PoStnina pavialirana.
<***" ***"“
v	J	tfc
Političen list.
KI KUNEC
Naročnina znaša:
Z dostavljanfem n« dom ali po pošti K 10'— mesečno.
četrtletno K 30'—.
Če pride naročnik sam v upravnlštvo po list: Mesečno K 9*50. — lneerati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik popoldne.
Posamezna Številka stane vin.
Uredništvo in uprava:
Mariborska tiskarna (Jurčičeva' ulica št. 4.)
Teleton uredništva St. 276, uprave št. 24.
Leto III.
Maribor, četrtek 24. junija 1920.
Št. 139.
Novo italijansko nasilje na Sušaku.
Regentovo bivanje v Zagrebu. — Nova odlikovanja. — Deputacija beguncev in Jugosl. Matice" pri regentu.
Netaktnost.
Naši politični nasprotniki so zagrešili, o priliki določitve programa za sprejem našega prestolonaslednika regenta Aleksandra v Mariboru, več netaktnosti napram drugim strankam. Samovoljno so določili ves program ter tudi to, kdo ga bo pozdravil. Da 9a pozdravi ob prihodu pred magistratom 9' dr. Leskovar kot vladni komisar mariborskega mesta, je pač samo ob sebi razumljivo. Tudi proti temu, da bi ga pozdravil škof Napotnik kot cerkveni dostojanstvenik nimamo nič. Odločno pa smo proti temu, da bi ga pozdravil ta gospod v Narodnem domu kot edini zastopnik mariborskega ljudstva sploh.
Prihod regenta, našega prvega narobnega vladarja v osvobojeni Maribor mora biti najvišje slavje osvobojenja, katerega ne sme oblastiti mož, tako temne narodne preteklosti kot je škof Mihael Napotnik, nekdanji dvorni kaplan avstrijskega cesarja Frana Josipa I., ki je tudi le po njegovi milosti postal škof lavantinski.
Mihael Napotnik je bil vedno izrazit klečeplazec avstrijskega raznarodovalnega sistema ter je za to svoje klečeplastvo bil javno odlikovan s tem, da je postal ekscelenca avstrijski tajni svetnik.
Toda ne le navzgor, bil je izrazit nemškutar in avstrijakant tudi navzdel. Občeval je izključno le v nemški družbi, osobito z nemškim uradništvom ter z oficirji, ki so bili pod avstrijo najhujši širitelji slavofobije 'in germanstva. Kot tak pa je tudi vedno deloval, kolikor je bilo v njegovih močeh proti našemu narodu. Premeščal je z naših narodnih mej zavedne slovenske duhovnike ter pošiljal tja zagrizene Nemce, ki so potem še s pomočjo cerkve ubijali naš narod.
\
Sedaj pa naj bi ta gospod, ki je svoje-časno svojemu duhovništvu v svoji protislovenski mržnji prepovedal poset naše desetletje svete trdnjave, Narodnega doma, govoril v tem Narodnem domu v pozdrav našemu prvemu narodnemu vladarju kot zastopnik nas Slovencev, on, ki ni bil nikoli ] Slovenec, ki še danes ni Slovenec, čeprav j bi to po rojstvu, rojen v Prihovi pri Konjicah moral biti že vse svoje življenje. Ta njegov
Dr. Ivan Zorjan.
Detomor iz pravnega in sodnijsko-zdravniškega stališča.
(Konec).
Kulturnohistorično pomembno je dejstvo, da je bila med vsemi evropskimi zakonodajami ruska tista, katera se je razmeroma najprej prerila do jako milega presojanja detomora. Rusko zemeljsko pravo carja Alekseja (1647) določa: »Če je oče ali mati svdjega sina ali svojo hčerko umorila, se naj kaznujeta z enoletno ječo in po-* preteku tega leta se naj podata v cerkev in tamkaj očitno in tako, da vsakdo sliši, svoj greh pripo-znata«. Tudi današnji ruski kazenski zakon odreja za dotomor in za izstavljanje otrok razmeroma milo kazen.
Med zapadno-evropskimi kazenskimi zakoni je bil avstrijski (1881) prvi, ki detomora ni več s smrtjo ogrožal.
Kot. podlago za izrek obsodbe pa je treba v vsakem slučaju določiti dejstvo, da je umorjen novorojenec. Do zdaj smo govorili o detomoru v splošnem, ne da bi določili, kdaj gre pri umom otroka za detomor in kdaj za navadni umor. Le na" »novoiojencu« se more izvršiti zločin detomora. Po besedilu
avstrijskega kazenskega zakona je detomor umor otroka »pri porodu«, po besedilu nemškega kazenskega zakona pa umor otroka «med a ,i takoj po porodu«. V nemškem kazenskem zakoniku se direktno zahteva, da se pri raztelesenju trupla novorojenca znaki novorojenstva doženejo, česar na odgovarjajočem mestu avstrijskega kazenskega zakonika (§ 130) ni najti.
