IN REKREACIJA L)Ub,a„a, avgusta ,986 PelavsKa enotnost 11 Celjsko športno društvo Kovinotehna združuje že 13 sekcij Zahteven podvig kolesarjev V kolektivu kovinotehne šport in rekreacija se-tavni del življenja in dela. . ^dimo se, da bi čimveč Judem privzgojili potrebo P° zdravi rekreaciji. Pred avenna letoma smo ustano-"I _ športno rekreacijsko A ^bistvo Kovinotehna. Dru-i f združuje 13 sekcij za ra-„11 športne panoge. Ena | p sekcij je tudi kolesarska : a prav njeni člani so pred , ^evi opravili zahteven pod-jj ~ prevozili so slovensko no ,P^esarsko transverzalo -^ km. Akcija je imela ra-^er> športno-rekreacijskega Pomena tudi poslovni na-^en na poseben način pokadi odnos do porabnikov Moritev Kovinotehne. Kolegi so na svoji poti obiskali poslovnih partnerjev in ^ko tkala nove vezi za boljši gla Jutri. Vsa akcija je potekala Pod geslom »nemogoče je Mogoče«, kar je sicer naše reklamno geslo. Pedala je poganjalo sedem ‘antov, še dva in eno dekle Tisoč kilometrov oziroma slovensko kolesarsko tranz-verzalo so prevozili Boris Kuret, Bojan Škrubeij, Stojan Jež, Maja Vengust, Srečko Zupanc, Miran Govedič, Milan Bevc, Emil Košir in Marjan Brglez pa so jih spremljali v dveh lesni in psihični pripravlje-avtomobilih. Kolesarili so nosti niso imeli nobenih posedem dni, ali približno 150 sebnih težav. Zmogli so tudi km na dan. Ob primerni te- težje odseke, kot je vzpon na 3 'j6 10- di. ia- bi )0- la- bo- da lili lo- ti" )0. o- na ■iv es ii .'(i 'o- er ti- sa J .aj 0' 0' o- Litostrojski kolesarji na Grossglocknerju PETSTO KILOMETROV KLANCEV Po uspešnih akcijah »Po Sloveniji« leta 1983 in »po Partizanski kolesarski transverzali« leta 1985 smo se li-l°strojski kolesarji letos od-'°čili, da v treh dneh prevo-2jrno Grossglockner (2400 ar) enega najvišjih prelazov v Evropi. Osemnajstčlansko moštvo Se je zbralo navsezgodaj Pred tovarno in dobre volje Zavrtelo pedala proti Kra-Pju, Naklem, Tržiču na prvi Sorski cilj na Ljubelju (1368 Pa)- Po opravljenih formal-P°stih smo se spustili do Ce-j°vca in nadaljevali pot po jepih cestah mimo Beljaka Pa Spittala do cilja prvega one Winklerna (965 m). V Sedmih urah in pol smo pre- vozili več kot dvesto kilometrov, vendar nismo čutili večje utrujenosti. Naslednje jutro je bilo sveže vendar nas je pogled na osončene vršace navdal z optimizmom. V slabi uri smo bili v Heiligenblutu (1300 m), ki je bil odskočna deska za naš cilj - razgledno ploščad Franz Jozefs-Hohe (2400 m) na Grossglocknerju. Bolje izuijeni kolesarji so močno potegnili in v dobri uri zavzeli gorski cilj, glavnina pa je v zmernem tempu »pribrcala« za njimi dvajset minut kasneje. Vse moštvo je prišlo do vrha in čudovit razgled po Alpah je hitro pregnal utrujenost. Po obveznem slikanju in krajšem ogledu smo se po isti poti vrnili do Winklerna (965 m), kjer smo se spoprijeli z drugim gorskim ciljem ta dan Iselsbergom (1204 m). Spustili smo se do Lienza, nadaljevali do Oberdranburga (620 m), kjer nas je čakal že naslednji gorski cilj Gail-bergsattel Stein (982 m). Zaradi utrujenosti in hude vročine je bil ta klanec »zavzet« z najmanj tekmovalnega duha. Samo še spustili smo se in prenočili v prijazni vasici Dellochu. Drugi dan smo prekolesarili 130 km. Navsezgodaj tretjega dne smo rahlo utrujeni, vendar zadovoljni - saj smo se vračali domov - hitro poganjali pedala in »padli« po Ziljski košarke štirih generacij TVD Partizan Muta Trideset let TVD Partizan Muta USPEL DAN KOŠARKE pTelesnovzgojno društvo ! ( arhzan na Muti so ustano-t ' 3. maja 1956, proslava 'desetletmce pa bo 29. no-sui Fa- Dotlej se bodo zvr-še številne prireditve, s sPoredu pa je bil že uspe-| r n “dan košarke«, na kate-sotV6 s°delovalo sedemde-košarkarjev štirih gene- . Košarko je prinesel na Tur? sedanji predsednik Partizana Muta Zlatko starec. Aprila 1957 so v Spodnji Muti odprli majhno telovadnico, asfaltirano igrišče so dobili leta 1971, pred petimi leti pa je bila zgrajena velika telovadnica ob štirirazredni osnovni šoli na Muti. Kljub slabim pogojem so košarkarji začeli resno delati že pred tridesetimi leti. Na tečaje so poslali prve svoje ljudi in tako dobili lastne trenerje. Že leta 1960 so se v tedanji ligi mariborskega okraja uspešno kosali z dru- gimi in se na kvalifikacijah celo uvrstili v republiško ligo. Toda zaradi pomanjkanja pokritih prostorov oziroma slabih pogojev za redno delo so morali opustiti misel na višjo ligo. Ne glede na to so se v košarkarskih vrstah v minulih desetletjih zvrstili številni mladi športniki. Konkurenca je bila iz leta v leto močnejša, možnosti za delo pa vse boljše, zato je bilo tudi vse več dobrih tekmovalcev. Na omenjenem dnevu košarke so se srečali veterani in mlajši člani, in sicer kar iz štirih generacij. Veterani, stari nad 40 let, so igrali proti starejšim članom (nad 35 let), člani do 34. leta pa so se pomerili z aktivno vrsto košarkarjev Mute. Sodeč po kakovosti iger in razpoloženju je dan košarke lepo uspel. Izidi: Veterani: starejši člani -14:10 (2x10 min.). Člani do 34 let: tekmovalna ekipa Mute - 57:56. Po tekmovalnem delu so se košarkarji preiskusili tudi v metanju prostih metov, kjer so bili med veterani uspešni predvsem Stifter, Kvasnik, Pušnik in Jerčič, med člani pa v prvi skupini Hamler, Jelenko in Stražiš-nik ter med aktivnimi člani Račnik, Harnik, Štrametz in Damajanovič. Hinko Jerčič Vršič, v hudi vročini na Črni kal, nekatere makadamske odseke in podobno. Ob vmesnih počitkih seje našel čas tudi za osvežilno kopanje in sicer v Soči pri Kobaridu, v morju (v Ankaranu), v Atomskih toplicah, v Radencih in v Dravi pri Mariboru. Skratka, bilo je čudovito, kot je čudovita naša Slovenija, ki se jo da na tak način spoznati in doživeti mnogo bolj, kot sicer. Na koncu smo so sklenili, da ne bo ostalo le pri tej akciji, ampak bodo morda ob letu prekolesarili tudi vso širšo domovino. Akcijo so omogočili: Kovinotehna