v Škofji vasi državljanska nepokorščina? Antraks v Zičah pod nadzorom i • rs." Št. 83 / Leto 63 / Celje, 21. oktober 2008 / Cena 0,81 EUR □ Ü J Lhö □ Okovom« ureOnke« hft; T^tjena Cvtm Vroča sodna jes znam6»iu umor Celjsko sodišče te dni sodi celjske^^ mu policistu za umor Beriše, v sredo je napovedano sojenje za poskus umora v Janškovem selu,^^ prihodnji teden pa ^Se-aa^rutaln«^"^ umore v Tekačevem prizorišča iz leta 1997). Foto: SHERPA Kozjanski iVIakedonec Goce Kaiajdžiski, slikar, človek širokih obzorij in izjemnega temperamenta ^^^ ^_ -...Vi' Vaje na zaprtem oddelku Spremljali smo vaje za opero Teharski plemiči, ki je gotovo eden večjih celjskih kulturnih projektov zadnjih let» 2 PK>G0DKI Kdaj bo odklenkalo goram papirja v zdravstvu? Bliža se čas, ko pacienti ne bodo več prenašali zdravstvene pošte - Pilotno uvajanje nove zdravstvene kartice z on-iine izmenjavo podatkov Kako dandanes izgleda obisk pri zdravniku? Vpišejo vas v računalnik, s pomočjo zdravstvene kartice preverijo, če ste zavarovani, potem pa gre tako kot pred sto leti. Osebni zdravnik vpiše vaše teža-ve v vaš zdravstveni karton» vas s papirjem v roki pošlje v laboratorij ali ka-mor je pač treba, vi potem zbirate izvide in jili prinesete nazaj k zdravniku, ta vam na roko napiše recept, z njim ^este v lekarno ... Če vas bolezen ali nesreča presenetita daleč od izbranega zdravnika» živa duša ne ve. kakšne bolezni mor-da Še imate, kakšna zdravila jemljete in ali ste na kaj alergični. Vse to se dogaja v Času, ko je v gospodarstvu že dolgo samoumevno elektronsko poslovanje, ko lahko vrsto upravnih postopkov rešimo iz domačega naslonjača, ko lahko tako plačujemo račune in urejamo še marsikaj. V bolnišnicah, zdravstvenih domovih in lekarnah pa še vedno prenašamo papirje. Kako dolgo še? Na to vprašanje so pred kratkim v Zrečah iskali odgovor udeleženci kongresa o medicinski informatiki, ki ga je ob svoji 20-letnici pripravilo Slovensko društvo za medicinsko informatiko. Pod naslovom e-zdravje za zdravje so strokovnjaki iz Slovenije in tujine iskali kar na;bolj učinkovito pot uvedbe informacijskega sistema v vse ravni zdravstva. Vprašanju, kako dolgo Še po sta* rem, je bila namenjena okrogla miza, na kateri so sodelovali najpomembnejši predstavniki slovenskega zdravstva. Kot je zagotovil direktor zdravstvene zavarovalnice Samo Fakin, ne več dolgo. Zavarovalnica gradi svoj online sistem, ki ga te dni začenja preizkušati z novo zdravstveno kartico na novogoriš-kem območju, spomladi 2009 pa naj bi bil uveden povsod v Sloveniji. Poleg osnovnih podatkov o zavarovancu bo na kartici zapisano, kdo je njegov osebni zdravnik, kakšna zdravila in medicin-skotehnični pripomočki so mu bili izdani, morebitna nosečnost ... To bo tudi osnova za nadgradnjo - elektronski recept in elektronske kartoteke. Skromna računalniška pismenost zdravnikov Verjetno ne bo šlo zlahka. Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kuko Vič je ocenila, da se bodo stvari premaknile šele takrat, ko bo 30 ti- soč zaposlenih v zdravstvu spoznalo, da je to dobro in potrebno. Ravno raziskava ministrstva je pokazala, da samo 60 odstotkov zdravnikov uporablja pri delu računalnike. Izvajalci zdravstvene dejavnosti so marsikje slabo opremljeni in Če Že deluje elektronska izmenjava dokumentov znotraj posamezne organizacije, m^ nji- mi to ne gre. Sistemi so neusklajeni, njihova razvitost je v veliki meri odvisna od odnosa vodilnih do informatizacije. Da bi v dobro ne le poslovanja in načrtovanja, temveč predvsem bolnikov vendarle pospešili uvedbo informatizacije v vse ravni slovenskega zdravstva« ki jo je ministrstvo za zdravje načrtova- lo do leta 2010, bo svoje prispevalo tudi Slovensko društvo za medicinsko informatiko. Predsednik društva dr. [van Eržen ugotavlja, da velikih zamud ne bo: »OdloČili smo se. da ustanovimo izo-braževalno akademijo, saj nepoznavanje najbolj odvrača od uporabe sodobnih tehnologij.« MILENA B. POKUČ NOVI TEDNIK Predčasne subvencije Kmetijska gospodarstva» ki so jim poletna neurja povzrc^la precejšen izpad dohodka, naj bi v tem tednu prejela odločlse io izplačila neposrednih pla-ČiJ v višini 50 odstotkov vrednosti plačilnih pravic za leto 2006. Sklep velja za več kot sto slovenskih občin, med katerimi je tudi 20 občin s Celjskega. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo malo več kot 3.200 kmetijskim gospodarstvom izplačalo predvidoma več kot Štiri süiijone evrov. Za ta ukrep so se odloČili zaradi velikega obsega neurij in povzročene velike škode, ki je sovpadala z naraščanjem stroškov kmetijske pridelave. Nekateri kmetje so sicer pričakovali, da bodo dobili izplačila že septembra in v višini 80 odstotkov plačilnih pravic. Vendarle, kot pojasnjujejo na ministrstvu, izvedbo predplačil odobri Evropska komisija. Ta v izrednih primerih dovoljuje predhodno plačilo tudi pr^ i. decembrom, vendar v nobenem primeru ne prej kot 16. oktobra tekočega leta. Prav tako ni mogoče predplačilo v višini veČ kot 50 odstotkov. US i debaterji na Celjskem v srednji elektro in računalniški Šoli v Velenju se je v soboto zbralo več kot 150 debaterjev in debaterkiz vse Slovenije. Sred-nje^lci so se na prvem Gorenjevem de-batnem turnirju, ki je nastal v organizaciji zavoda Za in proti, zavoda za kulturo dialoga, in Debatnega kluba Velenje pogovarjali o temi Razvite države nosijo največjo odgovornost za trgovanje z ljudmi. Turnirje bil prvi letošnji srednješol slu debatni turnir in istočasno tudi prvi Gorenjev debatni turnir. Za m proti, zavod za kulturo dialoga, in Gorenje sta namreč letos sklenila dogovor, po katerem bo Gorenje vsako leto podprlo debatni turnir v Velenju. Turnirja $0 se udeležili srednješolci iz različnih slovenskih igraje v, med drugim tudi iz Celja in Velenja, slavile pa so Ljutomerčanke. Prav tako v soboto so manjši osnovnoSol-slci debatni turnir na debatno trditev Mladi danes prezgodaj izgubijo nedolžnost pripravili v Domžalah, kjer sta se v finale uvrstili obe ekipi iz celjske OŠ Lava, US Korotan v srcu Celje je včeraj gostilo znanstveni simpozij Korotan v srcu - osem desetletij kluba koroških Slovencev. Simpozij so pripravili Inštitut za narodnostna vpra^-nja, kluba koroških Slovencev iz Maribora in Ljubljane in celjsko ^odovinsko društvo. Glavni organizator Janez Slergar iz Inštituta za narodnostna vprašanja je povedal, da so simpozij pripravili v Celju, ker so pred osmimi desetletji prav v tem mestu ustanovili tudi klub. »Ta prvi shod slovenskih koroških emigrantov je bil v tedanji Nemški hiši v Celju, današnjem Celjskem domu. udeleženci pa so na njem ustanovili prvi klub koroških Slovencev.« Osemnajst uglednih slovenskih zgodovinarjev, publicistov In strokovnjakov za narodnostna vprašanja z obeh strani meje je v Narodnem domu razpravljalo o različnih temah zgodovine položaja koroške manjšine, pomenu delovanja kluba koroških Slovencev, tu- di o značilni koroški Ljudski glasbi, na ogled pa je bila tudi priložnostna razstava o osmih desetletjih delovanja kluba. Simpozij se je končal s slavnostno mašo za pokojne člane kluba v celjski stolni cerkvi sv. Danijela in z večerno slavnostno akademijo. na kateri je zbranim govoril evropski poslanec Lojze Peterle, glasbeni del sporeda pa so oblikovali oktet Suha in kitarist Janez GregoriČ. BS ISeitlflllSCEMG OPTIMiSTICNG OSEBO V POSLOVNI ENOTI CEUE IŠČEMO SVETOVALGA/KO NA PODROČJU POSLOVMUA S PREBIVALSTVOM. P09lavHne r^aloge bodo svetovanje in infonniranje strank v poslovni enot) ter prodaj vseh t>anÖrtlh storitev in produktov, of^^vljan/e gotovinskih in negotovinskih poslov tef vzDOStavljanje in ohranjanje dolgoročnih poslovnih odnosov s strankami. Ce v opisu dela vidita izz)v zase in bi svoja sposobnosti želeli aktivno preizkusi v praksi, vas vabimo da ^ ogledate zahteve in pogoje za ponujeno delovno mesto ter kontaktne podatke ZA prijave na nasi strani www.unicreijltbank.al v rubriki O NAS / 2AP05LJTEV / ZAPOSUrVENE PRIU3ŽN0ST1. saSI^UniCreditBank www.novitednik.coinwww.radiocelje.coni ipc št. 83 - 21. oktober 2008 NOVI TEDNIK ^IB^UALNO Na Očkovi kmetiji vŽEcah se je po potrditvi bacila antrakse pri poginulih živali vsa spremenik». (Foto: SHEPPA) Antraks v Žicah pod nadzorom Potrjen vranični prisad pri poginulih telicah iz hleva Jožeta Očka - Strogi ukrepi proti širjenju bolezni - Cepijo že živino v bližnjih hlevih - Ljudje niso ogroženi - Rejcu bo pomagala občina Vranični prisad oziroma antrakd. ki so ga potrdili pri treh od Štirih ta mesec poginulih govedih iz hleva Jožeta Očka v ZiČah pri Slovenskih Konjicah, je pod nadzorom. Tako so zagotovili v petek na tiskovni konferenci, ki jo je sklical konjiški župan Miran GorinŠek. predstavniki republiške veterinarske uprave (Vurs) in konjiilce veterinarske postaje. Zaradi stro^ ukrepov, ki jih je predpisal Vurs> ni nevarnosti, da bi se okužba prenesla na druge žK^. možnosti, da bi zboleli tudi ljudje, pa praktično ni. »Če bi bila kakršna koli nevarnost, da se bolezen z živali prenese na ljudi, bi se odločili za preventivno zaščito z antibiotiki ali za cepljenje. Na Inštitutu za varovanje zdravja RS so ocenili« da to ni potrebno,« je poudarila direktorica konjiškega zdravstvenega doma Mihaela Pu-gelj, ki je tudi osebna zdravnica Jožeu Očka. Zavrnila je tudi možnost okužbe preko pitne vode. Le kilometer od kmetije, kjer je izbruhnil an-traks, so namreč ui vrtine pitne vode in površinsko zajetje Cimerman. S to vodo oskrbujejo večino prebivalcev konjiške občine. »Vodo od leta 1999 dezinficiramo poleg s klorom tudi z UV-svetlobo, ki uničuje bakterije,« je navedla tudi direktorica konjiškega komunalna podjetja mag. Špela Hlačar. Stari znanec antraks Vranični prisad ali antraks je bolezen, ki se najbolj pogosto pojavi pri rastlinojedih živalih: govedu, ovcah in prašičih, z obolelih živali pa se lahko prenaša tudi na ljudi. Mihaela Pugelj in Andreja Bi^ak zagotavljata, da nevarnosti za ljudi ni. Iz človeka na človeka se bolezen ne prenaša. Po navedbah direktorice celjskega veterinarskega urada Andreje Bizjak je v Sloveniji prisoten že zelo dolgo. V zadnjih SO letih se je bolezen pojavila na 78 območjih, nazadnje leta 2001 na Tolminskem. Na človeka se je nazadnje prenesla leta 1983. Obolela sta lastnik bolne živali in mesar, ki je žival zaklal. Na Celjskem so zadnji primer kožne oblike antraksa zabeležili leta 1971. Zbolela sta dva kmeta, lastnika bolne živali. Ravno kožna oblika bolezni je pri človeku najpogostejša, hlu'atipa tudi najlažje ozdravljiva. Ogroženi so Ijud-je> ki prihajajo v stik z živalskimi kožami in mesarji. Bacil ali pa spore antraksa z živali vstopijo v človeka skozi poškodovano kožo. Druga znana oblika, pljučni antraks, je izredno redek, saj se lahko razvije Je, če vdihavamo spore antraksa. V Slo-veniji takšnih primerov niso zabeležili, vsi pa se §e spominjamo panike, ki je nastala pred leti zaradi poštnih pošiljk bich teroristov. Smrtno nevarni bel prah so bile spore umetno gojenega antraksa v velikih koncentracijah. S lakinimi koncentracijami se v naravi ne srečujemo. Sicer pa se je z an-traksom mogoče okužid tudi z uživanjem okuženega, ne dovolj dobro toplotno obdelanega mesa. V tem primeni pride Jože Očko do tako imenovane gastroin-cestinalne oblike bolezni. "Ri-di ta je izredno redka. Hud udarec za kmetijo Izbruh antraksa v hlevu je za mladega gospodarja Jožeta Očka hud udarec: »Velike načrte sem imel, sedaj pa lah-ko samo upam, da bo kmetija sploh preživela,«Žeadločilev, da po smrti očeta pred dvema letoma prevzame kmetijo, za sedaj že diplomiranega inženirja agronomije gotovo ni bila lahka. Gospodari ob zaposlitvi na Kmetij sko-gozdarski zbomid v Ljubljani in magistrskem študiju agrarne ekonomike na mariborski kmetijski fakulteti. 25 hektarov velika kmetija je vključena v kme-tijsko-okoljske programe, »r^ed nesr^o, ki nas je udarila, smo imeli 30 glav živine. Krave dojilje se pasej o na travniku, ostalo pitano govedo je vhlevu v prosti reji. Pn^i pogi- »Antraks ne spada med hudo nalezljive bolezni, je pa neprijeten zaradi lastnosti bacila, ki na zraku tvori odporne spore. Te lahko v vlažni zemlji preživijo tudi desetletja,« navaja glavni razlog, da je pri nas in drugod v Evropi Še vedno toliko igrišč te bolezni, Andreja Bizjak Na dan jih lahko prinesejo deževniki ali pa voda. To bi lahko pojasnilo tudi pojav antraksa v Žičah. Slavko Hren vidi tri možnosti: so se lahko okužile pri na Ravniku ob Dravinji, ki je poplavljala, ali pa oiorda na zemljišču, kjer je bilo pred več desetle^i mrhovišče. Izključiti ne moremo tudi možnosti prenosa s tii kilometre oddaljenega Brda, kjer smo pred 25 leti prav tako imeli primere okužbe z vraničnim prisadom.« Slavko Hren ni so se začeli aprila in maja. Poginilo je pet glav živine. Do štirih novih poginov je prišlo oktobra. Pri teh so potrdili diagnozo anu'aks.« niza dejs-tva, Id so mu življenje obrnila na glavo. »Mislim, da prvi pogini niso bili povezani s to diagnozo. Živali so obležale po težkih porodih,« pravi Slavko Hren. Tudi statistika, ki jo je navedla Andreja Bizjak, lo na nek način potrjuje: »Od 1. januarja do IS. oktobra letos je v Žičah poginilo 28 od 377 glav govedi. Pri Očku 9, prav toliko tudi pri sosedu, sicer pa od 1 do 3 živali. To je normalno.* Bolezen je torej izbruhnila jeseni, po deževju. Poginile so štiri živali, pri treh so po raztelešenju tudi potrdili prisotnost badla antraksa. To pa pomeni stroge in drage ukrepe, s katerimi preprečujejo širjenje bolezni. »Antraks ni na listi A - to pomeni, da moramo sami plačati vse ukrepe, hkrati pa smo ob glavni vir dohodka na kmetiji,« je obupan Jože Očko. Promet z živalmi je namreč prepovedan, prav-tako ne smejo prodajati krme..Uničiti morajo ves gnoj> ki ga je 50 do 70 ion. Povrhu pa so poleg Številnih splošnih preventivnih ukrepov dolžni razkužiti hlev in druge objekte, postaviti dezinfekcij ske ba-riere, cepiti vse živali... Antraks pri živalih ... Čas od infekcije do pojava kliničnih znakov je največ S dni, pri ovcah se prvi znaki lahko pokažejo že po 24 urah. V najhujSi obliki pride do nenadnega pogina pri na videz zdravi živali, ki pade po tleh. Na ustih in nosu se pojavi krvava pena, iz zadnjične in vaginalne odprtine pa teče čista kri. Pride do težav pri dihanju, krčev ter posledično do pogina zaradi paralize dihalnega centra. Ta oblika je najpogostejša pri ovcah. Okužene živali izločajo povzročitelja preko vseh izločkov, Id jim je primešana kri, v iztrebkih, urinu in izcedku iz nosa. {Vurs na svoji splemi strani) ...in pri človeku Razvoj bolezni pri človeku Je odvisen od vstopnega mesta bacila v telo. Doba inkubacije (čas od okužbe do izbruha bolezni), je običajno od 1 do 7 dni, lahko pa tudi do 60 dni Najpogostejša oblika, kožni antraks, se pojavi na rokah, obrazu in drugUi nepokritih delih telesa kot t. i. maligna pustula (krasta z ognojki in nebolečo oteklino), ki jo spremljajo splošni bolezenski znaki: povišana temperatura, glavobol, bolečine v mišicah. Kraste po nekaj dneh Izginejo, ostanejo bra^otine na koži. Pri pljučnem antraksu se pojavi povišana telesna temperatura, suh kašelj, bolečine za prsnico, težave z dihanjem, pljučnica. Zdravljenje antraksa poteka z antibiotiki; ob antibiotičnem zdravljenju je smrtnost pri kožnem antraksu zelo majhna, veliko slabša pa je prognoza pljučnega, gastrointestinalnega in septičnega antraksa. (ZZV Celje na svoji spletni strani) Špela Hlačar Sredi živinorejske doiine «Odkar je bil potrjen antraks, izvajamo vse ukrepe, ki nam jih je naložil Vurs,« zagotavlja veterinar s konjiške veterinarske postaje Slavko Hren. »Lastniku smo dali razkužilo, z odločbo prepovedali promet z živalmi, prodajo krme in gnojevke ter zagotovili dovolj cepiva. Živali v Očkovem hlevu smo cepili najprej, potem smo nadaljevali v bifejih hlevih in postopoma bomo krog širili.