Po besedilu zakonikov bi se vprašanje pravzaprav moralo glasiti sledeče: »Kedaj je porod kohčan?« Kajti zakon pripozna milejo kazen le za umor otroka, ki je bil izvršen na lastnem otroku med porodom ali za dobo poroda, lo je za detomor v pristnem pomenu besede. Nikdo ne dvomi, da gre za detomor, če se vzame življenje otroku takoj ali v prvih minutah. Tudi če stori mati to šele 10, 20, 30 minut po porodu, ni dvoma, Ha se je kaznjivo dejanje izvršilo še »med porodom« ali »takoj po porodu«. Če pa je že več ur minulo, kaj pa potem? Za kakšno kaznjivo dejanje pa gre, če je preteklo od poroda pa do umora že 24 ur, več dni ali celo eden teden ? Je to še detomor?
Ta dvom so skušali starejši kazenski zakoni odstraniti s tem, da so določili roke, ki pa $o bili samovoljni in med seboj raz-
govor v Narodnem domu bi ne bil le prvi slovenski govor ampak tudi prvi njegov poset te naše nekdanje edine narodne trdnjave, katere do danes njegova noga še ni prestopila.
Toda ne le v poprejšnjih časih, tudi še pozneje, ko se je že avstrijska moč jela krhati, ko se je že počela svitati prva zora naše poznejše svobode, je bil škof Mihael Napotnik odločen nemčur in avstrijakant. Njegovo stališče napram majniški deklaraciji pozna prav dobro tudi g. minister Korošec, katerega je ta gospod radi narodnega delovanja obsojal.
Mimo njega pa je šel tudi preobrat. 'Ko je nastala na ruševinah stare Avstroogrske naša draga Jugoslavija, je škof Napotnik ni hotel pripoznati. Tudi ljubljanske vlade ni hotel pripoznati, ampak je še dolgo časa po preobratu ostal pokoren Gradcu s katerim ! je tudi še vedno službeno korespondiral, 'mesto z Ljubljano,
Dne 15. decembra 1918 se je imela vršiti zahvalna služba božja za osvobojenje • izpod avstrijsko-nemškega jarma. Vse je pričakovalo, da se bo ta služba božja vršila v
lični. Tako je določila bavarska postava od leta 1813 tri dni, saška 24 ur, sališka postava pa osem dni, »si quis infantem infra octo noctes occiderit«. Tozadevne določbe od sodnijsko - zdravniškega stališča ne najdemo nikjer.,	iti	št
Če hočemo na naravoslovstveni podlagi odgovoriti na vprašanje, ki sledi iz besedila kazenskega zakona, kdaj je smatrati porod za končan, je mogoče dvojnb: porod v ožjem ali porodniškem smislu besede je končan, če je tudi že popred minul. To se zgodi navadno tqkom prve ure po porodu otroka. Sedaj pa trajajo še za dalj časa dogodki za telo porodnice, kateri so povzročeni oo nosečnosti in porod,u, in katere imenujemo v njihovi skupini »puerperium«. Šele s koncem puerperija, to je dobe, za katero mora ostati porodnica v postelji in katera traja približno tako dolgo, da se plodonos do svoje normalne velikosti skrči, je smatrati porod v daljšem (fizijologičnem) pomenu besede popolnoma končanim. Med ouerperijem obstoje tudi duševne anomalije, ki se pod neugodnimi razmerami lahko pogostijo celo do duševne zmotnosti. Med tem časom so torej podani še vsi predpogoji, kateri so povzročili, da se je postavno določila mileja kazen
stolnici ter da jo bo čital škof sam. Toda ne le, da je on ni hotel čitati, prepovedal je celo, da se ta služba božja ne sme vršiti v stolnici. Tozadevno odposlanstvo, ki' ga je prišlo prosit je na najarogantnejši način nagnal. In tako se je ta služba božja v jugo-slovenskem Mariboru morala vršiti v predmestni cerkvi pri frančiškanih.
Zagrešil pa je še več. Že po prevratu je v svoji ljubezni do Avstrije in Habsburških tiranov izdal knjigo: »Zum frommen Ange-denken weiland ihrer Majestaten«, ki je bila kljub intervenciji njegovega zastopnika dr. Leskovarja pri sodišču — konfiscirana.