Celje, Titan Kamnik, Salonit Anhovo, Kompas Celje, Lama Dekani, Globtour Čelje, LIV Postojna, Izletnik Celje, Kovinoplastika Lož, Perutnina Ptuj, Verdnik Franjo Griže, Mariborska livarna Maribor, TTG-Atomske toplice in Merx Celje. Na sliki so udeleženci akcije: Boris Kuret, Bojan Škrubeij, Stojan Jež, Maja Vengust, Srečko Zupanc, Miran Govedič, Milan Bevc, Emil Košir in Marjan Brglez. M. G. dolini mimo Šmohorja in Čajne do avstrijsko-italijan-ske in potem že do italijan-sko-jugoslovanske meje v Ratečah. Težko smo se ponovno navadili na naše ceste, posebno od Kranjske gore do Mojstrane je polno lukenj. Po prevoženih petsto kilometrih lahko povemo, da smo bili uspešni in da na poti nismo imeli večjih okvar ali nesreč. V moštvu so bili tile kolesafji: Janez Gladek, Branko Škoflek, Srečko Pirman, Jože Rogelj, Vlado Kveder, Simon Bunderšek, Alojz Fabičič, Jože Režek, Rajko Grižon, Jože Stankovič, Anrej Grom, Janez Grom, Milan Švare, Alojz Rupnik, Marko Jurič in Milan Svetelj ter dva znana ljubljanska kolesarja rekreativca Tomo Šarf in Vojko Turek. Milan Svetelj Leta niso razlog, da ne bi bili aktivni Kdor želi ostati sposoben za delo in gibčen tudi na starost, mora upoštevati to, da se pobude o telesnem gibanju, prehrani in psihohigieni med seboj dopolnjujejo. Pri tem ne gre pozabiti, da so mišice človekov največji organ, ki lahko ohrani svoje sposobnosti le tedaj, če mora redno opravljati naloge, katerim je namenjen. Zato ni naklučje, da mišice človeka, ki veliko sedi, propadajo in kaj kmalu tudi zakrnijo. Skratka, brez gibanja ni poti do zdrave starosti. To pravilo velja tako za mlade kot za ljudi srednjih let in starejše. Leta niso in ne smejo biti razlog, da ne bi bili aktivni. Prav nasprotno,, zatrjujejo strokovnjaki: na starost bi moral biti človek že dovolj moder za spoznanje, da je najboljša pot do zdravja peš pot. Komaj da namreč lahko najdemo zelo starega človeka, ki se ne bi redno gibal. In v teh poletnih dneh, ko nam je vreme naklonjeno in imamo nekoliko več časa kot med letom, na vse to ne bi smeli pozabiti. Če nam ni do plavanja in vodnih športov, se lahko odločimo za hojo, izlete, lahkoten tek po senčnih stezicah ali, denimo, za kolesarjenje. Vabijo gozdovi, cvetoči travniki, gore in bregovi še vedno čistih voda. Ni kaj, priložnosti za aktivno športno rekreacijo je veliko, več kot v drugih letnih časih, zato velja čas dopustov dobro izkoristiti. Pri tem, ni tako zelo pomembno, s čim se ukvarjamo, bistveno je, da smo aktivni. Kako zelo pomembno je redno gibanje za zdravje in uspešno opravljanje zahtevnih nalog, že dlje časa ugotavljajo tudi izvedenci za vesoljske polete. Prva posadka vesoljskega laboratorija Skylab je po 28-dnevnem poletu ugotovila, da so imeli večje zdravstvene motnje predvsem zaradi pomanjkanja gibanja. V svojem programu so namreč namenili telesnim obremenitvam le pol ure na dan. To pa je bilo odločno premalo. Možem so se osušila meča, nekaterim tudi srčno mišičevje. Druga posadka je zato vadila dvakrat do trikrat toliko, posebno pozornost pa je namenila obremenitvam krvnih obtočil, kar se je vesoljcem več kot dobro obrestovalo. -a. PRED IZIDOM: - zbirka Knjižnica Sindikati: več avtorjev: ODRASLI V SREDNJEM IZOBRAŽEVANJU Pripomoček za vse tiste, ki imajo možnost organizirati ali pa vplivati na razvoj izobraževanja odraslih na srednji stopnji. Sklepi zadnjih sindikalnih kongresov nas zavezujejo k hitrejšemu in učinkovitejšemu razvoju izobraževanja zaposlenih, zato brošuro posebej priporočamo sindikalnim aktivistom. - zbirka Aktualna tema: Maks Tajnikar: INFLACIJA IN SAMOUPRAVLJANJE Zanimivo tako za laika kot gospodarskega strokovnjaka Uporaba post-keynezianske ekonomske teorije, ki velja v svetu kot najzanimivejša sodobna ekonomska teorija, zlasti uporabna za analizo inflacije in stagflacije. Brošura vsebuje vrsto predlogov za spremembe v gospodarskem sistemu in v gospodarski politiki. NAROČILA POŠLJITE NA NASLOV: Delavska enotnost, Ljubljana, Celovška 43. Po izidu boste lahko brošuri kupili v vseh knjigarnah po Sloveniji. DELAVSKO GIBANJE V SVETU Ljubljana, 1. avgusta 1986 ______ Delavska enotnost 12 O pripravah na 8. konferenco neuvrščenih držav na vrhu v Harareju in gospodarski krizi v svetu (3) RAZVITI SVET Sl JE OPOMOGEL Pripravlja: Emil Lah Gospodarska vprašanja dobivajo v mednarodnih političnih stikih vse večji pomen, saj je boj držav v razvoju za celovito emancipacijo tesno povezan z njihovim družbenoekonomskim razvojem. V luči priprav na 8. konferenco neuvrščenih držav na vrhu v Harareju pa je vredno poudariti, da so razmere v mednarodnem gospodarstvu v primerjavi s srečanjem v New Delhiju pred štirimi leti bistveno spremenilo. Zadnje srečanje predstavnikov neuvrščenih držav je namreč potekalo v razmerah globoke recesije, ki je prizadela pomala ves svet, zdaj pa so razvita gospodarstva v obdobju novega konjunkturnega kroga. Stopnje gospodarske rasti v industrijsko razvitih državah so resda nižje kot pred slabim desetletjem, a vendarle ne pretirano skromne. Analitiki držav članic OEDC napovedujejo, da bo letošnja stopnja gospodarske rasti znašala okoli 3 odstotke, naslednjo leto pa okoli 3,25 odstotka. Inflacijska rast naj bi bila letos le 3,5-odstotna, prihodnje leto pa le 2,7-odstot-na. Pričakujejo, da bo tudi rast svetovne trgovine bolj umiijena kot lani in predlani. Letos naj bi bila 3,3-od-stotna, prihodnje leto pa 3,8-odstotna. Razviti se dogovarjajo Razvite države se v zadnjem letu dni na vse kriplje trudijo, da bi se gospodarska konjunktura nadaljevala. Zato ne vztrajajo več kot strogo kot doslej pri protiinflacijski politiki - ki pa se ji vendarle niso odrekli - in so z njo zmanjšali inflacijsko stopnjo v zadnjih petih letih od 9-odstotkov na 3,3 odstotka. Prizadevajo pa si, da sedanja gospodarska rast ne bi padla in zato so se odločile za usklajeno politiko