« Kako na Široko, je zaradi razdrobljenosti Očkovih parcel sredi izrazito živinorejske doline težko reči, a Hren že napoveduje, da bo nastal veUkdistrikt.Običajnosegajo meje distriktov vraničnega prisada tri kilometre od Žarišča, kjer je prišlo do okužbe. Znotraj teh meja je poleg za cepljenje živali potrebno skrbeti tudi za stalen nadzor, uporabo osebnih zaščitnih sredstev, »še zlasti ob vsakem vročinskem obolenju. Poleg tega pogosto bolezenski znaki niso značilni in šele raztelešenje dokaže okužbo z antraksom, zato se bomo v vseh sumljivih primerih odločali zanj,« napoveduje Hren. »Upam, da bomo, tako kot sedaj na Brdu, Čez 25 let lahko rekli tudi za to območje, da je čisto.« Kar 2S let je namreč potrebno povsod, kjer se je pojavil antraks, v širokem pasu cepiti vse živali... Pa še potem ne moreš biti prepričan, da je nevarnost za vedno mimo. »Pričakujem, da bo drŽava zagotovila sredstva za cep-Ijenje živali na novo odkritem žarišču antraksa,« je bil jasen Miran GorinŠek. »Iz občinskega proračuna bomo pomagali pri dragih ukrepih, kot so uničenje gnoja in razkuževanje,« je obljubQ. Če bo treba ves gnoj in ostali mo-rebitru okuženi material odpeljali v sežigalnico, zna biti račun visok. A ko gre za nalezljive bolezni, je račune pač bolje plačevali z denarjem kot s trupli. MILENA B. POKLIČ it. 83 - 21. oktober 2008 m GCKWDDARSTVO NOVI TEDNIK i % V Termah Olimia veliko gradijo, svetovne finančne krize pa zaenkrat skoraj ne eutljo. Na fotografiji direktorica Term Tuhelj Ivana Kolar, direktor Term Olimia Zdravko Poehralšek ter vodja marketinga Torm Olimia Vasja Čretnik. Terme Olimia krize skoraj ne čutijo Letos je gostov celo nekoliko več kot lani - Tudi na gradbiščih brez vpliva finančne krize v Termah Olimia v Podčetrtku svetovne finančne krize skoraj ne čutijo ter bodo poslovno leto zaključili tako, kot so načrtovali. T\idl velike naložbe» ki jih izvajajo. bodo lahko uspeSno zaključili, saj je njihova fi* nančna konstrukcija pokrita. Do septembra so skupni prihodki v Termah OJimia znašali dobrih 11 milijonov evrov, kar je 8,5 odstotka več kot lani, gostov ter nočitev pa je bilo več za dva odstotka. »Pri Številkah se vpliv krize ne pozna, vendar je treba povedali, da moramo vložiti nekaj več truda, to je denarja. Zato da lahko dosegamo takšne rezultate kot jih. Stroški prodaje so višji, vključujejo višje stroSke za rekla- mo, prav tako je potrebna večja konkurenčnost pri cenah. Ce seveda želimo lanskoletne rezultate obdržati oziroma jih nekoliko preseči,« odgovarja direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek. Manjši, enoodstotru porast beležijo pri številu kopalcev. »Posebej smo zadovoljni, ker smo uspeÜ obdržati Število nemško govorečih gostov na lanski ravni, Čeprav so Številke na državni ravni negativne,« dodaja direktor. Porast števila gostov v Termah Olimia je na račun tujih gostov, med drugim Italijanov, ki jih je letos kar za II odstotkov več. Med novimi tujd jih je skoraj tretjina z različnih drugih trgov, z Danske, iz Velike Britanije in Rusije. iJMEIIO Ceijfi DAN ODPRTIH VRAT Kd) se zgodi z odpodki, ki jih doma zbirate ločeno In jih oddajate na ekolcöce otoke in v zWm© centre? Vabljmi na ogled ki predstevttev Regionalnoga centra za ravnat^ z odpadki v BiAovüaku pri Celju v sredo, 2Z oktobra 2008, od 10. do 17. ure. Vodeni ogledi bodo vsako pokio uro. Noši strokovnjaki vam bodo predstavili proces ravnanjo z odpodki v pxDsameznIh objektih RCERO. VABUENI! ac*ui«nni9 cxiQiMien $irTVO orgcr Tri gradbišča Veliki gradbišči, ki sta trenutno med hotelskimi objekti, gostov kot kaže niti ne motita. V hotel Sotelia, ki ima največ zvezdic, prihajajo najzahtevnejši gosti, zato so nove nadstandarne vodne površine za kopanje nujne. V novih termah Wellness Orhide-lia (doslej so jih Imenovali Terme Lux) bo tisoč kvadratnih metrov novih zunanjih in notranjih vodnih površin ter še svet savn na 1700 kvadratnih metrih. Nove terme, ki bodo poleg obstoječih, bodo odprli aprila, decembra pa bo odprtje nove garažne hiše, saj parkirnih prostorov ob konicah vse bolj primanjkuje. Garažno hišo gradijo od prejšnjega meseca na obstoječem parldriSCu med termami in najstarejšim hotelom, Brezo. Na njeni fasadi bo zelenje. saj želijo, da bi to območje ostalo čim bolj zeleno. Nove terme ter garažna hiša bodo skupaj stale 14,5 milijona evrov, od česar je za terme na voljo 1,7 milijona evrov z javnega razpisa Evropskega sklada za regionalni razvoj. Načrtovana naložba Term Olimia v izgradnjo □ovih leno v Gevgeliji, tik ob meji z Grčijo, ostaja aktualna. Po vzoru njihove investicije v Terme 'Hihelj □a Hrvaškem načrtujejo gradnjo bazenov in tudi večje igralnice, za kar se bo prihodnje lelo (zaradi novega statusa Makedonije) odprla možnost koriščenja evropskih sredstev. Projekte so začeli, potekajo ludi pogovori z zainteresiranimi vlagatelji, makedonskimi oziroma grškimi bankami» ki sonjihovilastniki. Za okvirno 35 milijonov evrov vreden projekt bi morali iz Podčetrtka poskrbeti za približno petino zneska. Poleg garažne hiše in novih term bo pred koncem leta nastalo še eno g rad bi š- V Termah Tuhelj na bližnjem HrvaŠkem, v katere so investirale TermeOlimia, so do septembra ustvarili 4,5 milijona evrov prihodka, kar je 16 odstotlupv več kot lani. Dobička iz poslovanja, v znesku 720 mtlijoniov evrov, je za 4,7 odstotka več kol lani. Gostov je za 12 odstotkov več, m^ njimi so kar tri Četrtine s Hrvaške. Kopalcev so našteli za približno Štiri odstotke več. V Termah TUhelj bodo prihodnje leto med drugim zgadili nov holel, vreden osem milijonov evrov. če, saj bodo holel Breza povsem obnovili ter dogradili. Hotel s tristo posteljami Je bil zgrajen pred coč-no tridesetimi leti ter obnovljen v letu 1994, v njem pa beležijo kar 80-odstot-no zasedenost. V začetku decembra bodo izbra h Izvajalca, hotel z dodatnimi sto posteljami pa naj bi bil dokončan do konca prihodnjega leta. Najprej bodo opravili njegovo širitev ter potem obnavljali staro hotelsko jedro po tretjinah, tako da bo v obnovi vedno po sto postelj. Velike naložbe v Termah Olimia zaradi svetovne finančne krize torej niso ogrožene. »Če se bo svetovna kriza nadaljevala, bo to gotovo vplivalo, da bomo morali investicije, ki jih imamo v mislih za prihodnja leta, temeljito preračunati oziroma premisliti,« odgovarja direktor. In zakaj toliko gradbišč? Slovenija je v zadnjem obdobju, ko prejema nepovratna evropska sredstva, zato je treba ponujeno izkoristiti. »Zato da bomo potem, ko tega ne bo več mogoče koristiti, v boljšem položaju v primerjavi s konkurenco v Italiji in Avstriji, pa tudi na HrvaŠkem,« pravi Poč i val Je k. BRANE JERANKO Foto: KATJaŠA Stabilizacija tečajev lY^ovanje na Ljubljanski borzi je po obdobju strmega padanja delniških tečajev v začetku preteklega tedna doživelo popravek v pozitivno smer, kjer so se tečaji obdržali do konca tedna. Razlog za kratkoročen optimizem na kapitalskih ti^h Sirom sveta je bil vsekakor dogovor najvišjih predstavnikov največjih svetovnih ekonomij o usklajenemu reševanju finančnega sektorja. Politični predstavniki so sprejeli ukrepe za krpanje velikih lukenj v bilancah finančnih gigantov in s tem trg poplavili z ogromno finančno injekcijo, ki so jo vlagatelji sprejeli z optimizmom» Tečaji na kapitalskih trgih so se po dolgem času obarvali zeleno. Tudi tečaji na Ljubljanski borzi so sledili globalnemu trendu in v ponedeljek smo lahko videli veČ kot 5-odslotno rast delniških tečajev. Ta rast je prebudila marsikaterega vlagatelja, ki je zaradi ugodnih tečajev domačih borznih družb začutil pravi trenutek za vstop na trg, kar je v večji meri botrovalo k še bolj evforičnem vzdušju v torek, kar je delniške tečaje v povprečju potisnilo 8 odstotkov nad ponedeljkove zaključne tečaje. Ta dan je nakupna mrzlica potisnila indeks SBI 20 do 5.832 indeksnih točk. kar je 700 indeksnih točk oziroma 14 odstotkov višje od petkovega zaključnega tečaja. Ta rast je vlagateljem, ki so kupovali po načelu »kupuj, ko je na tcgu največja panika«, omogočila, da so lahko ob koncu torkovega trgovanja želi zajetne donose. Visoka dvodnevna rast in ohlajevanje zahodnih kapitalskih tT%ov sta v sredo in četrtek postregla z unovčeva-njem dobičkov. V petek je bilo na trgu spet zaznati nekoliko optimizma, a je bilo trgovanje podprto z nizkim prometom, kar ni ravno dober znak za nadaljevanje pozitivnega trenda v tem tednu. Optimizem v začetku tedna je pripomogel k 8,37-odstotni rasti, s čimer je indeks SBI 20 teden zaključil pri 5.544 indeksnih točkah. Še bolje se je odrezal indeks SBI TOP, ki je pridobil 9,29 odstotka. PRECUDTiCAJEV V 0BD08JU MfD 13,10.2008 in 17.10.2006 OtrrakB ima Enotnitečaj PromatvtEUR %spr. CICG Cinkarna Olje 115.0G 0.00 0.00 CETG Cetis 0.00 0,00 0.00 GRVG Gorenje 24.23 1.610.20 ^ -4.12 PILA Pivovame Ulko 5B.16 305.50 ^ 6.06 JTKS Juteka 0.00 0.50 ^ 3.00 rroG Etoi 0.00 o.oo o.oo VeČina domačih »blue chipov« je pridobilo na vrednosti. Kupci 50 pokazali največje zanimanje za delrüce Petrola, ki je pridobil 16,6 odstotka in petkovo trgovanje zaključil pri enotnem tečaju pri 390,51 evra. Visoko rast sta beležila tudi Pozavarovalnica Sava in Krka, Prva je pridobila 12,6 odstotka in pristala pri ceni 19,99 evra. Z najpromemejšo družbo na Ljubljanski borzi je bilo ustvarjeno za dobrih 12 milijonov evrov prometa, tečaj pa so se v zaustavil pri 70,39 evra, kar je 10,9-odstotna tedenska rast. Na drugi strani so razočarale delnice Istrabenza, ki so cenejše za 3,2 odstotka in zaključile leden pri 53 evrih za delnico. INDCKSI MED 13.10.2008 in 17.10.200B Indek» Zadnji t«{Ai %tpr. S6I20 6.454.67 ^ 0.99 Turbulentno gibanje delniških tečajev v zadnjem obdobju kaže, da so razmere na finančnih trgih kljub številnim reševalnim akcijam Še vedno nestabilne. To nakazuje, da bo obdobje visokega nihanja tečajev trajalo še nekaj časa, zato bodo vlagatelji za pozitivne donose tudi v prihodnosti morali nekoliko več tvegati. JAN KORADIN borzni posrednik lURlKA d.d., Trdinova 3. 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6. 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Bencin manj kot evro! Bendni, dizelsko gorivo In kurilno olje so od danes Še cenejši, liter bencina stane celo manj kol evro. 95-oktan-ski bencin je namreč cenejši za 0,102 evra na liter in stane 0,984 evra, 98-okianski bencin pa je po novem 0,998 evra. liter je rmireč cenejši za 0,101 evra. Dizelsko gorivo bo cenejše za 0,101 evra na liter (1,044 evra), kurilno olje pa za 0,102 evra (0,710 evra). n 4> n i k ta C 4 m it. 83 - 21. oktober 2008 NOVI TEDNIK aktualno Pasivna občina KS Škofja vas pripravlja državljansko nepokorščino Po promelni cesti skozi Skofjo vas se vsak dan pelje od 16.000 do 17.000 vozil. In po skoraj 40 letih opozarjanj in truda krajani Še vedno nimajo pločnika. Kot smo že poročali, se je zataknilo pri zemljiščih, saj jih nekateri lastniki nočejo prodati. Kot opozarjajo v Krajevni skupnosti (KS) Skof-ja vas, je srž problema v (ne) dejavnosti občine. Če se ne bo nič spremenilo, krajani napovedujejo državljansko nepokorščino. Krajani KS Skofja vas opozarjajo na problem zelo prometne ceste že več desetletij. Predsednik KS Škofja vas Bogo Jamnikar pravi, da ključna težava pri neizgrad-nji pločnika zagotovo niso ne-normaJne zahteve lastnikov zemljišč, ki jih nočejo prodati: »Pločnik gradimo za naslednjih 50 let in želimo, da se to kompleksno uredi. Da občina da taicšne izjave, da so krajani nepripravljeni za sodelovanje, ne drži.« Jamnikar dodaja, da bi bilo treba oi^anizirati sestanek z vsakim lastnikom posebej, s predstavniki občine in direkcije za ceste, ki je tudi dejanski investitor. Podobni sestanki so sicer že bili, vendar Jamnikar opozarja, da krajani niso od teh sestankov imeli nič, saj so bili s strani Bogo Jamnikar pravi, da se v Škofji vasi pripravliajo na državljansko nepokorščino. občine vedno prisotni laki ljudje, ki nimajo ključne besede. Sestanki naj bi bili organizirani v septembru, kot smo pisali tudi v Novem tedniku, vendar se ni godilo nič, Najostrejša možna, a ne protizakonita Sicer pa si krajani ob gradnji pločnika želijo izgradnjo zaledne ceste. Nekateri namreč brez te ceste in ob zgra-jenem pločniku Še iz svoje hiše ne bi mogli normalno priti. Eden od krajanov je pripravljen zamenjati celotno hišo z novo, saj je njegova hiša že zdaj priciično na cesti. Spet drugega lastnika občinske službe preprosto povedano ne najdejo. Ta ima namreč v svoji hiši najemnike, ki jim }e strogo prepovedal, da dajejo drugim njegovo telefonsko številko. In lako do tega lastnika ne morejo priti. Vendar: ali je res tako težko ali je pač treba imeli voljo? Da je občina pri izgradnji pločnika v škofji vasi vsaj malo pasivna, pravijo tudi na direkciji za ceste. Kot so nam povedali, občina namreč do danes še ni podpisala sporazuma za sofmanciranje. Država bi verjetno lahko šla tudi v razlastitev lastnikov, vendar kot nam je pojasnil Jure Pejanovlč z direkcij e za ce-ste, se tega ne poslužujejo velikokrat: »Vedno poskušamo doreči vse zadeve - ali je vprašanje cena ali želja teh prebivalcev po kakšni dodatni cesti. Mislim, da bomo morali Še občina in mi nekajkrat sesti skupaj s temi ljudmi in se poskušati dogovoriti.« Če bo res tako, bodo krajani na sestanku pričakovali človeka, ki bo lahko, tako Jamnikar, zagotovil. da bodo dobili zaledno cesto in krožiŠČe. Vendar Jamnikar opozarja, da dokler ne bo politične volje s strani župana in mestnega sveta, toliko časa se izgradnja ne bo začela: »Vrabci Že Čivkajo, da ni denarja. Ampak jaz se sprašujem, k^ni laajani smo krajani Škofje vasi. Ali smo resnično drugorazredni ali nimamo pravih botrov na občinskem svetu? Mislim, da bo potrpljenja tudi kmalu konec.« Ker z občine prihajajo vedno sogovorniki, ki ne mor^o ničesar konkremega zagotoviti, krajani pa bi vendarle tudi radi imeli pločnik, Jamnikar napoveduje, da se v KS Škofja vas pripravljajo na državljansko nepokorščino. Kaj bodo pripravili, predvidoma takoj po novem letu, zaenkrat Še noče razkriti. Pravi le, da bo akdja najostrejša možna, vendar ne protiz^onita. ŠPELA KURALT Slepi in slabovidni na Biserih Savinje Biseri Savinje, tako so Člani Združenja prijateljev slepih In slabovidnih Slovenije naslovili letošnje, že Četrto srečanje slepih in slabovidnih literatov, ki so ga izpeljali v soboto v Celju. Pobudnik združevanja prijateljev slepih in vodja programa Biserov Savinje Zvonko PerliČ je povedal, daje njegov temeljni pomen v tem, da na srečanju predstavijo svoja dela javnosti slepi in slabovidni. »S tem krepimo voljo in samozavest ustvarjalcev, da nadaljujejo pot literarnega ustvarjanja. Kljub temu, da je pri pripravi srečanj več težav, bomo delo in tovrstne prireditve nadaljevali, če zanemarimo težave z mobilnostjo, ki so velike, saj na srečanje prihajajo slepi m slabovidni iz vse Slovenije, je največja težava pri prepričevanju kolegov, literarnih ustvarjalcev, da svoja dela javnosti sploh predstavijo. Posamezni pisci še vedno skrivajo svoja dela v predalih- Mi pa jim pravimo - ven iz predala ne glede na to, ali je zapisano vrhunsko ali tudi ne,« je povedal PerliČ. Na srečanju se je s svojimi deli predstavilo 23 slepih in slabovidnih piscev proze in poezije. Načeli so tudi vprašanja obstoja in nadaljnjega razvojasrečanj sle- m Zvonko PerliČ pih in slabovidnih literatov Slovenije. Med drugim tudi, ali naj bo srečanje vsako leto ali vsaki dve leti. Spregovorili so o tekmovalnosti med literati in uvedbi nagrade, ki bi jo podeljevali na srečanju. Dotaknili so se tudi statusa literarnega prijatelja, povezovanja slepih in slabovidnih literatov s posameznimi podjetji oziroma kolektivi kol nekakšno stalno obliko sodelovanja. Govorili so še o ustanovitvi literarnega foruma, nekakšni obliki interesnega povezovanja slepih in slabovidnih literatov. BS Hospic v novih prostorih predsednica celjske območne organizacije Hed-vika Zim^k. Glede na to, da gre za neproümo organizacijo, upa, da jim bo s pomočjo javnih del ali kako dnjgače v kratkem uspdo tudi zaposliti kakšnega sodelavca. Vsako leto celjski Hospic pripravi večteden-ska usposabljanja za nove prostovoljce. Trenutno jih na Celjskem, poleg strokovnjakov, s katerimi oblikujejo skupino za podporo umirajočim, deluje 12, v tem trenutku je v usposabljanje vključenih še 18 kandidatov. »To je veliko in veseli smo, da smo lahko brez skibi glede delovanja v prihodnosti. Je pa res, da se število pro stovoljcev ves čas spreminja, nekateri ostanejo, drugi se odloöjo za prel^tev,« je ob odprtju prostorov še povedala Smškova. PM, foto: SHERPA Celjska območna oi^anizadja neproGtne-ga humanitarnega društva Hospic se je že v začetku julija preselila v nove prostore v Ko-ceoovi ulld V četrtek so po kratki slovesnosti v špitalski kapeli, $ katero so obeležili tudi svetovni dan hospica, pripravili še uradno odprtje. Selitev v nove prostore je omogočila Mesma občina Celje, prostovoljci in strokovni delavci pa so tako dobili prijaznejše prostore, v katerih pripravljajo sestanke, usposabljanja p^lovoljcev in sprejemajo uporabnike. »To je izjemno pomembno, Čeprav veČino dela opravimo na terenu. Naša poglavitna naloga je namreč spremljanje neozdravljivo bolnih in njihovih svojcev na domu. Na ta način poskušamo spremeniti predsodke, razmišljanja in odnos do smrti,« pravi banka celje Hedvika Zitnšek, predsednica celjske območne organizacije Hospica. je z novimi prostori več kot zadovoljna. - it* 83-21. oktober 2008 i^yic UpNAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Stoletje celjske ekonomske šole Srednja ekonomska Šola Celje pripravlja vpetek. 