Toda niti pozneje, se ta gospod ni spreobrnil. V stolnici je maševal še vedno nemško in treba je bilo opetovanih nastopov »Straže« in pokojnih »Malih Novic«, da je dopustil v stolnico slovensko božjo besedo.
Kar smo tu navedli so samo suha dejstva, ki jih ne more nihče izpodliti. In ta človek naj bi sedaj v imenu mariborskih Slovencev pozdravil našega dragega vladarja reger.ta Aleksandra? Gospodje, vemo, da je vaše stališče napram temu gospodu težko, toda če vam je res več naroči nego strankarstvo in ta gospod, potem si gotovo ne boste nakopali na svojo narodno vest tega madeža.
ta." Če pa hočete s tem, da ga pustite govoriti v Narodnem domu zbrisati njegove grehe, vam povemo, da se vam to ne bo posrečilo, ker izbrisala mu jih bo komaj — smrt edina.
L Sprejem regenta Aleksandra v Zagrebu.
V	torek ob 6. uri zvečer je dospel v Zagreb dvorni vlak z regentom in njegovim spremstvom. Na kolodvoru ga je pozdravil dr. Lagiujn. z naslednjimi besedami: „Deležen sem velike'časti, da Vam o priliki Vašega današnjega prvega prihoda v beli , Zagreb v imenu vseh prebivalcev mojega področja izrekam najsrčnejšo dobrodošlico". Regent se mu je v iskrenih besedah zahvalil in naročil, da naj sporoči njegovo zahvalo prebivalstvu vsega njego-vega področja. Na kolodvoru so se predstavili regentu zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, pravoslavni metropolit.upravitelj karlrivaške patriarhije Georgje Lefč, predsednik vrhovntgu sodišča stola sedmorice dr. Aleksander Badaj,
za detomor in je treba ludi, da se vstreže besedilu zakona, pojm »porod« v tem širšem pomenu besede vzeti.
i To naziranje je bilo tudi že večkrat za usodo obtoženk merodajno. Neka dekla je usmrtila svojega otroka 3., druga pa 9. dan po porodu. Prva je bila na podlagi sodnijnsko-zdravniške izjave, da je bil otrok »novorojenec«, brez vsega obdolžena detomora; v drugem slučaju pa se je zahtevalo fakultetno mnenje. Fakulteta je izjavila, da se nahajajo tudi še 9. dan po porodu otroka pri materi jednake nenormalne telesne in duševne spremembe kakor »pri porodu«. Vsled tega se je glasila obsodba samo na detomor.
To naziranje se strinja nele samo z na-ziranji vseh sodnc-medicinskih fakultet (Oppen-hof), temveč odgovarja tudi odločbi avstrijskega n,.jvišjega sodnega dvora od 7. julija 1854, ki izraža željo, da se povpraša v vseh takih dvomljivih slučajih zdravnike izvedence, ali je pri danih razmerah po medicinsko-fi-zijologičnih načelih mogoče, da se je nahajala obtožen ka ob času dejanja v tistem ne normalnem stanju, katerega zahteva postava pri izvršitvi detomora.
podban dr. Franjo Potočnjak in potem po činih razvrščeni višji uradniki vseh strok. Nj. Viso-čanstvo se je nato podal pred kolodvor, kjer je stopil na zemljo in na cvetje, ki je bilo natrgano na Reki in V zasedenih krajih. Izpre-vod, ki ga je otvorila kraljeva konjeniška garda, Sokoli in druga društva, je krenil nato čez Iiico proti banskemu dvorcu. Vsa Iliča kskor tudi vse mesto je okrašeno z zastavami in narodnimi in državniki zastavicami. Neizmerna množica ljudstva je burno pozdravljala in navdušeno vzklikala prestolonasledniku. Ko je prestolonaslednik dospel y banski dvorec, ga je pozdravila pred sobami v prvem nadstropju banskega dvorca, kjer je pripravljen konak Nj. Visočastvu, banica dr. Laginjeva s hčerkama Stano in Marico. Poklonila se mu je in mu izrekla dobrodošlico z besedami: „Visočanstvo, ne nudimo Vara kruha in soli, ker ste d >šli v svoj dom." Stana je izročila regentu kito cvetja, nakar se je Nj. Visoeanstvo globoko ginjen zahvalil in se podal v svoje sobe, kamor so mu sledili' ministri in dvorni dostojanstveniki. Bana, ki je zakasnjeno došel v svoj dvor, je dal prestolonaslednik takoj po prihodu pir.vati k sebi.