zmanjševanja vrednosti ameriškega dolarja, zniževanja obrestnih mer in s tem tudi za pocenitev nafte. Finančni ministri ZDA, Velike Britanije, Zvezne republike Nemčije, Francije in Japonske so se septembra lani na srečanju v Tokiu dogovorili, da bodo gospodarsko politiko sedmerice naj-rajzvitejših držav stalno usklajevali in skupno spremljali osnovne kazalce gospo-daijenja (stopnja rasti bruto družbenega proizvoda, inflacijska rast, rast obresti, itd.). Po gospodarskem vrhu v Tokiu je prišlo v mednarodnih ekonomskih in finančnih tokovih do psiholoških učinkov, vrednost dolarja glede na japonsko valuto (jen) pa seje zmanjšala za 32 odstotkov. Visoke obrestne mere so se od septembra do zdaj znižale za okoli dva odstotka, vendar so po oceni ekonomistov za sedanjo gospodarsko konjunkturo še vedno previsoke (5-odstot-ne). Za mednarodne gospodarske razmere je prav tako precejšnjega pomena, da so se cene nafte znižale od 26 dolarjev za sodček nafte leta 1985 na okoli 15 dolarjev letos. Boj za tržišča Znana je odločitev ZDA, da bodo poskušale zmanjšati proračunski primanjkljaj od 224 milijard dolarjev v lanskem letu na 105 milijard dolarjev leta 1990. Seveda je povsem odprto vprašanje, ali jim bo to uspelo, saj imajo tudi razvite države nekaj razvojnih težav, ki jih še nekaj časa ne bodo premagale. V Zahodni Evropi je na primer brez dela enajst odstotkov aktivnega prebivalstva (19 milijonov ljudi), hkrati pa se zunanjetrgovinski primanjkljaj posameznih razvitih držav povečujejo. Lani so imele na primer ZDA 145 milijard dolarjev zunanjetrgovinskega primanjkljaja, Japonska in Zvezna republika Nemčija pa trgovinski presežek v višini 56 oziroma 29 milijard dolarjev. V teh razmerah se razvite države bojujejo za nova tržišča v svetu, ekonomsko tekmovanje med ZDA, Japonsko in ZR Nemčiji pa povzroča v mednarodnih trgovinskih stikih različne napetosti in zaplete, trgovinske vojne in podobno. Odločilen vpliv na oblikovanje svetovne razvojne strategije imajo seveda ZDA, ki zagovarjajo stališče, da mednarodne gospodarske ureditve ni treba spreminjati. Čeprav tudi ta država priznava medsebojno odvisnost narodnih gospodarstev razvitega in nerazvitega sveta in omenja potrebo po medsebojnem sodelovanju, pa ameriška vlada noče nič slišati o novi mednarodni eknomski ureditvi in odklanja globalna pogajanja z državami v razvoju o tem vprašanju. V skupni listini srečanja najbogatejših držav v Tokiu je celo zapisano, da nihče ne more prisiliti razvitih držav, da bi sprejele takšno vsebino pogajanj med razvitim Severom in nerazvitim Jugom, kakršno zahtevajo države v razvoju. Očitno je, da razvite države vztrajajo pri konceptu, ki je v bistvu neokolonialistične narave in deli države na močne in slabe, na nadrejene in podrejene. Razvite države tudi ne sprejemajo Skupine 77 za pogajalca o mednarodnih razvojnih vprašanjih, ker menijo, da gre za specifične probleme posameznih držav, ki jih je mogoče reševati le »od primera do primera«. Tako želijo razviti seveda oslabiti enotnost držav v razvoju in zmanjšati njihov politični pritisk na novo mednarodno gospodarsko ureditev. Ena od osnovnih tez najbogatejših držav je, da bo gospodarsko okrevanje razvitih držav pomagalo tudi državam v razvoju in omogočilo nižje obrestne mere in možnosti za priliv kapitala v države v razvoju. V sklepni listini sedmerice naj razvitejših držav v Tokiu je med drugim zapisano, da se bodo z gospodarskim okrevanjem razvitih izboljšale možnosti za prenos tehnologije v svetu in za pristop na tržišča razvitih držav. Nadaljevanje prihodnjič O vlogi madžarskih sindikatov v družbenogospodarskem razvoju te države SODOBNI SINDIKAT MORA VPLIVATI NA GOSPODARJENJE Za sedanje družbenogospodarske razmere v LR Madžarski so značilne gospodarske spremembe, posodabljanje gospodarstva, pomanjkanje denarja za naložbe, padanje izvoznih cen kmetijskih pridelkov, povečanje izdatkov za uvoz opreme in dražji uvoz novih tehnologij. Logično je, da se v takem dinamičnem obdobju notranjega razvoja madžarski sindikati sprašujejo, kakšna je njihova vloga v gospodarskih in širših družbenih reformah. Jedrnat odgovor na to vprašanje, ki ga madžarski sindikalni funkcionarji stalno ponavljajo pa je, da se morajo sindikati čimbolj vključevati v nadaljnjo izgradnjo madžarskega gospodarskega in političnega sistema, da je treba vztrajati pri uvajanju delavskih svetov v podjetjih in da delavci upravičeno zahtevajo več pravice do odločanja o pomembnih razvojnih vprašanjih in hitrejši rasti življenjske ravni. Uspehi madžarskega gospodarstva V zadnjih letih je doseglo madžarsko gospodarstvo lepe uspehe, ne glede na zaostrene mednarodne gospodarske razmere. To še posebej velja za kmetijstvo, ki dosega visoke pridelke žitaric, mesa, sadja in povrtnin. V zadnjem času na tržišču ni primanjkovalo živil. Madžarska vlada, sindikati in partija se lahko oljenem pohvalijo s pomembnimi prodori kemije, strojništva, elektronike... Toda sindikati poudarjajo, da tudi te gospodarske panoge zaostajajo za sorodnimi panogami v Zahodni Evropi, zlasti glede storilnosti. Zato je zmanjševanje razvojnih razlik med madžarskim in zahodnoevropskim gospodarstvom ena najpomembnejših nalog sindikatov v tem medkongresnem obdobju (zadnji kongres madžarskih sindikatov je bil na začetku letošnjega leta v Budimpešti). Madžarska ima na primer dovolj vi-sokousposobljenih strokovnih in ustvarjalnih delavcev v kmetijstvu in industriji, toda dohitevanje gospodarskega razvoja Zahoda ovirajo slaba organiziranost družbe, nepovezanost znanosti in proizvodnje pa tudi neustrezno nagrajevanje. Splošno mnenje sindikalnega članstva je, da sedanje nagrajevanje ovira napredek znanosti in njeno povezovanje s prakso. Napredek madžarskega kmetijstva, živinoreje in poljedelstva pa je predvsem plod uvajanja znanstvenih spoznanj, bioinže-niringa in genetike, pa tudi sodobne