24. oktobra, vceljskem Narodnem domu prvega v nizu večjih dogodkov v okwru lOO-letnice Sole, ki jo obe* ležuje v tem šolskem letu. Z izkupičkom od prodanih vstopnic želijo oblikovati šolski zbornik. lOO-letnico so dočakali tudi s končno obnovljeno fasado šolske-ga objekta. Skrajni čas, stavba je namreč že precej dotrajana» saj jebila i^ajena konec 19. stoletja in videti je, da )i je bilo od samega začetka namenjeno, da se bo v njenih prostorih odvijal vzgc^no izobraževalni proces. Že v začetku prejšnjega stoletja je tako prostore v njej imela trirazred-na deklišica meščanska šola. Po IL svetovni vojni pa je že izvajala programe ekonomske usmeritve. Vmes, sredi 60-Ü1 let prejšnjega stoletja je dobila še prizidek, ki bi bil prav tako potreben osvežitve, kar se tiče fasade. Kot pravi ravnatelj Janko Poklič, so v dela, tudi v menjavo stavbnega pohištva in oken, s pomočjo sredstev iz razpisa ministrstva za Šolstvo vložili okoli ISO tisoč evrov. De- la bodo zaključena ravno v leh dneh. Programske spremembe In boj za preživetje Sicer pa dolgoletni ravnatelj omenja predvsem vsebinske in programske spremembe, ki so doletele šolo v vseh teh letih. »Če je šola sprva orala ledino na področju izobraževanja finančnikov in računovodij, je danes v ospredju prop-am ekonomske gimnazije. V vmesnem obdobju po drugI svetovni vojni je bil v ospredju program ekonomskega tehnika in ne še dosti let nazaj je šola dobesedno pokala po šivih. Programi so se širin in dopolnjevali, še pred kratkim smo spel doživeli prenove, na drugi strani nekateri predmeti, kot sta denimo gospodarsko poslovanje. poslovna matematika, ostajajo temelj izobraževanja,« meni Poklič. Še pred nekaj leti je šola poskusno izvajala 5-letni program trgovske akademije, vendar je žal bil ukinjen. »Šola je doživljala vzpone in padce. Res, da je prišlo do kar velikega upada vpisanih Jenko Poklic dijakov. Nekaj na račun veliko manjših generacij, nekaj na račun dejstva, da seje na Celjslcem intenzivno Širila mreža srednjih Šol z ekonomskimi. pa tudi gimnazijskimi programi, od Velenja do Rogaške Slatine. Te šole so nam >pobrale< kar nekaj di- jakov. Poleg tega se mladi pogosteje odločajo za*gimnazijske programe,« razmišlja Poklič. Če je šolo včasih obiskovalo tudi preko 1.000 dijakov, jih je danes, večinoma v programu ekonomske gimnazije, okoli 600. »Se pa zato dosti bolje poznamo, več imamo časa drug za drugega. Poleg tega se je med dijaki okrepila pripadnost šoh,« tudi pozitivne plati sprememb v zadnjih letih omenja Poklič. Poleg tega je prepričan, da ponudba njihovih kadrov kmalu veČ Na petkovem koncertu ob lOO-letnici» ki bo ob IS. uri bodo brezplačno nastopile zasedbe, katerih člani $0 sedanji ali nekdanji dijaki Šole. Od 18. ure da* 1 je se bodo v Narodnem do* mu tako vrstili nastopi zasedb Pohorski odmev. Polka punce. Ansambla bratov Pušnik, Plesne skupi-ne Balćm, Ansambla Poet, Oliverja 'Hvista s Patricio, Kaje in Adama ßicskeya. Vokalne skupine Inspiri-tu» Plesne skupine Bodi pop. Dueta Biser s prijatelji, Modrijanov in Štajerskih sedem, nastopila pa bo še Karmen Volasko. Vstopnice po 10 evrov so že naprodaj vplsarnl celj* skega turistično-infornu-cijskega cenira, izkupiček bo namenjen izdaji šolskega zbornika ob visokem jubileju. ne bo zadostovala povpraševanju delodajalcev. »Vedeli morale, da še večina naših dijakov odloči za nadaljevanje šolanja, zato je ekonomskih tehnikov že sedaj premalo,« še opozarja Poklič. ?M, foto: MARKO MAZEJ Slovenske mačke med najboljšimi Feiinološko društvo Celje je ko-. nec tedna v haJah celjskega sejmišča ponudilo kar dve mednarodni razstavi pasemskih mačk, na katerih se je bilo možno seznaniti z dvema različnima načinoma sodniškega ocenjevanja ter si ogledati predv^m veliko mladičev najlepših predstavnikov posameznih pasem. Po besedah predsednice celjskega felinološ-kega društva Tatjane Malgaj je bila letos izjemno velika konkurenca. »Potrebno je poudariti, da so mačje lepotice slovenskih razstavljalcev odslej povsem primerljive s tujimi in prav tal«) vrhunsl« kvalitete.« Ve liko članov celjskega društva je tako doseglo zelo visoke rezultate, med njimi si je prvo mesto celotne razstave prislužil beli maincoon Tomaža Zajca, ki tudi v tujini dosega izjemno visoke rezultate. MG, foto: ICATJUŠA Nepremičnine na novi lokaciji Družba Nepremičnine Celje od prejšnjega tedna deluje v drugih prostorih, in sicer v Miklošičevi ulici 1 v Celju. S Trga celjskih knezov so se morali preselili, saj v tistih prostorih zdaj deluje Pokrajinski muzej Celje. Ker so v Nepremičninah selitev opravili med koncem tedna, delo poteka nemoteno» uradne ure pa ostajajo ob ponedeljkUi, sredah in petkih. Uradno bodo sedež družbe prestavili v Miklošičevo uJico na skupščini družbe, ki bo 4, novembra na seji mestnega s vela. ŠK Občinska zemlja ne gre v promet Občini Vojnik prodaja občinske zemJje ne gre ravno po načrtih. Medtem ko se že več kot eno leto brez uspeha trudi prisiliti državo, naj od* kupi občinsko zemijišče ob psihia-trični bolnišnici, občina ne more skle-niti kupčije niti za stavbno zemljišče ob cesd Vojnik-Konjsko v skupni izmeri dobrih 28 tisoč kvadratnih me-trov. Iz prodaje zemljišča na Konjskem oziroma Štolnerjevem hribu bi občina iztržila najmanj 986 tisoč evrov, a ponudb za nakup celotne parcele kljub precej nizki ceni - 35 evrov za kvadrat- ni meter - tudi v tokratnem poskusu prodaje ni bilo (rok za oddajo ponudb se je iztekel v sredo). Interesenti sicer so, pravijo na občini» a očitno se jim zdi cena previsoka, zato tudi nihče ni oddal ponudbe. Zdaj bo morala Občina Vojnik najeti posojilo, da bo lahko pokrila 800 tisoč evrov veliko proračunsko luknjo. O prodaji zemljišča na Konjskem pa bo ponovno odločal občinski svet, ki se bo najverjetneje že na novembrski seji od-loäl, ali bo občina znižala ceno zemljišča ali ga bo prodajala po delih. BA Obelezitev dneva spomina na mrtve KOMEMORACIJE 2008 POĆASTPTEV SPOMINA ČASTNIM MEŠČANOM Mestna otDćina Celje se vsako ^to pred 1. novembrom - dnevom ^mina na mrtve» j^eg spomlnskrh komemorscij spomni tudi umrDh ćasJnih fneSčanov, ćdstni meščani, pokopani na celjskem pokopališču so: Albert ^rk, dr. Josip Tominšek. Stane Kokalj. Fedor Gradišnik, Blaž Pristovšek, Fran Ros, Ja/iko Orožen in Franc Kač. Ob tej priložnosti bodo predstavniki MOC v sredo, 29. oktobra 2006, ob 12. uri obiskeli njihove grobove na Mestnem pokopališču In prižgali sveče. Ob dnevu spomina na mrtve bodo Negacije Mestne občina Celje polagale vence na r^ednfih grobiščih tn spomir\^ka Šmarje pri JeBah_ Drago Medved in Ivana Ika Medved četrti čitalniški večer 19.00 Celjski mladinski center Četrtkova mutacija vstop pmst 19.00 Ukovni ^on Cejje Čajanka za sodobno umetnost pogovorz&:fSti 19.00 Celjski dom B. Groening! U^ja informoxivno predmfonjeo dvjiovnosti 19.00 Dom sv. Jožefa. Celje Madagaskar potopisno predavanje mag. Borisa Ja^iča 19.00 Galerija Železarskega muzeja Teharje_ Vinko Serbek: Ultima forma razstava prizrumega fin^aš-ke$a fotografa 20.00 GostiŽČe Spital, Celje Špital za pr'jalle koncert Zadnji rok z Boštjanom Deimolom ^ m it. 83 - 21. oktober 2008 NOVI TEDNIK imivosti Naslednje leta se spet preltejemo, Se smo vsi prišli. 101. leto Terezije Pusar »Naslednje leto se ponovno vidimo,« je lani ob okroglem jubiieju, stotem rojstnem dnevu odločno zatrdila najstarejša obČani(a Laškega ter krajanka Šentruperta, Terezija Pusar. In obljubo smo vsi držali ter se v sredo» ko je praznovala tudi god, ponovno srečali na njeni domačiji na Mačkovcu. Ponovno nas je s sorodniki pričakala pred skromno leseno hi5ko, krito s slamo In se razveselila domače pesmi ljudskih pevcev iz Šentruperta. Ob 101. rojsGiem dnevu so ji Čestitali še predstavniki društev invalidov in upokojencev, krajevne skupnosti ter laški župan Ftanc Zdolšek, Vlado Marot pa ji je izročil fotografijo: »Ko smo se lani skupaj slikali, smo obljubili, da se spet vidimo. Sedaj boste lahko preverili, da smo se tega vsi držali!« Jesensko sonce je obsijalo Terezijin z^ban obraz, na katerem so pečat pustile Življenjske preizkušnje, koje skromno pogledala v tla, češ, toliko hrupa zaradi mene. Še zmeraj zna stopiti v breg bolj kot kakšna mladenka in ostaja čila ter bistra, predvsem pa pronicljivega in ostrega pogleda. Malce ji je vmes pona-gajalo zdravje, zato je nečakinja Maiija, ki sicer živi v Nemčiji in prihaja na obiske, od spomladi ostala pri Tereziji, da si je opomogla. »Dobro je okrevala in sedaj je spei pri močeh,« je povedala Marija. Terezija nas ni kar tako spustila v dolino, vs! smo se morali okrepčati ob dobrotah, ki so jih pripravili domači- Ponovno je zazvenela pesem, tokrat napitnica »KoVko kapljic, tol'ko let«, ob kateri je tudi Terezija visoko dvignila kozarček rujne^. In brez laie seveda ni Slo. »No, fantje, ne bodite tako sramežljivi, kar biiže stopite,« je pozvala ljudske pevce ob skupinskem fotografiranju. Pa še na mno^ leia in. ob letu se spet srečamo, smo se strinjali ob odhodu, PM, foto: KATJUŠA Veselje z vnuki Vas Konjsko pri Vojniku je obdana z vinogradi, nji-vami, travniki in Um se je rodila Štefka Trobiš. V vasi je živela s svojima zdaj že pokojnima sestrama in bra-loma. Ko je odrasla, je naSla svojo veliko simpatijo, Ferdija Dolerja iz Šmartnega. Pred SO leti sta se poročila in si nato skupaj ustvarila dom in družino v Stef-kini rojstni vasi. Ferdo je odhajal na delo v Cinkarno, Štefka pa je ostala doma in skrbela za dom in družino. Življenje so jima popestrile hčerke Irena, Mar- janca in Dragica. Ker čas zelo hitro beži, so si tudi hčere začele ustvarjati svoje družine. Sprejela sta nove družinske člane. Najbolj vesela sta Bučni kralj v Jezercah Bučnega kralja v družbi najlepših in naj debelejših, naravnost z domačega komposta, so ustoličili sredi Jezerc pred D objem. Romana Arzenšek, ki nam je sliko poslala, pa upa, da se impozantnemu gospodu do naslednje jeseni pridruži še boljša polovica. Sto bila sedmih vnukov in prvega pravnuka Aneja. Srečna sta, ko ju obiščejo vnuki in z veseljem preživita trenutke 2 njimi. Ferdo se rad ukvarja s Čebelami in ustvarja izdelke iz lesa. Svojo SO-letno zvestobo sta potrdila v krogu sorodrükov in prijateljev v cerkvi svetega Jerneja v Vojniku. Na domu in pred cerkvijo ju je presenetila godba na pihala. Veselja ni manjkalo. Hvaležna sta vsem, ki so pripravili tako čudovito in prijazno praznovanje zlate poroke. JANJA UUBIC četrtek obn.15 na Radiu Celje radiocelje Zlata ljubitelja gora v soboto, 20. septembra, sta točno po 50 letih praznovala zlato poroko Ivan in Justina Škorja v družbi hčerke Gabrijele in sina Lovrenca ter njunih družin, sorodnikov in sosedov. Najprej so se zbrali pri zahvalni sveti maši v nadžupnijski cerkvi sv. Martina v Laškem, Iger sta somaševala nadžupnik Jože Horvat in dr. Ivan Piatovnjak, ki sta mu siavljen-ca krstna botra. Civilno poroko je v Zdravilišču LaSko opravil župan Občine l^ko Franc Zdolšek. Vsi povabljeni so praznovanje nadaljevali v prelepi bidermajerski dvorani. Med svati je bila tudi sestrična Rezi z Nizo- zemske, ki je prav ta dan praznovala 94. rojstni dan. Za dobro voljo je igral ansambel Vigred iz Laškega, katerega Član je sin Lovro. Zanimivo si je bilo ogledati projekcijo fotografij iz življenja slavljencev, ki sta velika ljubitelja gora. Za presenečenje je s spletom poročnih plesov v baročnih nošah poskrbela Folklorna skupina Košuta iz Folj-čan, kjer pieše zet Iztok, Vesela družba je ob petju, družabnih igricah in plesu vztrajala do jutranjih ur. uš Š«. 83 - 21. oktober 2008 m 10 IPREPORTAŽA NOVI TEDNIK Mala dežela -velik korak Vsdi, Ifor sd noM masnnm hM^ iz sklopa Ikom. Svqo zgodba razlsgaio 2 najrazttSn^sih pmfiag, pa naj ^ za postajno stranico afi k^arza peka kndia. »Sem slikar. makedonski In nič drugega. ne bi zmogel. Na 60 kvadratih svojega podstrešnega ateljeja je poleg čopiča in palete najbolj vesel družbe žene Andreje, sina in hčere ter vnukov Neje» Nine in Staša. je društvo pod okriljem državne zveze likovnikov, Ko sem se preselil v Slovenijo, sem hotel enostavno prenesti svoje članstvo iz Makedonije. A so rekli, da hočejo videti pet mojih slik. če si to sploh zaslužim. Od takrat preziram vsakršne titule in oznake. Predstavljam se izključno kot makedonski slikar in še danes sem član zveze makedonskih likovnikov. Imel sem več kol sto razstav po vsem svetu in vedno trdneje verjamem. da umetnika ne naredijo šole, ampak njegovo delo. Samo to je pomembno,« se razgovori o svojem iskanju prostora pod slovenskim umeuiiškim soncem. »Še danes vodim in obiskujem mednarodne slikarske kolonije. Največji pionirji, umetniki z veliko začetnico, so najbolj skromni in najbolj prijetni ljudje.« V svetli dnevni sobi nas obkrožajo umetniške stvaritve najrazličnejših stilov in avtorjev. Vsake toliko nas mali 5ta§ opozori na kakšno prav posebno dedijevo sliko. Vidi se, kako ponosen je na prav vsako njegovo potezo. Cez nekaj dni odhaja na obisk v Makedonijo. »Ohranjamo redne stike, vendar sta vsa moja družina in ves moj svet že leta tu. Nobene potrebe ni, da bi se kdaj selil nazaj. Sicer pa svojo domovino nosim v duši,« pove Goce. Na Gorenjskem, pravi, niti slučajno ne bi mogel živeti. »In ludl dve zeleni smreki bi mi bilo presneto težko naslikati. Zelena barva ml je bila dolgo dolgo tuja. Naj so še tako govorili, da si na njej oči spoči-jejo, meni je bila enostavno prehladna. Po drugi strani mi zlata bar- va žitnega polja kar sama steče na pktno.« »Furmanov« pač ne more risati in po tej plati ne bo nikoli slovenski slikar. Njegov prvi, ikonografski ciklus - v svojem opusu ima kar nekaj zelo različnih - v kombinaciji z barvnim izborom je tisto, kar ga je v slikarskem svetu dvignilo nad povprečje. Narodnost ni pomembna« glavno je, da si človek Dom sta si uredila v ženini do-mači hiši, ki je sčasoma dobila Čisto novo podobo. Gospa Andreja je uglajena Ln prijetna gostitelji- Goee Kalajdžiski v svojem ateljeju ustvarja po nareku makedonskega melose, osebnega temperamenta in vsakdanjega navdiha. V njeg&vih delih vsakdo vidi kaj dmgega* vsi pa s« stnnjajo, da so pravi vrelec energije. ca. Ob vprašanju, kje sta se spoznala, jo sam Goce bolj za Šalo po-bara> kje neki je to že bilo. Ona seveda izstreli: »Ja, v Dubrovniku, ne.