V	preddvoru je ministrski predsednik dr. Vesnič radostno objel bana. Prestolonaslednik je izjavil, da je globoko ginjen vsled sijajnega sprejema in vzornega reda. Nj. Visoeanstvo je takoj po prihodi v banski dvorec izjavil banskemu svetniku dr. Teodorju Bošnjaku, da je tako svečan in prisrčen sprejem le redkokedaj doživel v svojem življenju. Nj. Visočanstvo je odgovoril na vprašanje, ali dovoli, da se njegove besede objavijo onim, katerim so namenjene, da mu bo ljubo, ako se objavi vsem meščanom, da je srčno ginjen nad ljubeznivim sprejemom in nad veliko ijubeznijo, ki so mu jo pokazali zagrebški meščani. — Ob 21-30 uri je kreni! iz-prevod vseh zagrebških društev z veliko množico ljudi ter Sokoli skozi ulice proti gorenjemu mestu, kjer je konak Nj. Visočanstva, in v žaru bakel| in lampijonov došel na Markov trg pred bansko palačo, kjer je stala velika množica ljudi, ki so navdušeno vzklikali regentu. Na Markovem trgu je sviraja godba. K° se je pojavil regent, navdušenega vzklikanja ni hotelo biti konec. Potem, ko se je prvo vzhičenje nekoliko poleglo, je izpregovoril regent:	„Dragi
Zagrebčani! Iskreno se Vam zahvaljujem za tako navdušen sprejem. Srečen sem, ker se mi je izpolnila želja, priti v Vašo sredo, v mili in ■epi Zagreb, da Vam neposredno izjavim, s koliko ljubeznijo sem prišel danes med Vas!" Potem so zapela pevska društva „Bože pravde", srbsko, hrvatsko in slovensko himno In nato „Morje adrijansko'* ter še nekatere druge pesmi. H koncu petja se je regent zahvalil: Hvala Vnm, bratje Hrvati ^Ponesite moj pozdrav v svoje hiše in bodite zagotovljeni, da bom stal z Vami na braniku narodnih pravic, p£ bodi proti komurkoli! (Čuli so se navdušeni Klici :	Živel vrhovni vodja jugflslovenske
vojske!“) Vsi trije bratje skupno bomo delali čudeže! Še enkrat: pozdrav bratskemu hrvat-skemu narodu! Živeli'*
Dnevne vesti.
Okrožnica. Da se omogop enotno in redno poslovanje tet pravilno zaračunavanje o priliki obiska prestolonaslednika dobavljenega hlaga in materijala, se vabijo posamezni odseki, da izstavljajo za potrebno blago in materijal pismena naročila in ista pošiljajo vodstveni pisarni v mestnem gledališču v svrho podpisa od strani g. prof. Cotiča in njemu dojeijgne
uradnice ter opremljenja s štampiljo mestnega knjigovodstva. S tako opremljenimi! naročilom gre potem delavec ali ordouanc* k dotičnemu obrtniku in sprejme biago ter potrdi na naročilu prejem istega. Odsek pa raj potrdi od delavca ali ordcnance oddano blatno in to potrdilo vpošlje podpisani pisarni, ki jih zbira v svrho svoiečasnega primerjanja s predloženimi računi. Maribor, dne 25. junija 1920. — Pisarna za naročila o priliki obiska prestolon islednika.
Regentov poset v Mariboru. Naš najj višji brat, regent Aleksander, bo med nami le tri ure Ne vemo sicer še, čegava krivda je to. brezdvomno r>a zadene tu glavna krivda deželno vlado. Dalo pa bi se bilo gotovo doseči, da bi ostal več Časa tu ter si ogledal vsaj še vojaštvo in druge važne stvari.
Zakaj ignorira naš magistrat ženske pri sprejemu regenta Aleksandra, nam je popolnoma neznano. V Zagrebu ie pozdravila regenta med drugimi tudi banica s hčerkama, v Ljubljani ga pozdravi ga. dr. Brejčeva, le v Mariboru so dame izključene. Pa ne morda zato, kersta soprogi gosoodov dr.Lesko-varja ter dr- Verstovšeka Nemki ter bi ga ne mogli slovensko pozdraviti ?
Karadžordževičeva hiša. Na Koroški cesti se nahaja hiša, v kateri je svojčas prebival praded sedanjega našega regenta Aleksandra, Črni Juri To hišo b: bilo treba o priliki regentovega prihoda še posebno okrasiti.
Okrašenje mesta. Pozivamo vse posestnike hiš in stanovanj, da na dan regentovega prihoda v naše mesto okrase svoje hiše, oziroma stanovanja z narodnimi in državnimi zastavicami, ker si bomo one hiše in stanovanja, ki ne bodo okrašena, temeljito zabeležili. V ta namen bo hodil po mestu naš poseben odposlanec, ki si jih bo notiral. Kdor nima zastavic, si jih lahko preskrbi pri g. V. Weixlu na glavnem trgu in to jako poceni. Tam se tudi frankfurtarlce hitro in ceno prebarvajo v naše državi:e zastave. Na delo torej!