tehnike in tehnologije. Zato sindikate upravičeno skrbi, da kvalificirani delavci v kmetijstvu zaslužijo več kot agronomi ali celo vrhunski genetiki, biologi in drugi strokovnjaki v inštitutih za razvoj kmetijstva. Sindikalni delavci se ubadajo še z vprašanjem, kako preprečiti izkoriščanje delavcev in popoldansko delo, ki bo oslabilo delovne sposobnosti in zdravje prihodnjih rodov. Raje bolje organizirajmo dopoldansko delo in povečajmo storilnost, pravijo sindikalni funkcionarji, p ritij ujej o pa jim tudi člani vlade. Inflacija večja od rasti plač Po mnenju sindikatov pa bi morali spremeniti tudi sedanje prerazdeljevanje narodnega dohodka, saj se sredstva za plače počasi povečujejo, pa tudi denarja za socialne pomoči, stanovanja, šolstvo, zdravstveno varstvo in razne kulturne dobrine je manj kot pred leti. Rasti proizvodnje in storilnosti menda niso dovolj hitro sledile plače, ki jih je hitrejša inflacija še bolj razvrednotila. Delavci farmacevtske industrije, trgovine in prosvete na primer trdijo, da za plačo 3000 forintov (po uradnih podatkih je povprečna plača okoli 6000 forintov) lahko delajo le zaradi zanesenjaštva. Cene pa stalno rastejo in dejanska inflacija je bila na primer lani večja od uradno priznane osem odstotne. Tako življenjska raven nekaterih delavskih slojev, predvsem upokojencev, zastaja ali celo pada. Sindikalno vodstvo zato nasprotuje nenadzorovanemu povečanju cen in raznih doplačil za zdravstvene storitve in zahtevajo boljše stanovanjske razmere in kreditne pogoje za mlade družine. Ljudena naj bi omogočili čim pestrejši | preživljanje prostega časa. In kakšna naj bi bila vloga j madžarskih sindikatov v luči opisanih gospodarskih razmer? . Kot pravijo vodilni sindikalni j funkcionarji, se sindikati ne morejo omejiti zgolj na zastopanje delavskih hotenj za večje plače. Kajti sodoben sindikat tudi v industrijsko razvitem svetu vpliva na gospodarsko politiko in to v interesu delavcev. Avtonomna vloga sindikatov v madžarski družbi je torej stvarnost, pred katero ne bi smel nihče bežati. V Grčiji zapirajo prezadolžena podjetja VODILNI DELAVCI V SODNEM POSTOPKU Grška vlada se je odločila, da bo zaprla deset od skupno 43 prezadolženih podjetij v javnem sektoiju, v katerih je zaposlenih več kot pet tisoč delavcev. Vlada se je za ta korak odločila zato, ker želi javni sektor razbremeniti lanskih finančnih izgub v višini 350 milijard drahem (okoli 850 milijard dinarjev). Letošnje izgube naj bi se občutno zmanjšale, popolnoma naj bi preprečili popoldansko delo, vodilni delavci, ki so krivi za lanske izgube, pa so v sodnem postopku. Po mnenju vlade grških socialistov seje grško gospodarstvo znašlo v sedanjem položaju zaradi nedonosnih »političnih tovarn« v času vladanja desnih režimov, ko se je, razširilo mišljenje, da osebni dobički delodajalcev in delavcev v javnem sektorju niso odvisni od poslovanja podjetja. Sedanja vlada pa se je odločila za drugo politiko in za dveletno zamrzovanje plač, tako da zaposleni preje- majo le z zakonom določene plače, ki so usklajene z inflacijsko stopnjo v državi. Kdor se »samovoljno« odloči za večje plače, je strogo kaznovan. Komercialna banka Grčije, ki spada med tri največje banke v državi, je bila zaradi tega pred časom kaznovana z denarno kaznijo sto milijonov drahem (300 miljonov din), kar je doslej največja kazen za neupravičeno povečanje plač. V skladu z novimi predpisi pa bodo strogo kaznovani tudi tisti, ki bodo utajili davke, teh pa doslej ni bilo tako malo. Davčni organi ugotavljajo, da so grške in mul-tinacionalne kompanije samo lani utajile 64 milijard drahem (192 milijard dinarjev) davkov. Gospodarske razmere naj bi se izboljšale že čez dve leti, ko naj bi začeli postopoma povečevati realne zaslužke zaposlenih. Narodni dohodek na prebivalca pa je lani znašal okoli 5000 dolarjev. E. L. LETOS PRVIČ NAŠA ŽENA TUDI AVGUSTA! • Z Leopoldom Percem in Ireno Zdovc o turizmu na sončni strani Alp Zrezek, sonce in morje niso dovolj... • Pavla Gruden iz Avstralije pravi: Slovenci iz vsega sveta smo enotno kulturno telo • če zaradi otroka ne morete zvečer zdoma Večerno varstvo otrok že jeseni • Obiskali smo londonsko mesečno revijo She (Ona) Pisalni stroj proti računalniku • Naš supermaratonec v družinskem krogu Za tramvajem in Mravljetom nikoli ne teci • Na jedilni mizi Paprika in paradižnik vabita • VELIKA KROJNA POLA En kroj, tri obleke: za odrasle in otroke, za manj in bolj močne ! jzOBRAŽEVANJE, KULTURA Lub„aM, a eu ta 198a Delavska enotnost 13 Posebne oblike dela z obiskovalci v Goriški knjižnici Franceta Bevka KLJUB SPODBUDNIM PRVIM SADOVOM ŠE ČRNI OBLAKI NAD KNJIŽNICO Izteklo se je pol leta, kar , , dela Goriška knjižnica po , 1 Novi samoupravni organizi-i ranosti. To pomeni kar nekaj novosti. Nekatere lahko 1 opazijo tudi obiskovalci (lepši prostori za časopisni 1 oddelek s prijetno čitalnico), druge pa niso tako vidne, čeprav so za celotno podobo knjižnice, ki dela prve pomembne korake k poglabljanju strokovnosti, racionalizaciji dela ter oblikovanju domoznanske in deloma ‘ splošne dokumentacije, iz- jemno pomembne. Sem spadajo skupna nabava in obde-i lava knjižničnega gradiva in i domoznanska dejavnost ’ knjižnice. To dejavnost so ' kadrovsko okrepili, tako da ; delata na tem področju dve ’ delavki. Poleg dela pri razi- skovalni nalogi »Stari pri-| morski tiski do leta 1918«, ki se končuje, dokumentirata tehtnejše članke, predvsem z domoznanskega področja Pa tudi članke s splošno vsebino. V knjižnici želijo oblikovati solidno domoznansko in splošno podatkovno zbirko z urejenimi ustreznimi katalogi. Pri tem načrtujejo povezavo s knjižnicami v Ajdovščini, Idriji in Tolminu, kajti Goriška knjižnica naj bi bila na domoznan-| skem področju osrednja, to pomeni, da bi ustrezni organizirana pokrivala severnoprimorsko regijo in Goriško ter Benečijo, kar zadeva