« kot da bi se takšne reči sploh lahko pozabile. Tam se je rodila ljubezen in rasla s pomočjo pisem. On je pisal njej v make-donŠČini, ona njemu v slovenščini. »Tako sva se učila jezika. Meni so svoje lekcije dale Še križanke» ki jih imam še zdaj izredno rad.« Andreja je imela kot stoma-tologinja v Sloveniji boljše pogoje in tudi Goce je dobil službo v osnovni šoli na Planini. Odločitev, kje bosta živela, se je oblikovala kar sama. »Za starše je bil vseeno šok. Sva pa kmalu na začetku poskrbela, da so tudi oni prišli na obisk v Slovenijo. Ob slovesu me je oče objel in dejal, da sem v dobrih rokah» zato je veseU da bom ostal,« se njegovega blagoslova še vedno spominja Goce. »Mislim, da so bili za tesnobo največ krivi stereotipi. Ko sem na primer prijateljem razlagal, da se bom preselil v Slovenijo, se je iz njih kar vsulo. kakšni da so Slovenci. A nihče od njih ni imel nikoli v življenju opravka ne z njimi ne s Slovenijo. Tu sem doživel iste predsodke o Makedoncih. Spet Čisto na pamet in brez argumentov. Tega preprosto ne razumem.« V novi domovini se sicer odlično počuti, ima krasne prijatelje in prijetne stike z večino ljudi. Spomni se le ene same slabe izkušnje -po pravici povedano bolj za Šalo kot zares. »Slabo smo začeli samo z nekaterimi lokalnimi )mačotis ki niso mogli preboleti, da jim je dekle pred nosom speljal tujec,« Ča ima Goee svoj navdih v duši, imata Nina in Staš svoj talent gotovo « genih. Na obiskih v dedkovem ateljeju najbolj uživata, ko jima posodi čopič« in podlago. Goce Kalajdžiski se je rodil ob Prespanskem jezeru v učiteljski družini. Kasneje so se selili v Bitolo in nazadnje v Skopje, kjer še danes živita sestra in brat. Danes ga na naj-nežnejša leta v družbi ribiške palice spominja ribnik pred domačo hišo. »l\x z vnukom loviva ribe. Tu meditiram in slikam miniature. Tu ob večernem plesu meglic oživi spomin na mojo Makedonijo.« se prešerno zasmeji, gospa Andreja pa ga dobrodušno okrca, naj vendar ne pove vseh neumnosti. »Moja žena je moja največja inspiracija in najboljši kritik. Včasih čez kakšno sliko sam skoraj naredim križ, ona pa se ji postavi v bran. Običajno tisto prvo prodam.« Se je pa težko ločiti od svojega dela. Se posebej, če gre v napačne roke. »Se je že zgodilo, da slike komu nisem prodal. Še danes se spomnim gospoda, ki je za kriterij za tri slike postavil samo to, da morajo biti dražje od tistih, ki sem jih nasDkal za soseda. Seveda sva hitro končala.« Steceotipov se Goce izogiba, ker nič ne povedo o narodu. »No ja, ko se začne >fešta<, ste Slovenci res malo bolj zavrti, ampak samo dokler ne popustijo ventili. Potem smo enaki.« Kar se tiče drugih naših že skoraj pregovornih lastnosti, na primer zloglasne slovenske »foušije«, pa se Goce odločno upre. »Nikakor ni to samo slovenska hiba. Morda gre za odtenek gor ali dol, ampak ljudje so povsod po svetu nevoščljivi. Res je še najmanj pomembno, kdo si in od kod prihajaš. Glavno je, da si človek. To je edino, kar šteje « SAŠKA T. OCVIRK Foto: MARKO MAZEJ Prva leta je Goce Kalajdžiski služboval kot učitelj v Oš Planina. »Delo z otroki sem oboževal. Nič jih nisem mogel naučiti, lahko sem le usmerjal njihovo kreativnost in jih spodbujal k odkrivanju lastnih svetov. K mojemu krožku bi prihajali tudi db polnoči, Če bi bilo treba.« Potem je bil vodja {propagande in oblikovanja v zreškem Uniorju, urednik občinskega glasila in na koncu eden od direktorjev Celjskega sejma. »Zadnjih 20 let ži\im od umetnosti in za njo.«i m St. 83 - 21. oktober 2006 NOVI TEDNIK reportaža 11 Vaje na zaprtem oddelku v Celju nastaja produkcija opere Teharski plemiči, ki je povezala tako pokUcne pevce in glasbenike kot ljubitelje Teharski mladci so kar naenkrat pianili na Urba, grota Celjskega in njegova Čuvaja. Z zmagoslavno pesmijo na ustih so ga privedli pred Ivana, da ga kaznuje, ker je vrgel oči po teharskih dekletih in ker ga hudičevo skomina prelepa Ivanova Marjetica. Ne opravičila in ne zlati ne zaiežejo. Za čast gre namreč. In Urh se lahko odkupi le tako, da teharske povzdigne v ple-miški stan ... To je bil prizor iz drugega dejanja narodobuditeljske opere Benjamina Ipavca Teharski plemiči, ki so ga solisti in zbor s korepetitorko, pianistko Matejo Urbanč in pod skrbnim vodenjem režiserja Mihe Alujeviča in glasbenika ter neumornega organizatorja Gregorja Deleje vadili v soboto in nedeljo. Res je, čas postaja počasi 2e zelo tenak. Premiero namreC napovedujejo za 7. november. O operi s temo o dramatičnem boju med teharskimi plemiči in celjskimi grofi je Želel Ipavec ustvariti veliko nacionalno opero. Trodejanka šteje za prvo slovensko opero z zgodovinsko snovjo. Libreto Antona Funtka se opira na liste Čase zelo priljubljeno povest Žalskega pisatelja Ferda Kočevar-ja, ki pripoveduje o teharskih fantih, ki so izkoristili skomine grofaUrha po teharskih dekletih in dosegli, da jih je povzdignil med plemiče. V dobro uro in pol trajajoči operi se prepleta vrsta motivov, ki so imeli včasu narodnega preporoda simbolen pomen. Že s postavitvijo v narodnostno ogroženo Štajersko je želel skladatelj opomniti tamkajšnje Slovence na njihovo nacionalno pripadnost. Dramski diaiog ostaja govorjen, na dramatsko ali čustveno poudarjenih mestih pa je Ipavec umestil bodisi dramatične zborovske točke bodisi občutene lirične izpovedi. Zelo izvirna orkestracija in domiselno dramsko dogajanje sla os- Tenorist Matjaž Stopinšek je Ivan, sopranistka Andreja Zakonjlsk-Krt je Marjetica, basist Janko Vdm pa Pengar. Vaje skrbno spremljata plesalki Nadja Škataro (levo) in Sabrina Žele^ nik (desno), z Marjetico pa prijateljuje tudi Jerica, katere vlogo poje Martina Zapusek. novno vodilo omenjene opere . »Zaprti oddelek« Miha Alujevič j e prevzel režijo te opere» kar mu je nov izziv. Čeprav je za njim, mladosti navkljub, režija že sedmih opernih predstav. »Pogoji za režijo opere so povsem drugačni kot pri dramskih postavitvah, zlasti kar zadeva dramaturgijo. Največ razlik pa je pri fgraldh. V dramskih delih se ti veliko bolj poglabljajo v like, v operi pa pevci bolj skrbijoza pravilno nastavitev tona in glasbo samo, ne poglobijo pa se dovolj v lik sam in jih moraš včasih prav brcati, da dajo od sebe tudi kaj igralskega. Je pa prijetno delati z obojimi,« pojasnjuje Alujevič razliko v režiji dramskih in opernih predstav. In res je pri operi treba sestaviti veliko kamenčkov, da dobiš celoto. T\i je orkester, ki za zdaj pod vodstvom Simona DvorŠaka vadi posebej, pa solisti, zbor, plesalci, tudi na tehniko je treba misliti in na sceno, ki že dva meseca pod vodstvom Matije Kovača nastaja na Šolskem centru Celje ... Režiser Teharskih plemicev je Miha Alujevič. »Veste, v ^edališču pravimo, da je teater noriSnlca, opera pa njen zaprti oddelek,« se pošali Alujevič. Ahkrad je že kar zadovoljen, saj je predstava bolj kot ne sestavljena. »Ipavec je pisaJ tako. da je vključeval veliko pesmi za zbor, ki pravzaprav vodi vso predstavo. Toda solistične vloge so dokaj zahtevne. Obljubljam iz-vrsmo pevsko izvedbo in stra- šno energijo, kar se bo zagotovo videlo v predstavi. Mogoče bodo ljubitelji klasičnih oper malo razočarani, saj to ni opera v klasičnem smislu. Smo pa ponosni nanjo, saj je slovenska, izvedba tw na vrhunskem nivoju, je pa vendarle lo malo bolj čitalniško usmerjena opera, lirična, nežna je še pov«ial Alujevič in od-brze) nazaj v dvorano, postavljati na prava mesta tako soliste kot zbor. Vsem dopovedovati, kje so iztočnice za premike, kje se je treba malo po-smehruti ali se zasmejati. kje mora lica ožariti nasmeh ... »Pa ne lako [kar močna kletvica) milijonkrat sem vam že rekel (Še ena kletvica), kaj ste neumni ali se zaj...,« mu po dobri uri vaj prvič popustijo živci. In prav tako v jezi naravnost eksplodira Gregor Deleja, besen, ker zbor od sebe ne daje prave dinamike, ker je izgovorjava premalo jasna in ker mestoma zaškripa tempo. »Privame štose pa kar doma pustite. Saj nikogar ne silimo, da sodeluje. Če ne boste resni, je bolje, da greste!« Neizmerna energija »Smolo imate, da delate z dvema koJerikoma...,« nekoliko spusti žogico Alujevič, a skupaj dosežeta več trme, več volje in zlasti več koncentracije pri sodelujočih. Produkcija Teharskih pletničev je prva profesionalna operna produkcija v Celju, posvečena je 100-lel-nid smrti dveh Ipavcev -Benjamina in Gustava, združila pa bo tako rekoč vse ustvarjalne sile v Celju. Hkrati je ta produkcija del projekta Ulrlk, ki zajema še premiero nemega filma o uboju zadnjega Celjskih v Beogradu in razstavo likovnih del, tempirana pa je na obletnico Ulrlkove smrti. Od strani opazuje delo režiserja z zborom Marjetica -izvrstna soptanisika Andreja ZakonjŠek - Krt. »Ta opera mi je zelo všeč, glasba je lepa in v MarjetiČini koži se dobro počutim. Predvsem pa mi je všeč navdušenje mladine, zbora. To je zame nekaj novega, saj se zelo razlikuje od dela s poklicnimi zbori, ki sem ga vajena. TXidi ko sem utrujena, mi dajo lepo in dobro energijo za delo.« Baritonlst Boštjan Korošec je pohotni Urh, W mora slednjič Teharčanom le popustiti in jim podeliti plemiški stan. »Mislim, da bo to lep projekt, ponosen pa sera, da je povsem celjski. Pokazali bomo, da smo sposobni veliko narediti. Mešanica poklicnega In ljubiteljskega dela pa je nekaj prav posebnega.« Častno pokroviteljstvo nad produkcijo in premiero je prevzela Mestna občina Celje, generalni pokrovitelj je Rotary klub Celje -Barbara Celjska, projekt je podprlo tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije ler Številni pokrovitelji iz Celja in Slovenije. Projekt bo stal okoli 50 tisoč evrov, sodi pa med največje kulturne projekte v Celju. T\idi tenorist Matjaž Sto-pinšek se pri vajah dobro počuti. In prav nič ne skriva, kot tudi ostali poklicni pevci, da je vajen trdega dela in da je beseda režiserja odločujoča, pa naj bo Se tako ostra, »Delo je zelo zanimivo, tako IpavČeva glasba kot vaje z zborom in solisti. Mislim, da bo predstava zelo >luštna<. Izziv zame je vsekakor delo s tako mladimi ljubitelji, kjer je ogromno energije. Res jih je treba tu in tam malo usmerjati, a to je čar tega pokiica. Srčno upam, da bo to uspešna prestava, saj si Celje to zasluži.« Opera Teharski plemiči dobiva te dni končno podobo. Že med vajo so zraven tudi plesalci Plesnega foruma Celje in neumorna Goga Stefa-novič Erjavec, ki Žesnuje koreografijo. Vmes pride ko-stumografka Darja Verbič, kar med vajo se zgodi prvo pomerjanje kostuma za Marjetico ... Zbor, ki so ga sestavili dijaki in dijakinje I. gimnazije in gimnazije Celje - Center na kostume še čaka. tn tudi ko ni vaj, člani skrbno vadijo po notah. »Da ne bo Gregor spet tako besen ...« Premiera Teharskih plemi-čev bo v petek, 7. novembra v SLG Celje, sledijo še vsaj Štiri ponovitve, snemanje za televizijo, v ognju je Že tudi nekaj povabil na gostovanje. BRANKO STAMEJČlC Foto: Grup A Boš^ana Korešca v vlo^ Urlia motno slumina lepa Maijetica. a mu nmon prepreči teharski Ivan s svojim mladci. - it. S3 - 21. oirtober 2008 Gregor Deleja energično usmeija zborovske pevske točke. iiCRC Naftina cena padla v Areni Petrol MIK CM Celje skočil na tretje mesto» Rudar padel na osmo Celjski nogometaši so po petkovi zmagi - zakaj takšen termin tekme» ko je bilo gledalcev še manj, nam ni znano - nad Nafto zdaj tretji na lestvici, v preostalih sed-mlh krogih do zimskega pre-mora bodo štiiikrat gostovali in trikrat igrali doma. Varovanci trenerja Slaviše Stojanovića so popoln izkupiček zbrali tretjič zapored. Lovrečičeva tekma Strelca za Celjane sta bila Anej Lovrečič po podaji Aleša KačičnUca in Darijo BiŠ-čan po asistenci LovreČiČa. Gostje so po strelu Mujakovi-Ca - togo je pri poskusu bloka skoraj usodno dvignil Pokom - zatresJi okvir vrat, v finiSu tekme pa so z igralcem manj rntf^w zaostanek preko Eldi-na Adilovića. Sodnik Darko Čeferin tedaj ni videl prekrška nad Komnom in Bunc je lahko podal pred vrata. Adilovitf, ki se je »izkazal« že na parkirišču lendavskega štadiona po prvem medsebojnem obračunu, je pordeCel zaradi drugega rumenega kartona v 93, minuti. In tudi tedaj» ko so imeli dva igralca več, so Celjani dopustili gostom poskus strela iz kazenskega prostora! V uvodu tekme so bili precej napadalno usmerjeni» a je b4aftd zlahka kljubovala njihovim naletom, obenem pa si je prva priigrala zrelo priložnost. Po kolu je namreč Adi-lovič žogo po udarcu z giavo usmeril mimo reprezentančnega vratarja Aleksandra Šelige, pred golovo črto pa jo je izbii Lovrečič. Slednji je na- to pohitel v napad, žoga je dvakrat spremenila lastnih, nato pa je prodor po desni strani Kačičnik zakljuCil z idealno podajo. Na »drugi« vratnici ni bilo niko^, prihitel je Lovrečič in žogo odlično zadel z glavo. Tim Lo Duca je predstavljal stalno nevarnost za celjska vrata, v pretežno izenačeni tekmi pa so Celjani drugi gol dosegli v 17. minuli drugega polčasa. Najboljši igralec tekme, 21-letni Izolan Lo-vre0Č je »iz prve« podal v prazen prostor, Darijo Biščan pa je bil dovolj hiter in spretno dvignil žogo preko vratarja Luka. Pri Nafti na drugi strani ni bil dovolj sprewn Bunc in Celjanom se je odpiralo vse več prostora, toda Lisandro Sacfipanti ni imel svojega dneva. »Ekipa še ni zrela« Naftina cena je v Areni Petrol le neznatno padla, saj ostaja na visokem drugem mestu, njen strateg Damir Rob pa pravi: »Začeli smo nasprotno od dogovora, manjkala nam je tudi mirnost. Kaj kmalu smo prejeli gol po napaki ožje obrambe. V mirni tekmi sta bila izključena dva naša igralca. Imeli smo svoje priložnosti, še posebej v drugem polčasu. Če v gosteh zapra\^š štiri ali pet takšnih možnosti, si ne zaslužiš točke. Še smo drugi na lestvici, ne morem pa se znebiti vtisa, da bi v Celju lahko storili več.« Celjani so se povzpeli na tretji položaj, petkovo tekmo je ocenil trener Sla viša Slo-janovič: »Nafta je dokazala, da ni slučajno pod vrhom raz- Žl-letni Uroš Korun je v tej sezoni manjkal le na eni tekmi. m predel nice. Osvojili smo izjemno pomembne tri točke. Imeli smo možnost, da bi tekmo predčasno odločili, tako pa smo spel trepetali do zadnjih sekund. Čeprav smo doslej prejeli najmanj golov, ekipa ni dovolj zrela, kar se je odrazilo v zaključku tekme, ko je bila številčnejša od gostujoče. segment moramo definiiv-no popraviti!« Pred Celjem sta dve gostovanji, v Ajdovščini in Mariboru: »S Primorjem igramo šele v nedeljo, imamo dovolj časa za počitek, ko bomo videli, kdo je pripravljen za nastop. Poškodoval se je Kačič-nik in se pridružil Urbanču in Bulajiču.« Tekma je vsebovala visok ritem igre. s tem sta se strinjala oba trenerja. Gostje so jo zaključili brez dveh igralcev. »Nisem opazil živčnosti. Ni mi jasno, zakaj smo prejeli dva rdeča kartona. Zame je bila tekma športna. Zdaj izjeda, kot da so moji igralci divjaki. Sam takšnega občutka nimam,« se je po devetem rdečem kartonu Nafti čudil Rob. Manjkala sta motorja obeh moštev, najbolj bojevita Martin Šarić in Siniša Jankovi-Ć, ki pa je s tribune pohitel proti sodnikom, vendar mu je namero preprečil eden izmed predstavnikov iz gostujočega strokovnega vodstva. Navijači iz Lendave pa so se »iz^-zali« Še z vzkJikanjem: »Ustaške p ...!« Namenjeno naj bi bilo Celjskim grofom, vse skuhaj pa je posledica grobega spodrsljaja enega izmed njih. Celjski navijači so vrnili z: »Madžarske p...!