Teh par dni, ki nas še loči od regentovega prihoda, moramo temeljito izrabiti v to, da izginejo vsi avstritski spomini in nemški napisi z naših ulic. To nai si vzamejo k srcu posebno gg. trgovci v Gosposki ulic*, na Aleksandrovi cesti itd. Izginiti mora hočeš-nočeš tudi »Theresienhof« ter kavarna »Tegetthoff«, dalje »Stadtkino« in mnogo drugega.
Begunci! Narodni s^et za neodrešeno domovino je na Svoji včerajšnji seji sklenil, da nastopijo begunci ter izseljanci pri sprejemu regenta Aleksandra kot samostojna skupina. Tozadeven sestanek se bo vršil v soboto v Narodnem domu. Čas sestanka se bo še pravočasno objavil.
Pevski koncert mariborske »Glasbene matice" v Slov. Bistrici. Maribjrska »Glasbena matica« priredi dne 27. junija ob pol 16. uri v dvorani Okrajne hranilnice v Slov. Bistrici veliki pevski kvneert Vspored obsfcga narodne in umetne slovenske pesmi. Poje moški zbor 50 pevcev. Vse ljubiteljo petja vabi k obilni udeležbi odbor »Čitalnice« v Slov. Bistrici.
V	zadnjem času so se pojavili v denarnem prometu ponarejeni petdinarski bankovci. Od pristnih se razlikujejo v tem, da je risba glave nejasna, da je besedilo tiskano z debelejšimi črkami ter da manjka številka in serija. Nasprotna stran je natančneje izdelana
Z mariborske pošte.. 19. t. m. so priredili uradniki glavne pošte v Subotico odhajajoči gospodiCni Jožici G a b e i', vrli Ljubljančanki in znani peyki, odhodnico v Narodnem domu. V neskaljenem veselju je minil lepi večer, ki ostane gotovo vsem udeležencem v nepozabnem sp'j_ c inu Gospodična je navzoče presenetila s prekrasnim petjem. Pri tej priliki so se spomnili »Jugoslovenske M dice", za katero se je nabralo 350 kron.
Slovenjigradec. Po dolgem soanju zbu' dilo se je vendar enkrat v našem mestu narodno gibanje. Dne 4. junija vršil se ie
'napreč sestanek tukajšnjih pevcev in enoglasno sprejel predlog na ustanovitev pevskega društva V tozadevni odbor bili so voljeni: kot podpredsednik trgovec ie Druš k»vič, kot podpredsednik, žuradnik I Kumar, pevovodji tajnik A. Krajnc, tajnikom in arhivarjem pisarnovodja F. Semlič blagajnikom davčni uradnik A. Debelak, odbornikom pa L. Boltin in J. Korošec. Sklenilo se je nadalje, da se že dne 18 julija priredi prvi ustanovi konzert združen z gledališko predstavo (Cigani)'. Vaje so že v polnem teku Vabija So vse zunajna sosebno sosedna društva, da posetijo to veselico v kolikor mogoče večjem Številu, da se tako našim narodnim nasprotnikom, katerih imamo tukaj še mnogo, dokaže, da je prisijalo solnce svobode in da so Počasno moreče sence pobegnile pred njegovimi zmagovitimi žarki, da je konec suž-nosti. Kar smo preje beraško prosili sklicevaje se na naše naravne človeške pravice, to je sedaj naše! Naš krai je rešen iz roparskih krempeljev, toda globoko še zevajo rane na našem narodnem telesa zadane od kletih sovragov. In te rane zaceliti bodi nam naša prva skrb. Torej dne 18. julija na svidenje v našem lepem Slovengradcu. Novemu društvu pa želimo, da mu ostanejo zvesti vsi njegovi sedaini prijatelp in da se mu pridruži o še novi člani in bojujejo slovansko pesmijo narodni razvoj v naši prekrasni *nfs!injski dolini.
Pasivno volilno pravico hoče Protičev načrt odtegniti velikemu delu naše inteligence na ta način, da razven državnih inženerjev, zdravnikov in profesorjev izgubijo vsi drugi državni uradniki in učitelji svojo službo, če bi bili izvoljeni v parlament. Istotako se morajo odreči župani svoji častni službi, če kandidirajo. Takih nesmiselnih določb ne pozna nobena druga država. Prof. Voglar je stavil iz,)reminjevalni predlog, po katerem bi lahko kandidiral in obdržal svojo službo razven političnih uradnikov vsak drugi. Specijelno je stavil zajedno s članom Demokratske Zajednice Gjordjevičem predlog, da se stavi tozadevno učitelje v isto vrsto s profesorji. Debata o tej točki še ni končana in se vrši glasovanje 2. julija.