dejavnost zamejcev. Skupna nabava in obdelava se potrjujeta Za ponazaritev nekaj podatkov. Celotni pritok knjiž- ničnega gradiva v prvem polletju je znašal 5563 enot in večji del je bil strokovno obdelan, kar pomeni, da je na voljo bralcem. Zelo ugodna je tudi realizacija letnega načrta za nabavo knjižničnega gradiva, saj znaša 46 odstotkov, lani ob tem času pa samo 22 odstotkov. K temu je pripomogel tudi rednejši dotok denarja. Pri tem moramo opozoriti, da zahteva nova organiziranost v knjižnici novo obliko dela - študija; uredili so interne predstavitve pomembnih del, tako da bi se vsi strokovni delavci vsaj deloma seznanili z njimi. V prvem polletju so interno predstavili petdeset del, objavili pa tudi šest številk biltena »Pomembne knjižne novosti«, ki je na voljo tudi bralcem. Z izborom teh predstavitev so na kratko seznanili tudi poslušalce koprskega radia. Obisk in izposojanje knjig naraščata V prvih šestih mesecih je knjižnico obiskalo 55.539 bralcev, to je za 22 odstotkov več kot lani. Obisk narašča v vseh oddelkih, razen v študijskem, v katerem deloma upada tudi zaradi preselitve časopisnega oddelka. Obisk se bistveno povečuje zaradi glasbene sobe, ki bi morala biti večkrat odprta, vendar tega kadrovsko ne zmorejo, in zaradi raznih oblik dela z mladino in odraslimi (literarni večeri, razstave, delo z mladimi). Tudi v časopisnem oddelku obisk narašča, in sicer zaradi precej boljših razmer za delo. Obenem z večanjem obiska narašča tudi izposojanje. V prvem polletju je bilo, ne da bi upoštevali stalne izposojevalnice v krajevnih skupnostih, izposojenih 127.914 enot knjižničnega gradiva, torej za 21,7 odstotka ali 22.805 enot več kot lani v enakem obdobju. Izposojanje je največje v odedlku za mladino in odrasle (69.000), precej pa se povečuje v časopisnem oddelku (17.570 enot). Potujoča knjižnica je izposodila 20.863 enot ali skoraj dva tisoč enot več kot lani. Bibli-obus je obiskoval poleg izposojevalnic v krajevnih skupnostih tudi osem izposojevalnic v delovnih organizacijah. Delavci so si ižpo-sodili 7110 enot ali 34 odstotkov gradiva, ki ga imajo na voljo potujoče knjižnice. Najbolj zvesti in vneti bralci so v Iskri - 2490 izposojenih knjig - zelo lepe sadove je obradil sestanek v Meblu, v katerem je zanimanje za knjigo že nekaj let upadalo, letos pa je precej naraslo tako število obiskovalcev (302) kot izposojenih knjig (1217). Izposojanje v potujoči knjižnici bi bilo gotovo večje, če bi bil knjižni sklad bogatejši. Podražitev knjig (letos kar za 145 odstotkov) pa vsako prizadevanje za izboljšanje položaja takoj izniči. Knjižnica ta program že nekaj let širi, sredstva zanj pridobiva z neposredno menjavo dela in donatorstvom. V ta program vlaga veliko dela, obisk pa kaže, da si ljudje tako obliko delovanja želijo in to je plačilo za trud. Mnogi obiskovalci menijo, da so razne oblike dela v knjižnici postale nepogrešljivi del kulturne ponudbe v Novi Gorici. Posebne oblike dela z mladino in odraslimi privabljajo v knjižnico nove obiskovalce Na prvo mesto moramo uvrstiti glasbeno sobo. Odprta je bila 180 ur, obiskalo pa jo je 2.863 mladih. Poslušali so 4.396 glasbenih del. Za mlade organizirajo še vrsto prireditev, kakršne so ure pravljic (v oddelku in v bibliobusu), literarne ugan- ke, moja najljubša knjiga in vodeni obiski. Skupaj z glasbeno sobo so te oblike pritegnile v knjižnico 7.432 mladih in marsikateri med njimi bo najbrž ostal stalni prijatelj knjižnice. Za odrasle bralce so pripravili deset prireditev, in sicer dve priložnostni razstavi - ob kulturnem dnevu in 60-letnici Kosovelove smrti - obsežno tematsko razstavo z bogatim programom ob 400-letnici smrti Primoža Trubarja in sedem predstavitev novih knjig. Predstavili so Odmeve Branka Babiča, Mavrico in kukavičjo pesem, Borisa Jukiča, Ljubezenska pisma, Stanka Vuka, Kulturo kolišč na Ljubljanskem barju, Zorka Kareja, in zbirko Sto romanov. Te predstaviteve so pritegnile v knjižnico 2.588 obiskovalcev. Ali bo Goriška knjižnica še matična Kljub obsežnemu opravljenemu delu pa podatki in ta zapis skoraj nič ne povedo o ožjem strokovnem delu, zato naj omenimo, da so v razne kataloge vložili skoraj 30.000 katalognih listkov. Čeprav so v Goriški knjižni- ci z razumevanjem in pomočjo družbenih dejavnikov dosegli nekaj pomembnih rezultatov, se zbirajo nad njo črni oblaki. Po pogojih, ki jih določa zakon o knjižničarstvu po* dobno pa jih je opredelil strokovni svet za knjižničarstvo SR Slovenije, knjižnica ne izpolnjuje prostorskih pogojev, da bi bila laljko matična. Svet knjižnice je s svojimi predlogi, kako bi bilo smotrno ravnati, da se ne bi zgodilo najhujše, seznanil vse dejavnike v občini. Komite za družbene dejavnosti je svojo sejo posvetil tudi temu problemu in oblikoval ustreza stališča, organi kulturne skupnosti pa niso ukrepali, čeprav imajo dopis sveta knjižnice v svojih predalih že skoraj pol leta. In kaj je tisto naj hujše? Knjižnica lahko izgubi pravico do obveznega primerka slovenike, to pa je bilo npr. letos 1.150 enot gradiva. Poleg tega lahko izpade iz programa predvidenega razvoja knjižnično-informacijskega sistema. Oboje pomeni nepredvidljivo in nepopravljivo škodo. Goriška knjižnica je enkrat pravico do obveznega izvoda že izgubila! Stane Čehovin Vsakdo naj zase izdela akcijski program za oblikovanje enotnega kulturnega prostora Pred tremi tedni smo v našem časopisu že pisali o politiki enotnega slovenskega kulturnega prostora. Načelo skupnega slovenskega prostora jemlje za svojo osnovo duhovno in kulturno združenost in sožitje vseh delov in vseh pripadnikov svojega naroda, ne glede na to, kje živijo in delajo, hkrati s tem pa naklonjeno odprtost do kultur, ki se z njimi srečuje in prepleta. I* usmeritev, ki jih je ob razpravi o tem sprejelo predsedstvo RK SZDL Slovenije, povzemamo akcijski del, v katerem je govor o spodbudah in