«Zagotovo bodo sledile denarne kazni. Lendavčani bodo spet napolnili blagajno zveze, v soboto pa tudi svojo, saj bodo v derbiju pričakali Maribor. Z vijoličnimi se bodo Celjani v Ljudskem vrtu pomerili v petek, 31. oktobra. Zahora dobil dvoboj 2 Junuzovicem Nogometaši Rudarja so pri Interblocku doživeli šesti poraz (2:1). V ospredju je bil obračun najboljših strelcev lige Zahore in Junuzoviča, ki sta si delila 1. mesto s po osmimi zadetki. V uvodnih minutah so igralci Rudarja bili tisti, ki so imeli žogo nekoliko več v svoji posesti ter na trenutke diktirali tempo, a so zalem povsem popustili- Prva resnejša strela v uvodnih minutah tekme je sprožil In-terblockov RodiČ. VŠZ.jepro-sti strel izvajal Jukan. podal do Elsnerja, ta pa do Daria Zahore, ki je zadel z glavo. Do konca polčasa je Elsnerju strel obranil Jahič, N'Tameju pa je veselje preprečila vratnica. Na začetu 2. polčasa je imel izvrstno priložnost za zadetek Iličič, a je zgrešil prazen gol, že v naslednjem napadu pa so domači vodili z 2:0. Po Rodi-čevi podaji se je odlično znašel Dario Zahora. Velenjčani so nato vendarle zaigrali bolje in si preko Junuzoviča z Trener Celja Pivovarne Laško Tone Tiselj je dejal, da ie igre z vstopom Vasje Furlana steklo, posledično pa so se vsi igralci sprostili. Še lažje kot s Švedi V četrtek je še celjsko območje ostalo brez televizijskega prenosa rokometne lekme lige prvakov, Celjani pa so prepričljivo zmagali v Kaunasu. Največ golov sta dosegla David Špiler (vseh9izigre3 in še nekaj dni pred tekmo nesposoben za igro Edi Kokšarov (7). Ha dan tekme se je na inlernetni strani 24ur.com pojavil zapis o tem, da celjski Igralci že dva meseca niso prejeU plač, do demantija podatka pa ni prišlo. Med 500 gledalci v dvorani v Kaunasu je bilo tudi 40 Florijanov, ki so glasno bodrili svoje ljubljence, skupno pa prevozili skoraj 2.900 kilometrov. OŠ» foto: SLAVKO KOLAR 3« krog skupine A lige prvakov Granitas - Celje Pivovarna Laško 21:37 (11:17) KAUNAS - Dvorana Darius Glrenas, gledalcev SOO, sodnika Oyvind Togstad in Rune Kri-stiansen (Norveška), delegat Valerijs Jaskins (Latvija). GRANITAS: Biras, Miciuiis. Sveikausas. CibuJkis 3, Zigelis 5, Malasinskas 5 (4). Jarusas 4 (1)» Kraucevisus 4, Suedas 2, Balicunas, Garcinskas. CELJEi lapajne 14 obramb, Rezar 4; Sulič 1, Gajič Bedekovič 2. Toskič, Spiler 9, Kojič 3, Furlan 5» Gorenšek 3, Peskov, Rezniček 4, KokSarov 7 (3). Trener Tone Tiselj. Sedemmetrovke; Granitas 8 (S), Celje 3 (3). Izključitve: Granitas 10» Celje 12 minut. BUtveoi potek rezultaU: 0:1, 4:3i 4:5, 6:6, 8:8, 8:12. 9:L6, 11:18, 14:19, 14:21, 15:25, 17:28. 20:31, 20:34. 21:37. razdalje in Stoj niča tik pred domačim golom pripravili lepi priložnosti. V 72. minuli pa jim je le uspelo znižati na 2:1. Zadetek je dosege) Edin Junuzović, potem ko se je po podaji TrifkoviČa dobro znašel pred golom. Velenjčani so imeli po dveh akcijah Prašni-karja priložnost rezultat izenačiti, a je v vratih odlično posredoval Rozman. Sledil je Se poizkus Junuzoviča, vendar je ostalo pri zmagi Interblocka. Trener Rudaija Marijan Pučnik je dejal: »Domači igralci so imeli lahko delo, kajti moji so odigrah najslabšo tekmo v prvi ligi. Tako slabo nismo igrali tudi v drugi ligi. Krivdo prevzamem nase, ker nisem izbral pravih U igralcev, pa tudi menjave niso opravile svoje naloge. Zelo sem razočaran.« Komentar je dodal Edin Junuzović: »V prvem delu smo odigrali katastrofalno. S trener- jem smo se dogovorili, da začnemo agresivno, storili pa smo ravno obratno, V drugem polčasu smo več igrali po tleh. Mislim. da poraz ni posledica reprezentančnega premora, kajti na treningih smo delali kvalitetno. Morda nas je zaustavila preveUka želja,« Jutri bodo nogometaši Rudarja v četrtfinalu pokala NZS gostovali v Mariboru, v soboto pa bodo v 14. krogu 1. SL gostili Koper. DEAN SUSTER MITJA KNEZ Foto: GREGOR KATIČ LESTVICA 1. SNL t. MARIBOR 19 2. NAFTA 13 3. MIH CMCEUE 13 4.D0MŽAU 13 6. mTSBU>CK 13 6. LABOD DRAVA 13 T.HfTGMICA 13 B. RUDAA 13 9. PRIMORJE 13 lO.UmAKOm 13 U M 26 15:13 23 17:13 20 18:16 19 19:<6 Id 14:17 17 T7:23 16 T7:17 IS 1712 12:23 10 Feroda tretjič zapored Motokrosisd AMD Feroda iz Celja so spet ekipni državni prvaki. Ekipa, v kateri so bili Klemen Gerčar, Aljoša Molnar in Gal-per Petrin, je skozi celo leio pridno nabirala točke in kljub temu, da nikomur ni uspelo osvojiti posamičnega naslova, |e vseeno zbrala dovolj točk za osvojitev prvega mesta. DŠ Katia se ]e rodila 27. februarja 1989 v Preknturju. Z rokometom se je pričela ukvarjati v četrtem razredu osnovr^ šole, za kar so jo navdušile sololke. igra na položaju krožne napa« daTke. Njen prvi l^ub je bil ŽRK Millennium cz Svetega Jurija ob Ščavnici, v k^erem je ostala vse do konca lanske sezone, koje d^ila nepričakovano po-nudbo iz RKCeleia Žalec. Katia ni do^o premišljala» saj je zazTk^a prilošiost, ^ se $ kv^ fitetnim delom približa svojim sanjam, te pa so postati članska reprezentant^ Slovenije. Do sedaj ne beleži Kakšnih ve6-jih rezultatov s klubom, v katerem je odraščala, ve name pa, da bodo sedaj, ko se ji le ponudila velika pnlconost, ti rezultati tudi prišli. Ker velja za delovno in vztrajno dekle, verjamemo, da ji bo ob kv^itet- JUTE JUTEKS dd.Ložnica Št. 83 • 21. oktober 2008 Samo ena zmaga Le Laščani so upravičili prednost dom a Čega »terena« v 3. krogu iige UPC, kajti vsa tri preostala moštva s Celjskega so doma izgubila. Se posebej boleč je poraz Hopsov, saj so imeli zmago proii Slovanu tako rekoč že v rokah. Štiri sekunde pred koncem Polzelani so namreč večji del tekme proti favoritu iz Ljubljane vodili, največ za osem točk, 3 na koncu sklonjenih glav zapustili dvorano na Polzeli, Ig je bila po dveh gostujočih zmagah Hopsov dodobra napolnjena. Odločitev je padla v finišu tekme. Minuto in pol pred koncem so namreč domačini po trojki zelo razpoloženega Marka Šamaniča po-vedli 5 74:70, a nato padlL Imeli so namreč še napad 55 sekund pred koncem pri vodstvu za štiri točke, a je Klemen Lorbek zgrešil trojko, kar so gostje kaznovali in najprej s trojko znižali na 74:73. Nato so Polzelani po napaki Danijela Vujasinoviča in izgubljeni Žogi Štiri sekunde pred koncem prejeli koš za 74:7S. Poskušal je sicer Še Klemen Bre-že. a nenatančno, in zmaga je odšla na Kodeljevo. Šamanič je dosegel 22 točk (met 10:13), Shawn King pa je ob 17 točkah imel kar 20 skokov. Pri tem na Polzeli nimajo časa za žalovanje, saj že danes gosm-jejo pri Heliosu v Domžalah. Odlična igra Laščani so po zmagi na Ohridu vse boljšo formo potrdili tudi proti Luid Koper, s kale-ro so pometli parket v Treh lilijah. Vse od začetka je namreč ekipa »pivovarjev« narekovala oster ritem igre, Ante Mašić (32, met 10:11,10 skokov) je bil neustavljiv in raz- A ŽALEC nem treningu to tudi uspelo. Njena želja, poleg doseganja uspešnih rezultatov v rokometu, je tudi dokončaH študij na fakulteti za spori v L4ubl)ani. KS 3/A, $510 2ALEC Ante Mašić spretno prapreBil Bubniću resnejše posredovanje. Zgrešil je le en met in se zaustavil pri 32 točkah. Na Polzeli je Silvo Udrih pred tekmo odkril dres svojega sine 8ena. ki igra v ligi NBA» SaeramentD Kings. lika se je iz minute v minuto višala. Ob polčasu je bilo že +17, na koncu pa velikih +37, kar je sijajen obet pred nocojšnjim povratnim srečanjem predkroga pokala EuroChal-lenge proti Amaku iz Ohrida. Veseli tudi vrnitev Miguela Berdiela, ki je dosegel 20 točk in je povsem pripravljen za nove napore v sezoni. Sicer pa Laščane, ki so na vrhu tabele, čaka v soboto gostovanje v Škof ji Loki. Padec v zadnjih šestih minutah SentjurCani so gostili Gorenjce in se nadejali prve zmage v tej sezoni. A od tega ni bilo nič, kajti po izidu 70:70 v 34. minuti je i^a Alposa razpadla. Črne tri minute so prinesle delni izid 0:9, kar je bilo dovolj, da so izku^ni gostje za-dr^ zmago in dve točki v svo-jih rokah. Sentjurčani so sicer med tekmo trikrat pobegnili na deset ločk razlike, a kaj, ko so vselej po menjavah padali v igri. Dejao Dunovič (23) in AsmirAvdibegović (21) sta bila premalo za zmago, treba pa je reči, da so Sentjurčani vse premalo koristili temnopoltega Takaisa Browna (12, 10 skokov), lü je na svoji premieri v Hruševcu pokazal solidno predstavo, ob prenizkem številu poda) in nekaterih Rešenih »zicerjih«. Poraz je do- dobra razžaloslil vse v Alpo-su, kajti ne spomnimo se, kdaj so vodilni v klubu tako hitro zapustili dvorano. H ruše vec. Zdaj se morajo Sentjurčani pripraviti na derbi dna tabele proti Novi Gorici- Brez pravega odpora Elektra Esotech je med tednom gostila ekipo Heliosa in doživela visok poraz, enega najvišjih v svoji dvorani, odkar igra v 1. ligi. V prvih desetih minutah sicer ni kazalo na katastrofo, vse ostalo pa je nato bilo v znamenju NLB ligaša, ki se je enostavno poigraval z nedoraslo domačo ekipo. Razlika je rasla iz minute v minulo, do končnih -39. Le Dejan Ćup (22) se je enakovredno kosal 2 Domžalčani, vsi ostali so bili precej pod ravnjo tekme. Elektra bo še enkrat med tednom igrala doma, saj jutri v Šoštanj prihaja še en NLB ligaš, novomeška Krka. JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA MARKO MAZEJ Shawn King je bit »kralj« tekme na Polzeli s 17 točkami, 20 skoki in 6 blokadami. NOGOMET I.SL. 13. krogiM/iCÜWO Ije' Nafta 2:1 [1:0); Lovrečič (16), Bišean (62); Adilović (90), Interblock • Kudar Velenje 2:1 (1:0); Zahora (32. 481; Junuzović (72)» Maribor • Domžale $:0, Koper-Primorje 1:1, Gorica • Drava 1:0. 2. SL, II. krog: A^ummi; -Šentjur A:0 (3:0); Tiganj (10, 38). Ihbeisheh (41), Medved (82) - Vrstni red: Aluminij 23, Olimpija 21, Triglav 20, Bo-nifika 15, Bela krajina, Mura 13, Krško 12. Livar, Šentjur 11, Zagorje 8, 3. SL • vzhod, n. krog: Veržej - Mans Claudius 2:1: Firer (58), Šmarje • Maleč-nik 2:4; Asllanaj (57), Hab-jan (721, Palama - Šmartno ob Paki 3:4; Vasič (16). Volk (30. 43), Klinar (70). Dra-vinja • Čarda 4:0; Mahmu-tovič (22). Sume (50). Mo-čič (70), Primožič (85-11 m), Crenšovci • Kovinar štore 1:1; Koinpan (26), Dravograd - Simer Šampion 8:2; Djuranovič (15), Kožar (22). Vrstni red: Šmartno 27. Dravinja 25. Dravograd 24, Kovinar 23, Odranci 20, Maleenik 16, Veržej 15, Siojnd 14. Simer Šampion 12. Paloma 10. Čarda, Möns Claudius 9, Crenšovci 8, Šmarje 4. Štđjerska liga, 10. krog: Pohorje - Šoštanj 2:1; Andrič (9). Rogaška - Zreče 2:1; Drofe-nik (76). Hernavs (93); Tiro-vič (81). Vrstni red: Zreče 23. Pesnica 22. Pohorje 20. Partizan, Rogaška. Gerečja vas, Podvinci 17. Bistrica, Šoštanj 14, Bukovci 13. Ormož 9, Peca 7, Brežice 3, Šentilj 1. MĆL. MNZ Celje, 8. krog: Pivovar Laško - Vransko 3:3; Salkanovič ()5). Vukosavije-vič(18),Davidovič (70-11 m); Pusovnik (12). Cencelj (21, 62). Radeče - Kozje 1:1; Ribič (74); Petrič (30). Žalec -Hrastnik 0:3. Vrstni red: Vransko 15, Žalec 13. Kozje 12. Hrastnik, Radeče 11. Pi-vovar 4- MALI NOGOMET Pokal NZS. osmina finala: Izola - Živex 0:5; Rusmir (10, 20. 23). Sailer (26), Kugler (29), Litija - Dobovec 8:0, Nazarje - Puntat 1:5; Vreš (17). ROKOMET I. SL. 6. krog: Prevent - Gorenje 19:30 (10:13); Dujmo-vič 6; Cupič 11, Kava$, Mlakar 4. Bezjak. Sovič 3, Rnič 2. Medved, Gromiko, Datu-kašvili 1. Vrstni red: Gorenje 10, Koper 9, Celje, Prevent, Ribnica 8. Trimo 6, Slovan, Ormož 5, Krka 4. Škofja Loka 3. Rudar 2. KOŠARKA I. SL. 3. krog: Hopsi Polzela - Geoplin Slovan 74:7S; Šamanič 22. King 17, Breže 13, Vujasinovič 8, Podvr-šnik. Lorbek 6, Codier 2; IDra-gič 14, Delič 13, A^posŠenf-jur - Škofja Loka 84:88; Dunovič 23, Avdibegovič 21, Brown 12, Sadibašič 10. Se-bič 9, Lapornik 5, Palčnik. Pele 2; Krejič 31. Nicaj 14, Zlatorog • Koper 89:52; Ma-šič 32. Berdiel 20. Strnad 15, Lučić 12, Nuhanovič 4, Miljkovič 3, Dimec i. Vrstni red: Zlatorog. Krka 6, Helios, Hopsi.Skofja Loka. Slovan, Koper, Zagorje, Elek- tra 4, Nova Gorica. Alpos. Postojnska jama 3. 1. B SL. 3. krog: Kraški zidar - Rogaška 94:70; Djur-kovič 17, Mišič 16; Ambroži... i 15,-Petranovič 10. Paie - Ko-| ^, sovec 9, Smajlovič 9, Mar-j^j kovinovlČ, Petrovič 8, K^v-.Jj. nikar 6, Pe$ič3.Jotič 2, C njice - Rudar TYbovlje 82:90: {gl Goleš 22, Skaza. Gačnik 18.'-^ ' Keblič 9, Novak 8. Cigano-' O ' Vič 4, Muzel 3; Rizman JovanoviČ 15, Rogla - Hrast-^ ' nik 74:70; Sivka 24, Smaka \S. Jereb 12, Remus 10, Brčina 6. Marguč, Gavrič 2; Brečko, Godicelj 15. Vrstni red: Parktji, Branik, Rudar 6. Gradišče, Kraški zidar, Rogaška, Triglav 4. Šenčur, Hrastnik, Rogla, Janče 2. Konjice. Litija. Radenska 0. 2. SL - vzhod. 3, krog: Pafeman Celje - Celjski KK 61:70; Kahvedžič 17. Koče-var 12, Felicijan 11, Bjela-novič 10, Mičanovič 5, Penca 3, Dokmanac 2; Ribežl 18. Grilanc, Senica, Tumušek 10. Kovačič8. Soto§ek6. Ci-zej 4, Terme Olimia - La-:>lovka 95:66. Vrstni red: Grosuplje, Celjski, KK 6, Maribor, Ilirija, Terme Olimia, Pakman Celje. Dravograd 5, Ježića, Mavrica 4. Podbočje, Union Olimpija m),. Lastovka 3. 1. SL (ž), 2. krog: Konjice - AJM 58:64; Javornik, Bo-bale, N. Kvas 12, U. Kvas 11. Klančnik 6. Pliberšek 5; Ili-iev 15, Furman. Pehadžič 13, Rogaška • Odeja 56:99; Ba-loh 22. Lesjak 16. Starček 6, Bastašič 5. Bališ 4, Nelc 3; T Oblak 26, Čadež, K. Oblak 16. Vrstni red: AJM, Merkur Celje 4, Kranjska Gora. Ježica3, Odeja, Triglav, Domžale, Konjice. Rogaška 2. Multipower liga. 2. krog: Vojvodina • Merkur Celje 77:67; Šiljegovič 20. Sčekič 16; Ciglar, Barič 19. Tardy 13, Brown 10, Hughes 6. ODBOJKA 1. DOL, 2. krog: Marckiol - SIP Šempeter 3:0. Vrstni red: Triglav. Krka 6, Marc-hiol 4, Maribor 3, Galex, Šempeter 2, Knauf Insulation 1, Kamnik 0. l.DOL (ž), 2. krog: Alian-sa Šempeter - Benedikt 3:0. Vrstni red: Kamnik 5. Koper, Ptuj 4, Aliansa, Vital 3. Grosuplje 2, Benedikt, Novo mesto 0. (KM) ŠPORTNI KOLEDAR Torek, 21, 10, KOŠARKA 1. SL, 4. krog: Helios Domžale - Hopsi Polzela (19). Euro Challenge. 1. pred-krog, povratna tekma. Laško: Zlatorog - Amak (19). Sredd, 22. 10. NOGOMET Pokal NZS, četrifinale: Maribor - Rudar Velenje (18), KOŠARKA I.SL, 4, krog, Šoštanj; 0ek-ira - Krka (20). 1. B SL, 3. krog, Ljubljana: Parklji - Rogla Zreče (21). 1. SL (ž), 3. krog, Maribor: A.1M - Merkur Celje 117). ROKOMET Pokal RZS/ osmina finala, Ptuj: Drava - Celje Pivovarna LaSko (19-30), Slovenj Gradec: Prevent - Gorenje (19 St. 83 - 21. oktober 2008 m 14 ti kultura HOVI TEDNIK Dofarjeva ullea se v Celju odcepi od Ceste na grad. Od Dolarja do Lacka V današnji rubriki pojasnjujemo poimenovanje Do-larjeve ulice, ki se v Celju odcepi od Ceste na grad in se nanjo tudi vme. Poime-novaii so jo po slovenskem pisatelju Antonu Dolarju. Anton Dolar je bil rojen v Hotinji vasi pri Mariboru 9. maja 187S v družini kmetijskega posestnika» kjer je tudi preživel otroštvo, Po končani trirazredni osnovni Šoli se je vpisal na nemško gimnazijo v Mariboru, ki jo je uspe§nokončalleta l895.Za-tem je odšel na služenje enoletnega vojaškega roka v Prago, kjer je tudi opravil izpit za podporočnika. Leta 1896 je Anton Dolar odšel na Dunaj, kjer je na tamkajšnji univerzi študiral klasično filologijo in slavist iko. Ko )e leta 1901 uspešno promovira!, se je vrnil v Maribor, kjer je na gimnaziji dobil delovno mesto suplenta. Že leto kasneje ga je pot pripeljala v Celje, kjer se je kot mlad profesor zaposlil na slo-vensko-nemških vzporednicah. Slovensko mladež je učil stenografijo. V tistem času se je tudi poročil z Marinko Hora, Dunajčanko češkega rodu, s katero sta imela sina in tri hčere. V t. i. celjskem obdobju je Anton Dolar začel tudi publicirati. Veliko je objavljal književne ocene in kritike, predvsem v Slovanu in Ljub- Pokom SE im€nuj€ Ijanskem zvonu. Med leti 1905 in 1912 so mu zaupali tudi uredništvo celjskega iiu-strovanega narodnega kole-daija. V tistem času je napisal tudi daljši članek o Otonu Župančiču. Anton Dolar je veliko prevajal, predvsem iz čelčine, pisal pa je tudi Članke o življenju Čehov in Lužiških Srbov. Zgodbo o Antonu Dolarju je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. Leta 1910 se je z družino preselil v Maribor, ker je dobil službo na tamkajšnji klasični gimnaziji. Ob izbruhu prve svetovne vojne, leta 1914, je bil mobiliziran in poslan sprva na rusko. nato na soško fronto. Po vrnitvi v domovino se )e kot zaveden Slovenec s činom stotnik U. razreda priključil slovenski vojski generala Maistra. Kasneje Je odšel tudi na Koroško, kjer je bil do izvedbe plebiscita iO. oktobra 1920 sekretar Narodnega sveta za Koroško v Velikovcu. Čepravvpet vtakratno vojaško in politično življenje na Koroškem, je Anton Dolar ves čas tudi pisateljeval. Sodeloval je vknjiževnem almanahu Koroška vigred, ki so ga izdajali na Prevaljah. Po končani koroški zgodbi se je Dolar vrnil v Maribor in vse do upokojitve leta 1937 delal kot gimnazijski profesor na klasični gimnaziji. Tlidi v tistem obdobju je bil zvest publicist. Sodeloval je s številnimi takratnimi revijami, npr. Časopisom za zgodovino in narodopisje. Tri-glavanskim listom. Kroniko slovenskih mest. Popotnikom ... Ob nacistični okupaciji so Antona Dolarja, podobno kot številne druge narodnoza-vedfie slovenske intelektualce, najprej zaprli, nato pa je moral v izgnanstvo. Preselil se je k eni od svojih hčera v Zagreb, kjer je nato živel vse do svoje smrti 9. maja I9S3. Pokopan je na pobreškem pokopališču v Mariboru. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Ulice heroja I^cka, ki je v Celju na Ostrožnem. Foto: KATJUŠA radiocelje ■»i^ 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz Najboljši v Sloveniji Svit iz Celja najboljše slovensko fotografsko društvo Društvo fotografov Svit iz Celja je bilo po mnenju Fotografske zveze Slovenije najuspešnejše fotografsko druätvo lanskega leta v Sloveniji. Tako je predsednik fotografske zveze Silvo Slapar razglasil v petek, ob peti letni digitalni slovenski pre-gledni razstavi, na kateri smo v Mestnem kinu Metropol videli najboljše foto-grafije slovenskih fotografov. Ti so se pomerili v dveh kategorijah - prosti temi in temi barve. V prvi je od Celjanov srebrno medaljo osvojil Robert Hutinski, bro- nasto pa Ana ŠIšak. Priznanje za kolekcijo treh slik je dobil Herman Čater. V temi barve pa so razen ene vse druge nagrade pobrali Celjani -zlato Jure Kravanja, srebrno Janko LipovŠek. bronasto Branko Korelc, pohvale pa Janez Križan. 2iga Grič-nik, Miha Demač Hajtnik in Mojca Cvim. Dokaz več, da je dniStvo Svit res najboljše v Sloveniji. Predsednik Fotografske zveze Slovenije Slivo Slapar pravi, da }e to zalo, ker delajo kolektivno. »V tem društvu niso le posamezniki tisti, ki izstopajo. Njihovi sestanki so pozno v noč. izmenjujejo mnenja m prav kolektivni duh je prinesel te rezultate. Upam, da jih bodo druga društva posnemala.« V polni dvorani kina Metropol je bil za slovenske fotografe višek večera, ko so razglasili nove mojstre fotografije Fotografske zveze Slovenije. Med štirimi dobitniki tega najvišjega naslova za fotografe v Sloveniji sta tudi dva Celjana - Vinko Skale iz fotografskega društva Celje in Herman Cater iz društva Svit. BRST Foto: MARKO MAZEJ r 4 m •Sit iti,'» . k « Člani ifnjštva Svit so S6 takale veselili osvojonih posamičnih, le posebej pa nagrade za n&iboljše fotografsko dništvo v Sloveniji. Dijaki za varno hišo Dijaki 4.c-razređa Gim-naaje Celje-Center pripravljajo na zadnji dan pouka pred začetkom jesenskih počitnic, ta petek, ob 11. uri v športni dvorani ^mna-zi je dobrodelni koncert, izkupiček je namenjen Va^ ni hiši Ceije. Dijaki so že lani pripravili dobrodelni koncert, takrat za žrtve poplav, tokrat pa bodo skupaj z zaposlenimi na gimnaziji in gosti zbirali sredstva za Varno hišo Ce-Ije, ki nudi zatočišče ženskam in otrokom, ki doživljajo nasiije v družini. Nastopili bodo dijaki gimnazije s svojimi skupinami, obljubljajo pa pester glasbe no-plesni izbor z ra25ibanini repertoarjem skladb vseh žanrov in obdobij. V goste so ^vabili ie pihaino godbo iz Šentjurja, mažoretke iz Laškega, rock skupini De Vice in Lobotomija, medgimna-zijsko inštrumentalno zasedbo Gamma, trio klarinetov Pihalne godbe Laško in Guča boys s 1. gimnazije v Celju. BS Prihajajo pripovedovalci zgodb Skupine Nude, Mi2 in Orlek na drugačnih koncertih Društvo ustvarjalne mladine in Celjski mladinski center sta pripravila serijo treh koncertov priljubljenih glasbenih skupin Nude, Mi2 in Orlek na drugačen način - v obliki pripovedovalcev zgodb. Projekt Storytellers si je zamislil Peter Vajdič s prijateljem. Ob glasbi skupin, katerih sporočila in izpovednost temeljijo na odličnih besedilih, si je zamislil koncerte, na katerihbi sedanji, morda pa tudi nekdanji člani skupin v klubskem ambientu in pred omejenim številom gledalcev razkrili podrobnosti ozakulisju nastajanja skupin, posameznih pesmi, s katerimi so uspeli in so bile na nek način prelomnica v njihovih karierah, ozadjih, r^Cinu dela pri nastajanju glasbe in podobno. Vabilu organizatorjev so se vse tri skupine z veseljem odzvale, sa] v tem, kot sta potrdila tudi pevec Nude Boštjan Dermol in pevec Mi2 Ti>-ne Kregar, vidijo nekaj novega in tudi nov izziv. »Še nihče nas ni povabil, da bi svojo glasbo predstavili na tak način, tudi skozi pripovedi. Obljubljam, da se bomo vsaj v smislu iskrenosti tokrat zares >sleklii in da bodo gledalci ob drugačnem koncertu spoznali našo skupino na nov, svež način. Povedali bomo tudi. zakaj je kaj v nekaterih pesmih ...,« je koncert skupine Nude, ki bo prvi v seriji treh in na sporedu v so- boto, 25. oktobra, napovedal Boštjan Dermol. Tone Kregar je v imenu Mi2 povedal, da se nastopa, ki bo v soboto, 15. novembra veselijo. »Skušali bomo ustvariti vzdušje Jernej eve zidanice, v kateri je ob roštilju, dobrem vinu in zabavi nastala večina naših uspešnic. "Ridi za degu-stacijo bomo skušali poskrbeti. In ker prav zdaj pripravljamo nov album, si želimo kreativnega odziva občinstva. Morda v dvogovoru nastane inspiracija za kak nov komad,« je dejal Kregar. Ofleki, ki zaključujejo snemanje novega albuma, prihajajo na vrsto zadnji v tem sklopu Pripovedovalcev zgodb. Nastopili bodo v petek, 5. decembra. BS m št. 83 - 21« oktober 2008 NOVI TEDNIK kultura 15 Muzejski znakovni vodič Naprava omogoča spoznavanje zbirk muzeja tudi gluhim v Muzeju novejše zgodovine Celje so predstavili mednarodni projekt treh muzejev za uvedbo znakovnega vodića» ki bo tudi gluhim omogočil vodenje po muzejskih zbirkah. Gre za del evropskega programa Socrates, s katerim skuša unija zagotoviti invalidom enakopraven dostop do kulturnih vsebin. V projekt se je ob avstrijskem Schonbrunnu in nemškem Veste Coburg Art Collections vključil ludi Muzej novejše zgodovine Celje. K temu jih je povabila celjska družba Racio, ki je slovenski koordinator tega zanimivega projekta. Zanj je avstrijsko podjetje Equalizent razvilo napravo v velikosti mobilnega telefona. Z vključitvijo aparata pred eksponati muzejskih zbirk se na zaslonu prikaže vodička, ki opravi vodenje 2 znakovnim jezikom. Navidez zelo preprosto, a treba je bilo rešiti kar nekaj za-pletenih vprašanj» od zna- kovnega jezika, ki se med državami razlikuje, do razvoja naprave same. Projekt že od vsega začetka podpira tudi Zveza gluhih Slovenije in njen predstavnik Matjaž Juhart je povedal, da je razvoj te naprave in njena namestitev v muzejih izrednega pomena. »Gre namreč zato. da so zlasti tako imenovani »nevidni« invalidi - slepi in gluhi - prikrajšani za dostopnost do mnogih informacij, med drugim pa tudi do kulturnih vsebin. In Če je bilo na gibalno osnrane v Sloveniji že veliko narejeno, je s slepimi in gluhimi mnogo težje. Uvedba muzejskega vodiča s slovenskim znakovnim jezikom, uvedba tako imenovanih stojnih točk in napeljava indukcijske zanke pomeni. da bodo gluhi lahko samostojno dostopali do muzejskih vsebin.« Direktorica muzeja Andreja Rihter je ob tem povedala, da niso prav nič oklevali, ko 50 izvedeli za projekt. »Muzejske zbirke želi- mo čim bolj približali vsem uporabnikom. Za gibalno ovirane smo poskrbeli z dvigalom, za gluhe bomo z uvedbo tega vodiča, pripravljamo pa že tudi projekt, ki bo K)g-led< muzeja omogoül tudi slepim. Za zdaj bo za gluhe z vodičem v znakovnem jeziku možen ogled zbirke Živeti v Celju in Pelikanovega ateljeja.« Za kako pomemben projekt gre, povedo že podatki, da je v Sloveniji približno desetina prebivalstva z okvarjenim sluhom» da je zgolj v društvih gluhih okoli 2 tisoč ljudi, katerih sporazumevanje je odvisno od znakovnega jezika in da gre slabše sUšeČim v Sloveniji letno skoraj 50 tisoč slušnih aparatov. V Celju bo vodič po muzeju v slovenskem znakovnem jeziku zaživel prihodnje leto, preizkušati ga bodo začeli poleti. BRST OCENJUJEMO Čarovnice za vse generacije Celjski gledališki onsam-bel je zmn po dveh specifičnostih: Dnevih komedije in mlßdinskih oziromn otroških predstavah. V sezoni, ki zajame šest premier, se posebej tisti za mlade posvetijo z vsem srcem, dosäkrai pa vanjo vbiijo tudi polovico svojega siceršnjega proračuna, kije. mimogrede. Šestnajstkrat manjši od ljubljanske Drame. A to ni več naša stvar: javnost naj ve, da so mladi, tudi predšolski otro-ää. izjemno zahtevno, kritično in hitro naveličano občinstvo. Zato pa jih je treba privabiti s spektakelskimi uprizoritvami, s kar se dabo-golo sceno, z masko in s kostumi. ki bogaäjo, prepričajo in pripravijo gled^a k uživanju. Täko je tudi v pričujoči predstavi Čarovnice, Besedilo sdmo, pa tudi števib prodanih izvodov romana pisatelja Roalda Dahla, govorijo v smer uspešnice; torej ni Čudno, da si je selektorica izbrala prav ta tekst. So pa Čarovnice (kot mladinska predstava) spet popolnoma posebne, specifične. V Celju nikoli ne zamejijo starostnega prostora - če je predstava za mlade, ni nikoli samo za njih; včasih v njej odra- sli uMvamo celo bolj. Pri pričujoči, kjer se začarani otro-d spremenijo v miši in morajo v tej koži ostati do konca življenja, se je videlo, da so bili tisti redki mladi, ki so predstavo videä, kar malo Šokirani. Seveda pa je smisel v nauku; ker je vsaka pravljica, kjer nastopajo živad, tudi neke vrste basen. Če drugega ne, je nauk imenitna naložba za odraslost. Zdaj pa k bogati sceneriji: Miha Alujevič (kije na celjski oder postavil uspešen in prezrt Kabaret) je k sodelovanju pritegnil scenografko Lana Stojan, ki je prizorišče napolnila z vizualnimi efekti, scene z mišmi pa so celo »po filmsko« zmanjšali. Maja Ballund je naredila odlične kostume, pahljačo barv, ki so se z modrimi jeziki in zeleno slino prav pohotno slinijo po odru. Najbrž je za tak efekt »kriva<' ma-skerka celjskih gledaliični-kov, čeprav je v gledališkem listu niso omenili. Faux pas. Glasbo, ki je podprla Dahlo-vo vizijo, je naredil hrvaški sodelavec DuŠko Rapotec Ute: bila je všečna in primerna. Malo so me zmotile lutke: pa ne tiste velike, ampak one majhne, kakiino je (ker je bil to njen vnuček) cr- novitednik iftfww.novitediiik.com kljaia babica Anica Kumer. Bile so simpatične, a preve-Uke - a učinek odra včasih zahteva karikaturo podobe. Vnuček David Čeh. pregovorno dober, je babiä Anici zvesto stal ob strani. V stranskih (a ne nepomembnih) vlogah so ruistopili Torek Rashid, Kostka Krošl in Igor Sancin. Čarovnice pa so bile poglavje zase. Nekatere (Minco Loren-ci. Lučko Počkaj, Manco Ogorevc in Barbaro Vidouič) sem spoznal zgolj zaradi oči; Nina IvaniŠin in Jhnja Potočnik pa sta mi karušU; najbrž zaradi krajše kibmetri-ne v SLG-ju. Bile so zabavne, na primeren način hudobne, spotakljive, rui trenutke smešne in spet nevarne -skratka, izkazale so zaupanje nam, kritikom, in tudi mladi (razmišljujoči) generaciji. Ne pozabimo na Bojana Umka. kije lutke vodil in s tem poleg igralskega izkazal Še lutkarsko znanje. Seveda pa moram omeniti mladega Luko Cimpriča, ki je prav tako kotlvanišinova nov član ansambla in je moški gledališki »zbor« v Celju lepo izpopolnil, V premislek dramaturgi-nji in vodji celjskega ansambla Tirii Kosi pa zgolj to, da bi bilo prav prepričati tiste, ki finančno podpirajo Talijin hram in gledališko umetnost. da morajo tudi v predstave za odrasle vložiti toliko interesa in volje, kot to počno prav za mladinske predstave. TomaS [IMMMT OTMS Sßm V petek, 24. oktobra, nas bo od 22. ure dalje zabavala skupina JINX. Vstopnice lahko kupite v Planet baru, na recepciji Bowiinga In na vseh prodajnih mestih Even()ma. A zagotovite si Jih v predprodaji. ko bo cena le S€. Na dan koncerta bodavstopnice 2 € dražje. Od petka do nedelje, 26. oktobra, sl lahko v avli kina ogledate raistavo fotografij Toma Križnarja ""Dar Fur - Vojna za vodo**. Razstava bo pospremila pričetek predvajanja celovečernega dokumentarnega filma, ki ga je Tomo Križnar posnel na svoji misiji v Darfurju, na katero ga je kot svojega odposlanca leta 2006 poslal tedanji slovenski predsednik dr. Janez Drnovšek. Film si lahko v Planetu Tuš ogiedate od 23. oktobra dalje. V^su jescnsfcfh poiHnlc, f^l^ do 30. oktobra, bo vsak dan med 10. in U* uro Se posebej vti^o v Oslariji» kjer i^mo skupaj ustvarjali, plesali, peli, se. ^bavall in se nasploh dobro imeli. Od torka, 28. oktobra, do torka, 18. novembra, bo na ogled razstava ^Naslikaj si nagrado**. Gnkarna Celje ima skrb za trajnostni razvoj in ravnanje z okoljem vgrajeno v proiz^njo. A k razmjšljanju o tem so želeli vzpodbuditi tudi otroke. Vas zanima, kako o svojem odnosu do okolja razmišljajo najstniki iz 8. in ra^u^ov? Ndj[f^vi so predstavljene ^Mjie sfike fz 34 osnovnih šol cefj^ ^83-21. oktober 2008 m 16 OTROfta ČASOPIS NOVI TEDNIK OTROöKI ĆA50PI5 Ko bom velik, bom imel policijskega konja Mlada srca za nasmeh starejših Kaj imajo skupnega gasilci» policisti, reševalci in kar je Še takih uniformi-rancevz majhnimi otroki? Običajno upamo, da Čim manj. Le tu in tam se na kak prav poseben dan vsi znajdejo na kupu. In potem se malčki z velikimi, čudenja polnimi očmi sprehajajo med vozili, konji, psi in možmi, ki rešujejo svet. Ob tem na vsakem koraku spremenijo svoje živ* Ijenjske načrte: »Gasilec bom! Ne. vojak. No, mogoče potapljač R azli čne interven cij ske službe so se predstavile otrokom iz vrtcev in Sol z območja šmarske upravne enote. Otroci so se od blizu seznanili z delom policista motorista, policijske konjenice, reSevalcev, gasilcev, vojske, gorskih reševalcev, reševalcev s psi in reševalcev potapljačev. Popoldne so v ustvarjalnih delavnlcaJi izdelovali zapestnice in vizitke prijateljstva, pekli medenjake, uživali v angleških uricah. V tednu otroka to še niso bile vse aktivnosti. Organizatorji - Šolsko kulturno društvo, šmarska občina, policijska postaja in vrtec iz Šmarja - so se Še posebej posvetih položaju otrolc v družbi in uresničevanju njihovih pravic. Ob tem so bile letos aktualne teme Nekoga moraš imeti rad. »Gasilee borni« se odloči matpek ii vrtca, ko si nađeno tole vesoljsko opravo. VfStnik ob njem pa takoj doda: »Jaz pa vojak, poglei kako fino so nas namazalit« Ljubezen in spolnost, preprečevanje medvrstniškega nasilja, družinski pogovori o zaljubljenosti in spolnosti, samozavest otroka in po- dobne na različnih stopnjah na primerne način Še prav posebej izpostavljene. Sto Foto: MARKO MA2EJ Nakjo iz ozadja se zasliši vrisk: »Kuuuzal! Kooooonj'dul Po^ej jihi Uau. Pa še en kuuuza!