Koroški kres. Dne 29. junija zvečer po odhodu regenta se bo vršila, v vrtu kr. vojaške realke velika kresna veselica za koroški plebiscit. Prireditev bo res nekaj impozantnega, Česar Maribor se ni videl, zato opozarjamo že danes nanjo. Podrebnejše podatke bomo Se prinesli.
Ustanovitev podružniceJugoslovenske Matice 2a Sv. Lenart se vrši v soboto, dne 3. julija Zyejer.
Predavanje v Karadžordževičih se vrši jutri zvečer ob 20. uri v Splavarski ulici. Predaval bode d. Leooold Lenard.
Javno vprašanje državnemu prav-ništvu. V nedeljo dne 20. junija se je vračala mirna slovenska družba z Limbuša v mesto. Pred znano nemčursko gostilno Ku-tschera, kjer je že od nekdaj zbirališče nemških zagrizencev in renegatov pa jih je nenadoma napadla telovajska nemčurska družba s klici »Nieder mit Jugo-slavien« ter navalila nanje z noži >n katneniem pri čemer so bili trije Sokoli iz Studencev težko ranjeni. Napadalci sp bili delavci iz koroške železniške delavnice in sicer Pekrčani Sabelnik, IVehovez ml., We-sownick ter še nekaj drugih katerih imena pa nam niso znana. Kakor čujemo pa ti napadalci in veleizdajalci doslej še niso bili aretirani. Prosimo pojasnila!	-,i
Slovenski obrtniki v Mariboru in okolici pozor! Po končanem slavnostnem sprejemu Nj. Visočanstva regenta Aleksandra, dne 29. junija ob pol 14. ur (pol četrti) Vabimo vse tovariše slovenske obrtnike na zelo važen sestanek, ki se vrši v restavraciji »Maribor«. Ker je sestanek važnega pomena za obrtni stan, se nadejamo številne udeležbe vseh slovansko mislečih obrtnikov iz mesta ter okolice.	Sklicatelji.
Tatvine. Železniški uslužbenec Josip Potočnik ie vkradel predvčerajšnjim na kolodvoru Lesni industrijski družbi »Drava« 26 desk katere pa so se zioet našle ter vrnile omenjeni lesni industrijski družbi. — Brezposelnega Frana H ijeka je osumila policija, da fe vkradel štiri samokolnice, katere pa lastnik doslej najbrže še ne pogreša. — Neki Fridrih Senekovič ie ukradel špediciji »Balkan« dne konjski opremi. Policiji se ie posrečilo izslediti tatu ter vkradeni opremi ter jih vrniti zopet lastnici.	4
Glavna tobačna zaloga — v slovenskih rokah. Kakor se nam iz zanesljivega vira poroča, preide naša glavna tobačna zaloga že s l.julijava iz roke znanega rene-gata v čisto slovenske roke dveh našh častnikov invalidov, nadporočnika Ge?a in Gnusa. U jamo, da s to že zdavno prepotrebno spremembo pomede vse ven, kar ne spada tja in da slovenski odjemalci pridejo saj do istih pravic, kakor so jih dozdaj oni vživali Nemci še boli pa — renegati.
Šahovski klub v Veliki kavarni. Vsi člani šahovega kluba, ki so se zglasili za turnir, se vabijo, da po možnosti hitro doigrajo igra, ker so že mnogi skoro vse igre končali. — V četrtek t. j. na kluba večer naj se polnoštevilno zbero. — Nove prijave za turnir se to pot ne sprejemajo več.
Sokolstvo.
V nedeljo dne 27. t. m. vsi k Sv. Lenartu!!
Porotno sodišče.
Maribor, 23. junija.
SLS izobraževalni tečaji pred poroto.