nalogah RK SZDL. Pomembno in nujno je, da Politiki skupnega slovenskega kulturnega prostora v prihod-nje posvetimo še več pozornosti in ji v konkretnem družbenopolitičnem delu damo še večji poudarek; z usklajevanjem Programov in dejavnosti pa skupaj z zamejci, zdomci in izseljenci v okvirih socialistične ?veze dograjujemo take metode in načine, ki bodo imeli kar naj-Večji učinek. Prav zato je nujno *n smotrno, da vsak nosilec zase zgradi svoj akcijski program i ln ga prilagaja usmeritvam in Pobudam, ki bi se morale porajati in potrjevati zlasti v socialistični zvezi. V tem smislu bo republiška konferenca SZDL Slovenije spodbujala in podpirala tele naloge: T. Hitrejši, učinkovitejši in sodobnejši način medsebojnega komuniciranja, informiranja, Predstavljanja in izmenjavanja kulturnih, znanstvenih, gospodarskih in drugih dosežkov, kar. je temelj za ohranjanje pa tudi za krepitev in razvoj narodne in kulturne samobitnosti kot ene temeljnih prvih vsakršne ustvaijalnosti. V tem smislu bo treba zlasti spodbujati in dajati pomoč pri naslednjih nalogah: - razvoj znanstvenega dela in povezovanje z zamejskimi Slovenci, izseljenci in zdomci je treba naložiti vsem slovenskim znanstvenim ustanovam, predvsem pa akademiji znanosti in umetnosti, obema unive-rama, raziskovalnim inštitutom, raziskovalnim skupnostim in raziskovalnim organizacijam ter društvom. Dogovoriti se je treba, da bi ustanovili ustrezno informacijsko in dokumentacijsko središče z urejenimi podatki o idelu in življenju številnih naših znanstvenikov, ki žive zunaj meja naše države, in jih poskušali uspešneje vključiti v reševanje vprašanja našega družbenega in narodnega razvoja. Predvsem v zamejstvu je treba še bolj pospeševati razvoj lastnih raziskovalnih ustanov zamejskih Slovencev in v tem smislu zagotoviti dejavno pomoč pri izobraževanju bodočih strokovnih delavcev ali pri opravljanju določenih raziskovalnih nalog, s čimer bi bilo mogoče premostiti začetno pomanjkanje strokovnjakov v zamejstvu oziroma v tujini; - v okviru programov usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji je treba takoj pregledati, ali učni načrt v zadovoljivi meri zagotavlja medsebojno spoznavanje in temu ustrezno zavest o skupnem slovenskem kulturnem prostoru, njegovi zgodovini in sedanjosti. Se naprej je treba ustrezno pomagati pri dopolnilnem izobraževanju učiteljev in drugih strokovnih delavcev, ki delajo v tujini, pri pripravljanju učbenikov in pri kakovostnem izvajanju učnih programov v vseh slovenskih šolah v tujini; -na področju kulture je treba nadaljevati prizdevanja, da bi imeli tudi Slovenci zunaj SR Slovenije bistveno boljše in enakovrednejše možnosti dostopa do dosežkov slovenske kulture. V tem smislu bo treba v sodelovanju z zamejskimi organizacijami spodbujati hitrejšo krepitev mrež najrazličnejših oblik in možnosti kulturnih de- javnosti, pri čemer bo v nekaterih okoljih treba, še naprej razmišljati o ustanovitvi poklicnih ustanov, ki bi bile, ker v glavnem same ustvarjajo kulturne programe, tudi jedro vzgoje. Tako bi ohranjale narodni in zgodovinski spomin in skrbele za nadaljnji razvoj narodne zavesti in samozavesti; - v okviru samoupravnih interesnih skupnosti, zlasti tistih za kulturo, raziskovalno dejavnost in izobraževanje, mora skupni kulturni prostor postati eno ključnih vprašanj, ki ga moramo obravnavati in reševati enakovredno z drugimi prednostnimi vprašanji, ki se pojavljajo na teh področjih. V samoupravnih interesnih skupnostih je treba najti načine in sredstva za smotrno povezovanje dela kulturnih, znanstvenih in izobraževalnih organizacij v SR Sloveniji in zamejstvu ter drugod in. zagotoviti učinkovite oblike pomoči, ki bi lahko vsaj začasno nadomestile odsotnost določenih ustanov na nekem področju; - sredstva javnega obveščanja in druga informativna sredstva so v zadnjih letih sicer v večji meri vključila v svoj koncept tudi problematiko Slovencev zunaj SRS. vendar stanje še vedno ni dobro. V tem smislu naj bi uredništva in drugi de- javniki s področja informiranja še izboljšali informacijske pretoke za vse Slovence v tujini. 2. Da bi omogočili tak razvoj, moramo biti pri vključevanju v mednarodno gospodarsko menjavo zlasti pozorni na tista področja gospodarskega sodelovanja, v katera se lahko neposredno vključijo naši zamejci, izseljenci ali zdomci. Čeprav je jasno, da gre za dokaj različne možne nosilce takega sodelovanja, je treba v okviru Gospodarske zbornice Slovenije in Jugoslavije in izvršnega sveta skupščine SRS vselej preverjati, po potrebi pa tudi predlagati ukrepe, na osnovi katerih bodo slovenske narodne skupnosti v zamejstvu, izseljenci in zdomci okrepili svoj ekonomski položaj. Take usmeritve naj v svojih dejavnostih, zlasti pa v mednarodnih stikih, zagovarjajo in predlagajo tudi družbenpolitič-ne skupnosti in organizacije; trden argument je obojestranska korist in hitrejši kulturni ter duhovni razvoj naših narodnostnih skupnosti. Posebne, razmeram in možnostim prilagojene akcijske programe je treba pripraviti za zamejstvo, s poudarkom na obmejnem sodelovanju, ter za izseljence in zdomce. 3. V okvirih Jugoslavije je treba dobro in učinkovito. predvsem prek Zvezne konference SZDL Jugoslavije, seznanjati zvezne organe pa tudi druge republike in pokrajini z vsemi vprašanji naših narodnostnih skupnosti v tujini. Stalno informiranje, dajanje pomoči in aktivna vloga so zlasti naloga in obveznost diplomatsko-konzu-larnih predstavništev v tujini, ki pa morajo biti za to tudi primerno usposobljena, kar zdaj pogosto niso. Hkrati pa se je treba pri povezovanju z zamejci, izseljenci in drugimi, ki bi želeli sodelovati z nami, izogibati vsakršni ozkosrčnosti. Predsedstvo RK SZDL pričakuje. da bodo nosilci dejavnosti na naštetih in drugih mogočih področjih pripravili ali dopolnili svoje akcijske načrte ali programe in jih vgradili v svoje srednjeročne in dolgoročne načrte, te pa usklajevali v organih SZDL ali drugih pristojnih organih. Samo taka, usklajena akcija lahko zagotovi dobre sadove in tako potrdi najzahtevnejše ambicije skupnega kulturnega prostora. Predsedstvo RK SZDL bo zato prek svojih svetov in drugih delovnih teles sproti spremljalo uresničevanje sprejetih usmeritev. v prihodnem letu pa to problematiko preučilo na eni izmed svojih sej. IZ ZGODOVINE Ljubljana. 