« Štirinožni reševalni in policijski uslužbenci so bili tistega dneviportnem parku všmarju absolutno atrakcija brez primere. Noja. helikopter imamemo. Gledališki abonma za najmlajše Na Q. osnovni šoli Celje je z letošnjim šolskim letom zaživel brezplačen gledališki a^nma Fmikola, namenjen učencem prve tiiade in njihovim staršem. Abonma sestavljajo tri predstave, ena lutkovna in dve gledališki. Prvo» Zgodbe s travnika, bodo v avli Šole uprizorili danes ob 18. uri. S plesom se bo predstavila Baletna Šola Timare Divjak, za glasbeno spremljavo na klavirju pa bo poskrbela Brina Zupančič. Zgodbe s U'avnika sestavljajo tri plesne točke: Čebelja šola, Mravlje in Ujeti metulji. V malem gledališkem abonmaju bodo pod mentorstvom učiteljic Brede Stepan in Natalije Jenko sodelovali tudi starši otrok. Prav tako bodo k sodelovanju povabili člane celjskih amaterskih društev Z maiim gledališkim abonmajem želijo na II. OŠ Celje pri otrocih vzbuditi pozitiven odnos do gledališke igre, plesa, lutk in kuiture nasploh. BA Na OŠ Vojnik že četrto leto deluje krožek za prostovoljno socialno delo. čigar mentorica je šolska svetovalna delavka Irena Kalšek. Šola se je povezala s špeso-vim domom Vojnik, v katerem bivajo starejši občani. Učenci za eno leto dobimo novega dedka ali babico, ki ga enkrat tedensko obiskujemo. V domu naše delo budno spremlja Cstera Štan-te. Naša skupina se je poimenovala Žarki sreče. Z novim dedkom ah babico kramljamo, igramo igre, jim beremo dnevne časopise, z njimi pojemo, jih spremljamo na sprehodih. Zelo radi nam pripovedujejo zgodbe iz svoje mladosti, kako je bilo, ko so bili še otroci, in o svoji prvi ljubezni. Z njimi se imamo res lepo. Najbolj vestni in vztrajni smo bili Tadeja Stožk, Gašper Ribič, Svit Okrožnik, Luka Grum, Mateja Gobec Ribič in Urška Oprčkal. Ker so bili z našim delom zadovoljni tudi naši novi dedki in babice, nas je mentorica prijavila na natečaj Mlado srce za nasmeh starejših, ki ga je razpisal inštitut Hevreka, Uspeli smo in 30. septembra, ko je bil mednarodni dan starejših, smo bili povabljeni v Ljubljano na otvoritev Festivala za tretje življenjsko obdob- VojniŠki učenci so za pomoč in obiskovanja starejših prejeli zlato pri^ nanje. je, kjer smo prejeli zlato priznanje za naše delo. Zelo smo ponosni. Trdno smo odločeni, da bomo s svojim delom nadaljevali tudi v letošnjem šolskem letu. UR^KA OPRČKAL, 9.b OŠ Vo)nik Konstantinov klobuk in Hektorjeva mala šola Vsak ima svojo najljubšo knjigo. A ker ste svojo uajljubšo knjigo verjetno že prebrali, naj vam namignemo, s katerimi knjigami si lahko v mesecu oktobru polepšate turobne jesenske dneve. Ida Kreča iz Knjižnice pri Mišku Knjižku v branje priporoča dve nagrajeni knjigi. Prva - Klobuk gospoda Konstantina Petra Svetine - nosi naslov Izvirna slovenska slikanica 2008- »Ob tej ^odbi bodo uživali tako otroci kot njihovi starši,« je prepričana Ida Kreča. In kdo je gospod Konstantin? je nenavaden gospod, ki ima v omari za vsako priložnost poseben klobuk: enega za sonce, dnigega za dež. tretjega za pisanje člankov in Četrtega za sprehod v mestni park. Tam srečuje gospodično Olgo. Ko se nekega dne odpravi na sprehod, pozabi klobuk doma, ta pa jo skozi odprto okno ubere zaKonstantinominpotujepo različnih glavah,« je vsebino strnila Ida. »ali bo klobuku uspelo pristati na glavi Konstantina, preden bo ta pozdravil gospodično Olgo, pa naj otroci ugotovijo sami.« Medlem ko je slikanica o gospodu Konstantinu namenjena mlajšim bralcem, pa Ida Kreča za nekoliko večje knjižne moljčke priporoča zgodbo o Hektorju in mali šoli. Knjiga Dima Zupana je bila nominirana za najpomembnejšo slovensko r^a-dinsko literarno navado - ve-černica 2008. V knjigi Rektor in mala Šola - gre za dni- tiavilednik' OSR£D>IJAKHJIŽNICA CELJE rariloceije MOJA NAJUUBSA KtsUlOA je: Ime in priimek: No$lov: Oovdijujvm. da «o mof] podotkl javno objffvijwi go iz serije Zgodba nekega Hektorja -se nadaljujejo zgode iß prigode psa Hektorja. V tem delu bo Hektor razkril, kako poteka pouk v pasji šoli, kakšno mnenje ima o šoli in »učitelju«, kako je prijetno uničevali družinsko obutev in kako se potem izogniti posledicam, kako je zaslužil značko z nazivom vzoren pes Sicer so bile v septembru med najbolj priljubljenimi knjigami zgodbe o Mavričnih in vremenskih vilah, zgodbe o Groznem Gašperju, o deklici Loli, največ pa so v Knjižnici pri Mišku Knjižku povpraševali po Zgodbah iz Namije, še zlati po četrtem delu Princ Kas-pijan. BOJANA AVGUSTINČIČ Mlade bralce vabimo, da sodelujejo v akciji Moja najljubša knjiga, v kateri lahko na naslov Prešernova 19,3000 Celje pošljejo kupon s predlogom dobre knjige in za nagrado prejmejo lonček naše medijske hiše. Tokratna nagrajenka je Pia Kopitar Čander, Lahova 21, Celje. m it. 83 - 21. oktober 2008 NOVI TEDNIK kronika 17 Sojenje policistu za umor Naserja Beriše Policist varovan in spet zamaskiran nadaljuje danes Tudi na tokratnem sojenju celjskemu policistu Mateju Boberi zaradi umora Naserja BeriŠe je biJ obtoženi varovan in ves čas zamaskiran zaradi osebne varnosti. Gre za novo sojenje v tem primeru, saj je od zadnje obravnave minilo več mesecev. Pred senat je včeraj stopil obtoženi Bobera, ki je ponovil svoj zagovor, na vprašanja pa do konca sojenja ne bo odgovarjal, zaslišali so tudi nekaj pnč. Kot je znano» je Bobera streljal v Beriäo med begom na Cinkamiški poti v Celju leta 1999. Za Berišo je bila takrat razpisana tiralica. V zagovoru iz lanskega sojenja, pri katerem je Bobera vztrajal tudj zdaj, je dejal, da je bil prepričan, da mu Beri-^ grozi s pištolo, kar naj bi mu tudi povedal. Kljub temu, da je policist večkrat ponovi): »Stoj. streljal bom,« naj bi Beriša še vedno trdil, da bo streljal tudi sam. Včeraj so pri- zaradi osebne varnosti - Sojenje se čali trije policisti, ki so na Cinkacniško pot prišli med prvimi, zatem ko so po zve'žah dobili obvestilo o dogodku. Opisovali so predvsem minute po prihodu, kako so Berišo, ležečega na t]eh> vklenili in videli prestrašenega Bobero, ki jih je opozarjal, da je Beri-ša imel pištolo. Te kasneje niso našli, BeriŠa je v roki imel telefon. Vsi so trdili, da so jih na rednih sestankih na policiji opozarjali, da je za Berišo razpisana tiralica in da je nevaren ter oborožen- Po današnjem nadaljevanju sojenja celjskemu policistu za umor, naj bi se jutri, v sredo, nadalje^o še sojenje Martinu Plahuti za poskus umora 42-letnega Franca Viherja iz Janškovega sela pri Velenju letos januarja. o tem bomo poročali v petkovi številki Novega tednika. Pred senat je stopil tudi Be-rišev prijatelj Peter Šah, ki V ponedeljek o brutalnih umorih v Tekačevem? Ali bodo Kristijanu Kameniku zaradi umorov sodili v Celju, medtem ko je zaradi drog v priporu na Hrvaškem Po neuradnih, a zanesljivih podatkih naj bi se v ponedeljek začelo sojenje Kristijanu I^meniku za umore v Tekačevem leta 1997. Takrat so bili brutalno umorjeni 73-letna FrančlSka Poharc, njen dve leti starejši mož Štetan Poharc ter komaj 17-Ietna Viktorija Krušlin ter njena mama, 36-letna Helena Krušlin. Do danes še ni točno znano, ali je bilo morilcev več. zanesljivo pa je, tako trdi obtožnica, da naj bi na kraju umora bil Kristijan Kamenik. Angleški izvedenci so že vsem so imeli v rokah spor- poleti končali i. i. fazno preiskovanje sledi s kraja umora v Tekačevem, ludi fotografij in fotokopij. Pred- ne športne copate, ki bi Ka-menika lahko povezale s krajem zločina. Odvetnik Tomaž Brom še, ki je pri- Takola je Kristijan Kamenik Čakal na sojanje lani junija. Tramitno je v pnponi na Hrvaškem. mer prevzel od zdaj pokojne odvetnice Marjetice Nosan, nam je pred časom dejal. da je mnenje Angležev v korist obtožencu, saj kaže, da ni nobenih zanesljivih karakterističnih podrobnosti, ki bi sporne copate povezale z najdenimi odtisi na kraju zločina. Stopnja verjetnosti je na t. i. opisni stopenjski lestvici 3, kar je nižja stopnja, kot je menil nemški izvedenec. Stopnja \ pomeni identifikacijo, stopnja 4 nezadostno, 6 je popolna izključitev dokaza. Kot dodaja Bromše, to z drugimi besedami pomeni: da ni prav nobenega konkretnega dokaza, da bi ga sodišče lahko obsodilo za očitana kazniva dejanja.« Kamenik je trenutno v hrvaškem priporu zaradi domnevne vpletenosti v tihotapljenje mamil. »Ker je Kamenik v tujini, lahko pride do sojenja v nenavzoč-nosii, ampak pod določenimi pogoji, ki jih določa Zakon o kazenskem postopku. Senat bo tisti, ki bo moral ocenili, ali je navzočnost obtoženca nujna ali ne. Mislim, da to v konkretni zadevi ne bo prav lahka naloga glede na izjemno obsežnost, zahtevnost in vrsto kaznivega dejanja, ki se mu očita, in seveda upoštevaje njegov dosedanji zagovor,« nam je Še razlagal BromŠe. Zato še vedno ni mogoče z gotovostjo trdili, ali se bo sojenje v ponedeljek sploh lahko začelo. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA je tistega večera vozil avtomobil, iz katerega je Beriša izstopil, nato pa začel bežati pred policistom. Šah je senatu moral pojasniti tudi dogodek, ki se je zgodil nekaj mesecev pred usodnim aprilom, ko ga je policija ustavila v Novi vasi v Celju. 1\idi takrat naj bi bil Beriša z njim v avtomobilu, preden ju je ustavila policija, pa je pobegnil, vendar ga policisti niso opazili. Policistov zagovornik Daniel Planinšec je predlagal, da se na sojenju zasliši tudi enega izmed odvetnikov Beriševih, ki naj bi pri sebi več mesecev hranil tulec, ki so ga našli na kraju dogod- Mataj Bobera. Mareikdo ga je za »javno obsodil«, čeprav sodišča ie ni raklo zadnja besede. Zato in zaradi ošabne varnosti ja bil popolnoma zamaskiran. ka, kar se PlaninŠcu zdi nedopustno. Oporekal je tudi klasifikaciji kaznivega dejanja umora, saj dodaja, da to ne more storiti policist, ki opravlja svojo dolžnost«. Sojenje se bo nadaljevalo danes, v torek, z zaslišanjem izvedencev medicinske in balisti čne stroke. SIMONA ŠOLlNlC Foto: SHERPA Umrl mlad motorist v soboto pozno popoldne popoldne se je na lokalni cesti Gaberke-Škale^Velenje zgodila tragična prometna nesreča. 5S-letni voznik osebnega avtomobila je v križišču zavijal levo» pri tem pa zaprl pot 24-lelnemu motoristu. V silovitem čelnem trčenju je motorist padel na avtomobil, nato na cesto in še v bližnji potok» kjer je zaradi hudih poškodb takoj umrl. To je že 23. smrtna žrtev letos na cestah našega območja. Do nesreče je prišlo v nedeljo Se v Zrečah, kjer je voznik osebnega vozila iz neznanega razloga zapeljal v reko Dravinjo. V nesreči so se lažje poškodovale tri osebe, pri reševanju so morali posredovati tudi gasilci. SSol, foto: SHERPA Odkrili VB« največji nasad konoplje Mozirski policisti so v sodelovanju s celjskimi kriminalisti na območju Rovta pod Menino, pod Medvedovim hribom, posekali 1177 sadik konoplje, visokih od 100 do 200 centimetrov. Gre za enega največjih odkritih nasadovkonop-IjevletoŠnjem letu na območju Slovenije- PoDcisti o lastniku nasada še zbirajo obvestila. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja - neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - bodo žanj podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Celju. MJ Enega največjih nasadov konoplja v drf avi so odkrili na območju Rovta pod Menino. Poltcfsti o lastniku nasada le zbirajo obvestila. it. 83 • 21. oktober 2008 m 18 INFORMACIJE NOVI TEDNIK Trnovec pri Dramljah 56 3222 Draralje Tel: 03/ 5798-320 Mob: 051/438-038 www.gostisceniiran.si OAZA DOBREGA POČUTJA GOSTLSC JMIRÄN Že ime pove» da je dobri duh tega gostišča lastnik Miran Ojstersek, poklicni kuhar in vinski svetovalec - sommelier. Gostišče Miran sprejme pod svojo streho 120 gostov. Ima tudi čudovito vinoteko, eno najlepših v Sloveniji, s ponudbo vrhunskih vin. Jedilnik ponuja kulinariko štirih letnih časov z izvirnimi recepti lokalne tradicije in svetovljanskega pridiha. Kuhaiji izbirajo najboljše sestavine, omake in Icreme ter druge spremljajoče dobrote k jedem, pripravljajo sami in posebej za v^. Vsak dan spečejo tudi kruh, ki je simbol blagostanja te hiše, sicer pa naslednje kulinarične dobrote: • okusne jedi iz testenin In različnih žitaric - sočna zelenjava, zlasti stročnice, na več načinov - po gozdu dišeče lisičke in jurčki ter druge sveže gobe ' mehkužci in ribe iz morja in sladkovodne ribe - mesne jedi po najnovejših metodah • posebni recepti za vegetarijance - sladice z navdihom narave - različni siri za mnoge kombinacije z drugimi jedmi in vini - pristne začimbe In dišavnice, najboljša oljčna in bučna olja - vrhunska vina Vse jedi so pripravljene iz naravnih sestavin in tako slastno, da še tako odlična servieta ne more izbrisati spomina nanje! Vrata so vam prijazno odprta vsak dan razen torka od 11. do 22. ure. Miran Ojsteršek s.p. Trnovec pri Dramljah 56 3222 Dramlje Tel.: 03/5798^20 Mob: 051/43&038 www.gostlscemiraii.si miran@omizje.com PENZION vitaparK Zdraviliška 22.3270 LASKO, telefon 03 5731610, internet: www.vllapark.5i, email: ]nfo@vitapari(.si OntapoiVj ip^Mwm SqdMtiHipil đMM^slinfe , («iltawteB KfUktfn ^wusMtfcn scwim- www jtO'CTta ri.si (ntenuCiffsO} 7M so 40 AHACU Imfth {Mstt^senijRltt««* • (Mtf tflwwtei wlih nb' •WpuM^jtdpoV^Shni' • OnevMHtir ibtta In lenkr' •fnArih ^ I fpnjHi X X. C e|K T 6 ft y ^ • i Restavracija Pizzenjainipageterija Prenočišča **** BEAUTY & WELLNESS CENTER LUCIJA (tel: 03 7590608) R«2crv»^: 03 759 0607, GSM 041- 222-732 yiimlni 1 ulka 3215 lob, wwwJEracufl.sl Kidil^điO Tel: 710 30» GSM: 040610610 DELOVNI^: Pen.-CeL:9-22h Keimöl prazniki; 12-22h ffti." Bohorč " jfti, POHAiA niMHiAr MAUCCr HZS, KOMA, AlA CA», ioMMa(l«nbp..Ouiaodi(**t«a44, 32*30 $enQur pn Tel: >+386 (0)3 746 U 30, MCM«: -^»386 (0)41 66« 786 www.gostisce-bohorc.com TeU+JK(0137573550 ^^ ^ . Far+M6 (ö}3 n « ^ --^' E-mđU: info^ogavcrom WJ+386 (0)37576600 _ fw;+»6(0)3757 6610 www.smogavc.coin E-maHrlwel^ogivuom Obrtniška cesta 13 3214 Zreče / Tel.: 059 031 314 NN^ Fax: 059 031 313 ^^ E-posta: info@pi2zoteka.si http://www.pizzoteka.si Hotel pod Roglo BOHAftlNA 2,3214ZREĆE, SLOVENIJA Tel. Gosd^fu Emtvs: 02/80.50-830 email: info^klccbi^ihca.com . tfS Klet Bistrica ^GtUW^ in Gostilna Emavs L-LJ-L-LU-L^ Vinarska qI. 3 2310 Slovenska Biscrica Delovni iasi pon.-sob.: 08:00 - 20:00 ned.T 09:00 - 20:00 vinoU'ka III delikatesa Bogomir Pai, s.p. 3000 Celje. Linhartova 20 tel.: 03/548-45-11, e-mail: bacchus_ce@siol.net m it, 83 • 21. oktober 2008 NOVI TEDNIK I 19 Rak dojk ogroža tudi mlade Samopregledovanje dojk po 20., mamografija po 50. letu Smo v rožnatem oktobru, mesecu, v katerem rožnate pentjje opozarjajo na boj proti raku dojk. Proti bolezni. za katero vsako leto zboli preko tisoč Slovenk in kar 400 jih zaradi te bolezni tu-di umre. Proti bolezni« ki jo je mogoče, če jo pravočasno odkrijemo, uspeino zdravi-Ü. »Vsakaženska potrebuje dovolj ustreznih infonnacij, da bi lahko prepoznala opozorilne znake. Slaba osveščenost žensk o pomenu samopregle-dovanja dojk in mamografi-je po 50. letu je eden izmed razlogov, da ženske pogosto ne poiščejo zdravniške pomoči pravočasno. Zaradi tega je petletno preživetje naSih bolnic za 10 odstotkov slabše kot v državah Evropske unij e pred priključitvijo novih članic, Ce želimo ohraniti več življenj, moramo o tej bolezni odkrito spregovoriti in smiselno ukrepati. Štiri področja, ki jih letos izpostavlja Slovensko združenje za boj proti raku dojk. se nanašajo predvsem na probleme rehabilitacije, na bolnikove pravice in stiske mlajših bolnic ter na vzpostavitev presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka dojk.