Po samih umorih, ropih in konjskih ta-vinah imamo danes za spremembo na zatožni klopi SLS politiko. Gre za slično vojno med SLS in »Samostojno« v Šmarju pri Jelšah, kakor se je nekako ob istem času vršila v Zgor. Sv.Kungoti. To vojno v svojem ozadju in bistvu politično tako zanimiva, da je še pred poročilom našega poročevalca v glavnih točkah "ojasnimo:
V okolici Šmarja ?e je »Samostojna kmetska stranka« pričela čimdalje bolj razvijati med prejšnjimi kmetskimi pristaši SLS Klerikalci so dolgo študirali, na kakšen lep način-bi si pridobili svoje zgubljene ovčice v svoj hlev. Slednjič so prišli na srečno misel: prireditev »izobraževalnih tečajev«. Po daljši agitaciji so sklenili, da prirede pod firmo SKSZ - (Slov. kršč. soc. Zveza) in KZ (Kmetska Zveza) tak »izobraževalni tečaj« tudi v Šmarju na dan 22. januarja. Ker sami nimajo večjih prostorov, so naprosili mesarja in gostilničarja Ivana Habjan:i, da jim prepusti svojo dvorano. Habjan, oristaš »Samostojne«, jim je nič slabtga sluteč, to tudi dovolil. Da bo vzbudil j večjo reklamo, so povabili vso Marijno družbo k skupnemu obhajilu. Po obhajilu so se glavni kolovodje sešli v župnišču, ozir. kaplaniji. Okoli p. ure se je potem v Habjanovi dvorani pričel »izobraževalni tečaj«. Prvi je govoril duhovnik, urednik Kranjc iz Maribora. Njegov govor je bil dostojen in je ostalo vse mirno. Med poslušalci se je nahajalo tudi nekaj pristašev »Samostojne«. P« Kranjcu je imel. nastopiti urednik Žeboty pod krinko »navodila za občinske volitve«. Ker je Žebot znan kot fanatičen* strasten politik je med tem prihajalo vedno več radovednežev. Pri drvenju v dvorano, so razbili Sipe in polomili stole ter mize. Habjanu seveda to ni bilo vseč.
Zdaj pa poslušajte, kako se je glavna duša mariborskega klerikalnega štaba, urednik Žebot pripravil za »izobraževalno« delo za priprosto kmetsko ljudstvo. Na svoji biležnici pripravljeni za govor je imel sledeče »šlagerje«, to je naslovne točke, iz katerih je razvrijal svoj govor: »Samostojni« liberalni
brezverci — Bogu, križ odpraviti iz šole — nadučitelj Žumer ne dela nič. — Žerjav slepar — in tako naprej.	(Konec prihodnjič.)
Zadnje vesti.
Karabinjerji napadli sušaški narodni svet.
LDU B a k a r, 23. junija. V ponedeljek dopoldne so karabinijeri zopet vdrli v prostore Narodnega viječa na Sušaku in iznova preiskali njegove prostore. Odšli so v klet in odnesli nekoliko stvari. Ta napad je bil že poprej pri-pravljen, ker so reški listi ostro pisali proti delovanju Narodnega viječa na Sušaku. Delovanje Narodnega viječa je ustavljeno. Prebivalstvo je zelo ogorčeno in vznemirjeno.
Manifestacijo pred bansko palačo.
LDU Zagreb, 23. junija. Za včerajšnjega slavnostnega obeda v banski palači se je zbrala na Markjvem trgu ranogo prebivalstva, ki je vedno in vedno vzklikalo regentu in prepevalo narodne himne. Ko je regent končal svoj govor in so se v dvorani zaslišale naše himne, je zbrana množici jela Irenetično aplavdirati in vzklikati. Vse to se je ponovilo tudi po govoru bana dr. Laginje. Na trgu zbrana množica je bolj in bolj naraščala. Vzkliki regentu in kralju Petru niso hiteli ponehati. Veliko navdušenje je nastalo, ko se je regent pokazal na oknu dvorane, kjer je ostal delj časa in se meščanom zahvaljeval za prisrčne ovacije.
Nova odlikovanja.
LDU Zagreb, 23. junija. Pri včerajšnji slavnostni večerji je regent odlikoval z redom Sv. Save I. razrela minister dr. Drinkoviča, dr. Križmana, dr. Korošca in dr. Kukovca. Šef zagrebške policije, dr. Cimperman, je v znak naivišjega priznanja za njegovo požrtvovalno delo ia za pripravo in organizacijo javne varnostne službe v Zagrebu odlikovan z redom sv. Save III. razreda.
Regent za novinarje,
LDU Z a g i e b, 23. junija. Pri včerajšnjem slavnostnem obedu se je regent Aleksander raz-govarjal s predsednikom Hrvatskega novinar: skega društva g. Kovačevičem Regent se je zanimal za zagrebško žurualistiko, ki se je o njej zelo laskavo izrazil. Vprašal je g. Kovačeviča o društvenih zadevah ter se zelo zanimal za organizacijo skuonega jugoslovenskega društva ter za organizacijo edinstvene jugoslovenske poročevalne službe in za vprašanje pen-. zijskega fonda. Regent Uje izjavil, da bo jugo-slovensko novinarsko društvo, v katetem bodo imeli Hrvati veliko vlogo mnogo doprineslo k napredku našega novinarstva, ki je v eminentnem interesu za našo narodno kulturo in za napredek naše države.