1. avgusta 1986 DddVSlO GHOtllOSt Aleš Bebler: ČEZ DRN IN STRN Iz spominov na špansko državljansko vojno Nekoč, sredi noči, se je razpočila granata tik ob meni, a smo bili vsi tako trudni, da nihče ni vstal. Kar v polsnu smo se zvalili globlje v jarek ob cesti. Naslednji dan - bilo je poleti, menda prvi teden julija leta 1936 - je prišel kurir iz štaba 15. divizije s poročilom, da general Gal zahteva, naj Kobal pride v štab. Kobal sem bil jaz. Predlagal mi je, naj kar prisedem k njemu na motorno kolo, s katerim se je pripeljal. Po kakšni uri vožnje sva prišla do štaba, ki je bil na neki kmetiji. Vstopil sem. Za mizo je sedel Gal. Pristopil sem, on pa se je dvignil in dejal: »Izvedel sem, da ti nekaj govoriš o dolgovih divizije pri brigadi in o zapravljanju denaija za zlato. Svetujem ti, da to takoj nehaš, ker sicer ne boš prišel živ iz Španije. To je vse!« Poslovil sem se in izginil. Odtlej o tej stvari nisem več govoril. Ta las se mi je zdel tako tenak, da se ga rajši nisem dotikal. Gala sem si zapomnil za zmeraj. Majhen, toda širok možic z obilno glavo in obrazom, z ostrimi črnimi očmi, ki so me gledale kot besna žival. Kar verjeti mu je bilo treba! Vrnil sem se na fronto. Drugi dan smo napadli fašistično postojanko na Castil-lu de Villafranca. Čopič je bil ranjen na več mestih, jaz samo v bedro, pa me je pošteno bolelo. Odpeljali so me v poljsko bolnišnico in me obvezali. Tu je pristopil k meni mlad, sila prikupni fant in mi potožil, da je ves nesrečen, ker mu kot mladincu ne dajo orožja. Le ranjence naj prenaša. On da je prišel uničevat fašiste. Govoril je angleško in nemško. Vzel sem svojo pištolo in mu jo dal. Še istega dne je bil hudo ranjen v glavo in ostal invalid vse življenje. Bil je to Stephon Pollak, neorganizirani študent židovskega porekla, ki je prišel iz Češke sam, na lastno pobudo. Ostala sva zmeraj iskrena prijatelja. Čez dva dni sem se obvezan vrnil v brigado, ki se je morala umakniti s fronte in jo je nadomestila italijanska brigada. Ofenziva seje končala. Fašisti so privlekli toliko orožja, zlasti letal, da se jim nismo mogli več upirati, kot smo prvotno nameravali. Po kratkem počitku smo se odpeljali ne severovzhod v Aragonijo. Tu se je pripravljala največja ofenziva, na Saragoso in sicer z vsemi španskimi in mednarodnimi prostovoljskimi brigadami. Zdelo se nam je, da imamo tudi nekaj več materiala. Naša divizija, ki ji ni več poveljeval Gal, temveč Lukač, tudi Madžar, vendar vse drugačen človek, je bila v prvi liniji. V naši brigadi je bil z nami Čopič. Napadli bomo Quinto in Belchite in končno še samo Saragoso. Bil sem v napadu na Quin-to. Prodrli smo skoz okope in nato na pokopališče ter prišli do cerkve. Zidana je bila kot trdnjava, kot vse cerkve, tedaj dobro oborožena in polna vojaštva. Pregnali smo vojsko iz cerkve, nato pa je bilo treba najti nasprotnikove druge oporne točke. Po svoji navadi nisem dolgo premišljeval, marveč sem krenil sam po prazni cesti proti središču mesta. Bil sem brez kape in brez znakov na srajci. Bilo je toplo. Zadnji dnevi avgusta. Naenkrat mi pride nasproti fašist! - V španščini ga vprašam, kje so naši. A on mi vljudno odgovori: - Gospod Nemec (tako me je ocenil po akcentu) in odgovori na vprašanje. Hvala, sem mu vljudno rekel in za prvim vogalom pospešil korak k našim. Zdaj smo vedeli, kje napasti. Šel sem ob tanku s Čapa-jevom, komandantom bataljona, in streljali smo v hiše, zdaj levo, zdaj desno. Vendar n^gva vsega dobro izračunala, pa sva prišla pod sovražni ogenj. Dobil sem cel mitralješki rafal v podkolen-ske tetive... Zvalil sem se po stopnicah navzdol v neko hišo in ugotovil, da sem se znašel v trafiki. Leže na tleh sem pograbil nekaj velikih zavojev cigar in sijih vtaknil pod koleno. Tako mi je, bilo lažje. Tu me je našel nekdo od naših fantov. Rekel mi je, naj potrpim, da pridejo pome. Po kakih desetih minutah seje vrnil z dvema fantoma, Špancema. Naložili so me na nosila in me odnesli v previjališče. Pozneje sem zvedel, da je bilo fantu ime Franci Fus, da je bil iz Trbovelj in daje padel nekaj dni pozneje v bitki za Belchite. Nabralo se je za poln vlak ranjencev. Odpeljali so nas v bolnišnico v Benecasin. Med ranjenci je bilo mnogo naših. Bili so tu Kostja Nadj, Ivan Gošnjak, Peko Dapče-vič in mnogi drugi. Kdor ni bil ranjen v nogo, je obiskoval nas, ki nismo mogli hoditi. Skozi razbito okno, ki je gledalo na zaprto teraso, kjer so prav tako ležali ranjenci, sem gledal drugega Slovenca, Staneta Bobnarja. Medtem ko sem bil jaz ranjen v levo nogo, je bil on v desno. Zbližala sva se v tej bolnišnici in ostala prijatelja za zmeraj. Po nekaj tednih so nas iz Benecasina prepeljali v Murcijo, v bolnišnico »Uni-versitad«. Imenovala se je tako, ker je prej bila v njej univerza. Tu je prevzel skrb zame profesor Gomez Diaz, kirurg z dušo in telesom. Velikokrat je dopoldan, še krvav po kakšni operaciji, prišel v našo sobo in pokazal na ranjenca, za katerega mu je dozorela ideja operacije, rekoč: Ese hombre (tale človek). Nekega dne sem bil »ese hombre« jaz. Ko sem se zbudil, se mi je zdelo, da sem ves razrezan; nisem se mogel premakniti niti za milimeter. Profesor mi je razrezal hrbet in mi odstranil glavni ganglion limfnega sistema za levo nogo, s čimer je hotel doseči osvežitev živčnega in s tem krvnega obtoka v ranjeni nogi. Ko sem si po nekaj dneh nepremičnega ležanja malo opomogel, so me, za profesorjevo vizito, začeli obračati na trebuh. Šele takrat sem končno videl svojo rano. Imel sem odprtino pod kolenom, tako globoko, da sem v njej videl vse svoje živce in žile kot strune na kitari. Profesor je v to jamo vsak dan stiskal skozi gazo limono. Rekel je, da zaradi vitaminov. Rana se je kmalu začela zaraščati in se je končno zacelila. Ko sem pozneje zdravnikom pripovedoval o Gomezu Diazu in njegovi kirurški intervenciji, so se vsi čudili. Ta način se je kot novost pojavil šele po drugi svetovni vojni. Gomez Diaz pa je take operacije delal že leta 1937! na drugo stran! Pozneje smo izvedeli, da smo bili zadnja kompozicija, ki je srečno prišla čez most. Kmalu sa nami seje most podrl. In spet sem enkrat za las ostal živ. Pripeljali so nas v Katalonijo in nas nastanili po praznih vilah v teh nebeških krajih, podobnih naši Dalmaciji. Tam je bilo mnogo naših, mu. In v Evropi? Samo z < lijo, Madžarsko, RomuniJ0 » in Bolgarsko je do zmage se | daleč. Mi bomo vzdržali H1 | obranili Jugoslavijo. Spominjam se, kako gan' ^ Ijivo je Jardas verjel, da tudi Kanado spreobrnil k antifašizmu! Naj mu samo dajo špansko oficirsko uniformo, da bo v njej govoril | ljudem! • Ranjeni Jugoslovani tik pred odhodom iz Španije - z leve Anton Drašner, Ivan Kolar, četrti Janez Gramec, avtor, Stane Bobnar, Anton Šuco, zadnji Edo Jardas (Sagaro, junija 1937). Spomladi sem že lahko hodil z berglami, in prav tako Stane Bobnar. Ugotovila sva, da lahko kupiva samo en par čevljev, pa bova oba obuta. On bo nosil levi čevelj, jaz pa desnega. Tako sva tudi storila, in kmalu sva bila med tistimi, ki so se lahko hodili sprehajat na dvorišče. Komisar bolnišnice je na zid v dvorišču obesil velik zemljevid Španije in je vsak dan na njej premikal zastavice, ki so označevale fronto. Začela se je bila ofenziva po dolini reke Ebro. Fašisti so hoteli presekati republiko na dvoje! Začele so se razprave o tem, kaj storiti, če fašistom nakana uspe. Razdelili smo se na dva tabora; v prvem je bil najbolj prepričljiv Karlo Mrazovič-Ortega, v drugem pa jaz. Prvi so bili za to, da gremo v hribe, v partizane, drugi pa za to, da branimo bolnišnico do zadnjega moža. Različna stališča so bila trdno povezana z našimi no--gami. V prvem taboru so bili fantje z zdravi nogami, v drugem pa vsi z gipsom in berglami. Na srečo se je zadeva končala enako za vse. Neki večer so zaklenili vsa vrata, sredi noči pa so prišli po nas in nas prepeljai na kolodvor, v vagone za živino. Kmalu se je začel vlak pomikati proti severu. Vozil je še tudi podnevi. Včasih se je nad nami pokazalo fašistično letalo in vrglo nekaj bomb, ki pa niso zadele. Ko smo pa prišli do mosta prek Ebra pri Tortosi, so bili fašisti že blizu. Nekaj artilerijskih zadetkov je poškodovalo most. Naš vlak se je ustavil nekaj kilometrov pred mostom. Raznesel seje glas, da je most toliko poškodovan, da ne bi več prenesel teže vlaka. Stali smo in čakali celo uro. Eno najdaljših v mojem življenju. Končno je prišla vest: brez lokomotive bi vagoni verjetno lahko prišli prek mosta! Čez nekaj časa so našo lokomotivo odklopili, druga pa nas je od zadaj porinila na most in druga, s čelne strani, potegnila prek mosta. Prišli smo Jugoslovanov; Veljko Vlahovič, inženir Gašparac, naši Kanadci in drugi. Diskutirali smo cele dneve. Nekega dne sva se s španskim prijateljem, Vila mu je bilo ime, skorajžila, da greva pogledat Barcelono. Nastanila sva se v hotelu. On je obiskoval svoje partijske zveze, jaz sem sedel v kavarni in opazoval prebivalce. Bilo je dosti oboroženih, razpoloženje resno, vendar brez malodušja ali strahu. Zvečer sva šla k njegovim znancem, ki so naju povabili na pojedino s polži. Stanovali so v osmem nadstropju neke stolpnice. Bili so sila prijazni ljudje, naši, prisrčni. Na mizo so prinesli grmado polžev in posodo vročega olja, v katerem smo polže cvrli. Vajeni lakote, nama je obilica polžev dobro dela. Naenkrat je zadonel alarm zaradi sovražnih avionov. Skočili smo na balkon in zagledali zelo blizu avione, ki so jih osvetljevali naši reflektorji. Krožili so nad mestom in pričeli spuščati bombe. Za nas, zlasti zame z mojimi berglami, je bilo v hiši brez dvigala prepozno, da bi kam bežal. Objeli smo se vsi in zapeli antifašistično pesem. Bombe so udarjale zmeraj bliže; lahko bi nas bile zadele. Na srečo so avioni zaobrnili tik pred nam v drugo smer. Od bomb, ki so padale blizu, smo se zresnili. Vendar smo vsi, pa še hiša in grmada polžev, ostali nepoškodovani! Kaj bo zdaj z nami? Kaj še lahko storimo? Španska republika propada. Prišel nas je obiskati predsednik vlade Juan Negrin, da bi se od nas poslovil. Rekel nam je, v šali, da bi želel, da bi vsak od nas poslal Španiji po en avi-on, ko se vrne domov. Republika nima dovolj orožja. Izračunali so, da ima sovražnik v borbah na Ebru in na Levantu po sedemnajst avionov na enega republikanskega. Bilo je jasno, da bo v Španiji zmagal fašizem. Razmišljali smo dalje, da ta zmaga še ne bo pomagala Hitlerju do svetovne zmage. Tu je ZSSR in tam na oni strani morja ZDA. ki so proti nje- Zapuščamo Španijo. V vladi smo sami invalidi. Tudi Španija, ki ostaja za nami, je invalid. Sto tisoči so pobiti, sto tisoči težko ranjeni-Bodočnost jim ne obeta nič dobrega. Zmaguje in zmagal bo fašizem. Ubogi ljude! Tako dobri in prisrčni!■ Nas internacional-ce so imeli zelo radi. Vse bi | nam bili dali. Spomnim se potovanja z vlakom na fronto v Aragoni-ji. Vročina. Sonce pripeka. Kar smo imeli, smo popili-Pa se je vlak ustavil sredi vinogradov. Fantje so p<> skakali iz vagonov in pričeli zobati grozdje. Jaz, komisar, sem skušal napraviti red. Kričal sem nanje, 'naj ne jedo grozdja, ker ni njihovo. Pa me je zavrnil od sonca zagorel kmet: Hej, oficirček, pusti jih, naj jedo grozdje! Na fronto gredo! Morda je to zadnje grozdje, ki ga bodo jedli! Nadaljevanje prihodnjič Q Naročila sprejema DE-/T LAVSKA ENOTNOST, E