Skupščina dobrovoljcev odgodena.
LDU. Sarajevo, 23. junija. Skupščina zveze dobrovoljcev, ki je bila določena za Vidov dan, je odgodena za nekaj časa. Vršila se bo, ko se prenesejo iz Čehoslovaške zemski ostankt vidovdanskih junakov. Ob tej priliki nameravajo dcbrovoljci prirediti veliko manifestacijo v Sarajevem.
Deputacije beguncev in J. M. pri regentu.
Ljubljana, 24. junija. (Izvirno.) Depu-tecija Primorcev pojde k regentu, ravno tako tudi Jugoslovenska Matica in sicer vsaka zase.
Primorci nastopijo pri spreiemu princa regenta
V	velik' skupini v žalni obleki v številu čez 600 na cesti. Izroči se mu v dar šopek s trakovi opisanimi z imeni naših krajev. Naj se naredi tijdi v Mariboru tako in takoj o pripravah poroča sem. Narodni svet za neodrešeno domovino in Jugoslovenska Matica.
Zaprisega djakovskega škofa.
LDU. Zagreb, 23. junija. Fred včerajšnjim obedom je novi djakovski škof Ante Aksi-movič položil prisego v roke regenta.
Borzna poročila.
LDU Dunaj, 22. junija. (Borza.) Devize: Amsterdam 5875, Berlin 440, Bukarešta 0, Ziirich 2790, Krlstijanija 2700, Kodanj 2500, Stockholm 3225. Valute: nemške marke 436, leji 310, levi 280, švicarski franki 2 765, francoski franki 1175, italijanske lire 900, angleški funti 380, dolarji 145, carski rublji 220. V prostem prometu: Zagreb 200—225, Budimpešta plačila poštne hranilnice 87—99, Budimpešta nežigosane krone 87—99, [madžarske žigosane krone 87—99, Praga 381—393, Varšava in Krakov v poljskih markah 92—110, češkoslovaške krone (pettisočaki) 352—374, manjši bankovci 352—374, novi dinarji 800—850.
LDU. Z ii r i c h, 23. junija. (Borza). Devize: Berlin 15'15, Holandija 197’50, New Vork 548, London 21*97, Pariz 47 40, Milan 34 85, Bruselj 48'25, Kodanj 92'50, Stockholm 120 25. Kristijanijak96, Madrid 91*90, IBuencs Aires 238, Praga 13*40, Zagreb 7*85, Budimpešta 3*45, Varšava 3*60, Duuaj 3*95, avstrijske žigosune krone 4.
Slov. mestno gledališče.
Repertoar tekočega tedna:
V četrtek 24.: »Veseli dan ali Matizhek se shen«. Ab. B—53. Častni1 v§£er Frana Gregorina.
V petek 25.^”vNa dnu«. Izv. Ab.
V soboto 26.: »Hasanaginica«. Gostuje Nina Vavrova iz Zagreba. Ab. A—54.
V nedeljo 27.: »Na dnu«. Ab. B—54.
Zlet Sokolskega Sa-veza SHS v Maribot dne 29. avgusta 1920!
Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.«
Policija se ne briga
kje kdo inserira. Kdor pa hoče in-serirati z uspehom,-ta naj inserira v
Mariborskem delavcu
ker uspeh mu j° zasiguran!
=©=
C=©=
=©=J
Blago za zastave
se dobi v trgovini
Karol Worsche, Maribor
Gosposka ulica 10.	3—1
Razglas.
Važno za vsakogar!
Podpisana tvrdka si dovoljuje naznanjati vsem p. n. g. trgovcem in pekom, da je po-vetita edino prodajo nje znano najboljšega kvasa (germa) v Mariboru tvrdki
H. Perko, Maribor, Slovenska ulica št. 7
trgovina kandit kjer se bo dobival vsak dan zajamčeno sveži kvas (za trgovce po originalni tovarniški ceni)’
Tovarna špirita in drož Račje.
94
Gospodinje! Kuharice!
»tisitmMMHMMBHMBnmnacss .caae. • sWw
Vsak dan sveži kvas se dobiva pri Slovenska RCDI/n (Burg. ulica.7 l Lll&lU gasse 7)
e
Mariborska tiskarna
d. d.
(lastnica tiskarn Kralik in Rabič)
priporoča
vsakovrstne tiskovine, vizitnice, pro-
 —--------- ■	■—	"■■■!■—.M..	'	!	M	     —■—'■■M—-.-..
grame, lepake, letake, vabila itd, itd.
v
Kljub jako zvišanim cenam pri delavskih mezdah, se cene za izdelke niso razmeroma tako zvišale.
JCTBgajggHT ——tt——M——