« je povedala prim, asist. Jana Govc Eržen, dr. med, članica upravnega odbora Sloven skega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna. Onkološld institut je začel spilotskim izvajanjem pre- ventivnega presejalnega programa DORA aprila letos v Mestni občini Ljubljana, drugod nanj še čakamo. »Zelo pomembno je samo-pregledovanjedo}k. Ženske po 20. letu starosti, ki so v rodni dobi, naj si pr^edujejo dojke enkrat mesečno, najbolje po menstruacij i. Ženske v meni naj si pregledujejo dojke enkrat mesečno, ra isti dan v mesecu. Vse ženske, starejše od 50 let, bi morale opraviti ma-mografijo - rentgensko slikanje dojk - vsaki dve leti, saj je ta metoda edina najbolj zanesljiva za zgodnje odkrivanje ra- flftl4tA.9iJi ft * 12 Ic9 niAMcno Dr. PIRNAT I®2f252 55,01/519-35 !5'<1 www.plrn«t-si k Mrwiii J Društvo za boj proti raku Velenje vabi na učne delavnice, na katerih bodo ženske iahko na silikonskih modelih preverjale znanje o odkrivanju rakastih tvorb. Učne delavnice bodo: v Knjižnici Velenje 27. oktobra ob 17. uri in 29. oktobra ob 10. uri in v sejni dvorani Občine Šoštanj 28. oktobra ob 10. in 17. uri. iiiniiiw.radiocelje.coffl OSTANIMO POKONČNI! Ostanimo pokončni! Osteoporoza je tiha bolezen, ki glasno odmeva v življenju bolnic. Opazno znižanje telesne višine« zlasti pri starejših ženskah, je eden izmed dejavnikov tveganja za osceoporozo, zaco bodimo pozorni. Napredovanje bolezni lahko vodi v deformacijo hrbtenice in posledično sključeno držo. Z zgodnjim prepoznavanjem bolezni in pravilnim zdravljenjem lahko bolnice z osteoporozo še vedno živijo bolj zravnano in pokončno, gibčno in poskočno. Vabimo vas, da 23. oktobra 2008, med 12.00 in 20.00 uro, obiščete stojnico Ostanimo pokončni! v Citycentru Celje, Mariborska c. 100, kjer vam bomo izmerili telesno višino, brezplačno pa vam bodo na voljo tudi publikacije s splošnimi informacijami o bolezni. ClaxoSmithKline <(Ročh^ 7.VUA ^ DmiSTCV >» BOLNIKOV T zomopofozo 8LOVCNUK Združenje Europa Donna bo z dobrodelnima tekoma v Ljubljani in Mariboru ter s |>omočjo donatorjev zbiralo sredstva za nakup sonde za ultrazvok dojk za Onkološki inštitut v Ljubljani. Del zbranega denarja bodo namenili nakupu modelov za učenje pregledovanja dojk za študente in spe-cializ^te na katedrah za družinsko medicino v Ljubljani in Mariboru. kavih sprememb na dojki. Pred 50. Jetom starosti naj opravijo mamograßjo bolj ogrožene ženske: tiste, ki so se že zdravile zaradi raka dojk; ženske, katerih mati. sestra aii hä se je zdravila zaradi raka dojk; ženske, ki so rodile po 30. letu starosti, in vse tiste, ki jim preiskavo svetuje zdrav- Pri samopregledovanju sledite navodilom in skrbno preglejte obe dojki. Dvignite dano roko in položite levo dJan na desno dojko. Izte^te prs1^ in jib stisnite skupaj ter s Icrožnimi pretipa/ic ce!o dojko. Začnite na zunanjem obodu dojke. Z roko se pomikajte proti bradavici. Nagnile se naprej in podprite desno dojko z desno roko. Z nežnimi krožnimi gibi leve roke rahJo pritiskajte na dojko. Nagnite se naprej, spustite levo roko. S stisnjenimi prsti desne roke pretipajte levo pazduho, nato ponovile pregled ic z zaprtimi pr^i. Po kopanju si o^ejte dojke v c^edalu in jih primerjajte. Prepričajte se, da ni nobenUi vidnih ^rememb. Nato sklenite roko » glavo m ponovno preverite, da ni sprememb. ¥ ' fU M Kakšne spremembe Učemo? Spremembe v veliicosti in obliki dojke ter barvi koic, uvlećenost bradavice ali tzc^ek iz nje, uvlećenost kože ali zatrdline. Če opazite kakršnokoli spremembo, pojdite tako} k svojemu zdravniku. nik zaradi sumljivih sprememb v dojki,« je še svetova- la prim, asist. Jana Govc Eržen. MBP ROŽICE IN CAJCKI Rdeča pesa za slabokrvne Po navedbah ljudske medicine naj bi bUa rdeča pesa (Beta vtiigaris) odlična preventiva pred prehladi. Varovala naj bi pred virusi, krepila ter prečiščevala kri, celo zmanjševala tumorje. Sodi med pomlaje-valne vrste zelenjave. Rdeča pesa, vrtnina, ki v spodobni ozimnici rülcakor ne manjka, izvira Iz Južne Evrope. Njene zdravilne odlike, ne pa tudi kulinaričnih, so izkoriščali že stari Grki in Rimljani. Kot vrtnina se prvilcrat omenja šele v 16. stoletju. Rimljani so s peso zdravili zaprtje. V ta namen so pripravili posebno odvajalno juho. Verjeli so, da je tudi eden boljših afrodizia-kov. V srednjem veku so odkrili, da ima odličen vpliv na kri. Z njo so krepili in čistili kri ter zdravili slabokrvnost. Dandanes rdečo peso radi uživamo, Se zlasti v mrzlih mesecih. Pripravimo si jo na ta ali oni način - vloženo, surovo, kuhano, pečeno, v solatah in juhah. Iz oje lahko iztisnemo tudi sok, ki je učinkovit graditelj zdrave krvi, po mnenju nekaterih znanstvenikov pa tudi sredstvo, ki varuje pred rakavimi obolenji- UvrSčamo jo med t.i. pomlajevalne vrste zelenjave. Njen koren je bogat vir vitamina C. nadzemni del pa odličen vir pro-vilamina A. Rdeča pesa vsebuje tudi precej vitamina B4 oziroma folne kisline, ki jo telo potrebuje pri izdelovanju krvi, za rast celic in pri nastajanju hormonov sreče. Velika količina folne kisline iz rdeče pese med dru-^m spodbuja nastajanje hormonov in prenašalcev živčnih signalov, ki skrbijo za naše mentalno zadovoljstvo, Rdeča pesa je bogata tudi z rudninskimi snovmi, Ker vsebuje veliko železa, spodbuja nastajanje lovi in delovanje dihalnih encimov. Silicij krepi vezivna tkiva in kožo, ostenje žil in kosti ter odstranjuje iz možganov kovinske strupe, denimo aluminij. Ker lahko vsebuje tudi veliko nitratov, z njo ne smemo hranili otrok, mlajših od pol leta. Premore tudi precejšne količine sladkorja -še precej več kot v rdeči pa ga najdemo, kot nakazuje že ime, v sladkorni pesi. Rdeči pesi naj se odpovedo bolnih z žolčnimi kamni. Sok in meso rdeče pese naj bi obnavljala kri in zavirala razvoj rakastih celic, zato ju pogosto priporočajo bolnikom z levkemijo. Rdeča pesa. Se Piše: PAVLA KLINER bolj pa njen sok» naj bi pomagala zmanjševati tumorje. Sok in meso pese uravnavata tudi krvni pritisk, znižujeta vročino, preprečujeta prehladna obolenja in gripo. Rdeča pesa na splošno spodbuja apetit, pospešuje izločanje žolča, odlično se obnese za razstrupljanje« odpravljanje zaprtosti in odvajanje vode iz telesa. Pozitiven vpliv Ima tudi na kožo, ki jo utrjuje in ji podeli zdrav videz. Proti slabokrvnosti dlje časa pijemo sok iz enakih delov sveže pese in jabolk. Uživamo ga po požir-kih čez dan, najmanj pol litra vsak dan. V ta namen si lahko pripravimo tudi sok iz enakih delov pese, korenja in špinače. ŠL 83 - 21. oktober 2008 m 20 INFORMACIJE NOVI TEDNIK Enoletni labradorec (6237) Mačka ali pes? En velik pozdrav od miške Zonzi! Imate doma mačko oziroma razmišljale, da bi Jo imeli? Pri nas v zavetišču jih imamo kar nekaj, ki čakajo na posvojitelje - od tigrastih» Črnih do oranžnih, od majhnih do velikih. Vse pa imajo eno skupno lastnost - v sebi skrivajo plenilca. Da, prav ste prebrali. Tudi če mislite, da je vaša hi-šna ljubljenka pravi cukr-Ček, id je zaradi načina bivanja pozabila na svoje korenine, se motite. Mačke se, pa najsi so zunanje ali no* tranje, ob miški ali njenem nadomestku {žogica, umetna miška...) prelevijo v prave plenilke. Ste že kdaj opazovali, kako hitra, natančna in spretna je mačka, ko se podi za žogico? Da pri tem uporablja svoje smrtonosno ISCEMO TOPEL DOM orožje kremplje? Ste vedeli, da ji njena neverjetno prožna hrbtenica omogoča zavidljive skoke in hitrost na dolge proge tudi do 40 km/ h? in da zaradi neverjetnega občutka za ravnotežje vedno pristane na nogah? Da med mačke poleg domaČe spadajo tudi velike, kot so na primer gepard, tiger, leopard, lev, Jaguar, pa že tako ali tako veste. To nerada priz-nam, vendar mačke na nek poseben način celo občudujem • predvsem zaradi njihovih plenilskih sposobnosti. Ampak samo, če so na varni razdalji in ne za mojim repom- Če si želite družbe mač-konov, pa vas od ponedeljka do petka, od 12. do 16. ure vabim, da si jih pridete pogledal in katerega tudi posvojite. Seveda lahko obiščete tudi kužke, slednje pa lahko peljete tudi na sprehod, in sicer konec tedna od 8. in 10. ure dopoldan in od 16.30 do 19. ure popoldan. Spletni naslov www.go.to/ zonzani ponuja ogied vseh prebivalcev zavetišča, telefonska številka 03/749-06-00 pa je na voljo za vsa vaša vprašanja. Do naslednjič lep pozdrav od miške Zonzll Papa! NINA ŠTARKEL Dofgodlakinemškiovćar, star dve leti (6170) ^mesečni samček (6215) 4. Nov dom išče 5 mesecev starmešanec med piti^uUom in staffordom z imenom Ice. Je bolj zahtevnega karalcter-ja, zato išče nekoga z izkušnjami na pasjem področju. Navajen je bivanja z mački in psi, je zeio prijazen, obožuje vožnjo z avtomobilom. Oddaja samo za v stano-vanje ali hišo, je razglisten, razbolhan. tedno cepljen, mikročipiran. zdrav ter že kastriran. Nahaja se v Ljubljani. kontakt zanj je 040/ 472-667. glasbene oddaje Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom Jubilejni koncert bo v De(]eljo, 26. oktobra, ob 17. uri v Kultuniem domu v Štorah. Nastopajo: Okrogli muzikanti, Mitja kvintet, Veseli Begunjčani, Trio Šubic, Ansambel Ekart^ Ansambel Franca Lesjaka, Modrijani in Vrt Predprodaja vstopnic: Občina Štore, Bife kegijisče na Lipi, Bistro Opoka v Prožinski vasi, gostišče Mlakar na Teharski cesti v Celju ter dve uri pred koncertom. __Organizatorji: ___ Občioa Štore, KŠD Rudar Pečovje in Novi Cednlk & Radio Celje Društvo Zč POMOČ ZIVAUM V ST1SKJ M - Mucke, ki iščejo dom, so vse zdrave, 2-krat cepijene, sterilizirane oz. kastrirani, prijazne, navajeni mačjega wc-ja in bivanja v stanovanju. Za vse informacije v zvezi s posvojitvijo muc lahko pokličete na telefon 03! 326-877. Fredt js ^^esečnl mucek, izredno prtjezen in naveian na človeka. Puhka in Tinček sta nežna in prikupna ter išeeta skupen dom. KittY, zalo prijazna muu, nevezana na človeka. Emica je zelo nežna, prijetna in mirnejše narave. m it. 83 • 21. olitober 2008 NOVI TiDNIK imali oglasi - informacije 21 0 wDtednik QI|i;eftlo, Miočiilroiii Ngwogo teWkgt HvotrM Novega ten 04^69-481. 5293 PRODAM BRIKETI, Čisla bukev, izredne visokokolotK-ni, v kartoni embotozi, dostova no dom, prodam. Telefon D31 733-209. 5UHE hrastove fosne in deske, debeline 5 in 3 on, prodom. Telefon 041 531-334. 6273 Goidsrske storirve ludi v zjHevnejSilt |K]go|{|i. odkup lasa ns panju. Fla£ilo vneprij. T^U 031 763-867 Ttinliles, doo.lihcv Gjaben 5, Jutiilolm 8ErONSKOzBlezof{10-110kginfiia-75 kg, jgodno prodom oli menjom zo gradbeni les.Telefon0409S9486. 5294 AKUSTIKA PRODAM 120^0 ^rsko haffl>oniko Melody, dobro ohranjeno, prodom. Cena 1.000,00 EUR. Telefon 041 576-166. 53CC ŽIVALI PRODAM BIKCE, amentoke in cm bdelerproSnai zokd, lof^ tudi polovice, prodam. Možna dostova. Telefon 031 506-3S3. 5212 TElCO,brejo8 mesecev,prodom.T^on 031 525-792. $$ss lABOCUE gosi, v okoTid Laskao, prodom. T^fon 040 642-567, iože. 6263 TQKO simentalb, brejo 7 metecev, težko 750 kg, prodom. Telefon {03) 5799-137. 5262 DVA bikca, stara U dni in 7 dni, prodom. Telefon 031 749-617. S2&6 KOQA burskego, rodovnßkego, starega 2 leti, prodom. Telefon 051 807-131. Š567 VIETNAMSKE prasidte - 2 pora, store 5 mesecev in odraslo svinjo, prodom. Telefon 041 247-706. 5279 TEUCO simentalko, breio 7 mesecev, prodom. Telefon 041 783487. 5287 ČRM08EL£GA bikco, krrzanego s simentoV cem, prodam. Telefon 03} 497410. 5296 PRODAM GPRSSE za živo mejo ugodno prodom. Telefon 031 291-665,(03)571^39. ž 192 JEČMEN ugodno prodam po 0.20 EURAo-relefon041 29im 513^ CIPI^SE, smoragd in novodne, ugodno prodam. Telefon 041 573^63. S192 SIIAŽKE bole, kokovostne, seno in otovo,v okotili Sma^, prodam. Nod 10 boi • popust. Klin^ zjutroj ali zvečer na tele-fonsko^evilb(D3)582M 21. 5263 VINO in most prodamo. T^fon 041 654-729. ŠS56 DOMAČA neškropljena jabolka zd ozHnnko, prodom. Ceno 0,70/kg. Telefon 041 99S-318. 52fio 30.000 po8rKk>van), 1 f.000 navni poznanstev j« bilo v pretekom l«tu Dklenidnih z neio pomočjo. Leios k^ Ž9, da |ih bo še več Ženilra valnice za vsa genaracOa. Zeupanla, Os^onja vaa 85. Pi^bdd. 03/57 26 319. 031 SOS 495, 031 63$ 376 OSTALO ŽENrNA posredovolnico Zoupan)e, ki je upanje v ljubezen v preteklem letj pcEvmilo već kot 35.000 osebam, posr» djje 20 vsa storostno obdobja, bre2-(doćno ZD ženske do 46 k.T^n (03) 5726-319,031 505495. leopoki šniks. p.. Dolenja vos 05, Preb^. n SUKOPLE^ARIA zaposlim. Mohor, d. 0.0., kranoviteva 11, Cdje, telefon 041 648- 121. n TAJNICO zoposlimo. Poskusna dobo. Telefon |D3)4242-1S3.Tretkd.Q.o., Kidričeva ulica 38,3DD0 Celje. 5301 ZAPOSLIMO montožerja PVC oken, vrot in senčil. Delo je no terenu za nedoločen «L Zozelene so izkušnje. Informacije: K«ir L, d. 0.0., Leveč 8,3301 Petrovie, telefon (03) 492-1100.04} 531-814, TejO. n, 6217 PRODAM STEDimiK na tnio gorivo, hradovsod, nov. !60l in ovtoprikolico, prodom. Telefon 031 473433. 6264 3 SODE- nesete osteme, 601, zo sokove (lih ni trebo kuhori) oli zo drago pijoco. prodom. Cena 250 EUR/kom. Kliöte dopoldan. Telefon 641 794419. 6270 OSItRNO 20 vino, 31101, Zonel, prodam. Cena 180 EUR. Telefon 041 238-715. 6281 ttOVsualnis^ Gorer^, hofcozD pomoć pri hoji in sekuior, prodom. Telefon 041 543471. 5290 KOiO-veliki pony, otroško kolo s palico no pogon,prodom T^fan{03] 5484-152. 63GO OSEM tednov staro ^^oämentoäo, dvo-brazdni plug Govorec in m^no belo vino, prodom. Telefon 041 251-189. 6304 takrani fan^a IMajo preprosta, zv» sta dekleta. Mnogo \fn zalo punce, pozabe na razoisar^ lar jih brez sfrodkov spoznajte Tet.: 03/57 26 319> g$m; 031/836 378. iMpdd Orri«k. if. CMnji vuSS. NMd IlitfM umilfivi, uiajtAt in ineveiivne sodefevci u podnčjfl trfenjft. Mgieofi rtdix TaposKtvt. Zibtik tilo^ Moimciji od ponetMika do »Mm Jskoma d4.o, hlinttor^ki e 44.3000 Cdie. ZAPO^ moriko oken, vrat bi senoL Delo je <10 terenu zo nedoločen cos. Informa-djs: Ko»r L, d. o. c., Leveč 6, 3301 Perravće, t^on (03) 492-1100, 041 531-814Jejo. n.S2i7 ZAPOSUMO zidorja 20 nedoločen (os. Knouf obdelave obli okno ter obzido-vo PVC oken in vrat. Informadje: Košir L, d. 0.0., Leveč 6,3301 Pefrovre, telefon (03)492-1100.041 531-814,Teja. n. S2t7 MASAŽA! Ali si želite sprostitve po napornem delovniku? Vabimo vos na ^rosti-tevz mosožami vTeropevtsko refleksni mosoüii studio. Pohorska ulico 13 o v Novi vosi. S tem kupondwn dodoten 10 X popust Norocllo po te^fonu 031 6644)27. Natoso Polonco Vre grafij ne vračamo. Ttsk: Oe)o» d.d.. Tiskarsko srediSče» Dunajska 5. direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8.S% davek ru dodano vrednost. NOVI TEONIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Wana Stamejčič R^i^ainiSki prelom: IgorSarJah. Andreja Izlakar Oblikovanje: www.mmiadesign.com E-maU uredništva: tednikni*re.si E-maii tehničnega uredništva: iehnika.tednik€^t>rc.bi RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Ur^nica Inionnativnega programa: Janja Intihar E'inail: radio@>nt*rc.s!. E'maii v studiu: info@>radiocelj«.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela KuraJt, Rozmari Petek. Ur^ka Seliinik, Branko Siamejčič, Simona ŠoliniČ, Dean Šuster. Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasne^ prostora v Kovem tedni* ku in Radiu Cel[e ter nudi ostale agencijske storitve. PomoCnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejlč Propaganda: Vojko Grabar, Zhlko Bobinac» Viktor Klenovšek. Alenka Zapušek. Rok Založtkik T^ktm: [02)^ 25 190 (03)54 41 032, (03)54 43 51L prejem (glasov po elekL poŠti: agendja(Pni'rc.si ŠL 83 - 21. otrtober 2008 m I^RZADELA NOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora ntso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen Čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajodi podatki so dostopni; > na ogiasnih deskah območnih služb in uradov za dalo zavoda: • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http;//wvwv.ess .g ov.si; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA strojnik t6h tu/h upravuakje tökf 8radbene mehmizacut ooločen ĆAS, 3 ll£s{tt mum. 6radue tmah 0.0.0: UUCAHEItOMlACM8.3n)DCaJč fssim sobarica • uft ontvno vzorce* vakj£((^kj(fn urejanje zasedenih k& ieskihs09. PRAZNJENJE in t^njeko^ za SMfn t!r pepünikov. POST^uarie OL menjava p0steune6a perila, naoones^ ue brisač in mifia idstiia. m IN KOPAU^IC {0ščenje okenskih pouc. aadlaroajev. drobnega inventarja. PO-tnstva in tal tir bauumskih povr^n}. prezra^anje sob ith' določen čas, 3 me* sece. 25.10.2qda: kab. podjetje za stdbitvf 0.0.0; pb j^nikova ituca 3b. 1210 uuduana voznik kamiona • k/t* voznfk kamiona, voznik v cestnem prometu. določen čas. 3 mesece. 2.11 jobb; braonje žvepian d.o.a uuca heroja lackad,30qocel^ natakarica • m/ž; komunikativnost, na tančkist. nedoločen čas. 2.1u008: fri&o jmsm. trgovrna in gostinstvo pe7b P!iEKlP:ltfataa301)Q CEUE čist11xa v vojniku • u/l čl^eki^ prosto-rov, odločen čas. 3 MESECE. 21.10.2d08: panhyqa čiščeue iN trgovina m aiua VAS1DU3ai petrdvče delavicbrez pokuca pomožna m^m dela m/i pomožna gradbena deia. določen čas, 12 mesecev. 2a.10.2d0b; gradnje rd.pgt rosana grum jesenek s.p: parmova uüca1.32^2 vojnik natakar M/ž; ^ežba puac in naptixov, mixh čas. 12 mesecev. 30.10id08; far uprainioa. prevozi. bostinstvd andru farkaš s.p; pristova s b. 3204 d08rna TAULNIŠKI pomočnik pocinkovaiecii. m/ž; naluianje elemen' tov na 0v«ald vodeno s tal razlaganje eifnsftbv z 0vi6a1a vooene&a s TAL PRIprava eleme?rt1]v na qnkanje. sruseüie. zl^an^določenčas. 3mesec£.aiuun; pocinkov/UNfCA. storitvemd mostje. d.0.0; bežigrajska cesta s. 34300 oüe ZIDAH ZIDARSKA fiftAOeSU DEU M/t POMOŽNA GRADBENA OEL^OOLOČEN ČAS, 12 ME^. 2fl.10.20QB: BRADfUE RaPOT ROSAKA StUM JESENEKS^ PARMOVA ujca 1.3212VDJNIK tesar tesarska gradbena deia • m/ž; pomožna gra£«ENAOaA.ooločenčas, mesecev. 28.1Q.20QB; gradnje ro.pot rosana sum jeseneksi^ parmova üuca13212 vojnik MOTfTlR OCREVWillH NAPflAV vzdrževalec ;v.{i} M/l vzdrževalec vseh vrst sklopov parnih in vročevomih fostkojeu. odpravumje okvar. opra-vuaue zjufitvnuäh popravil in vzdrževale poq nadzorom vodje; NEDOlOČEN ČAS. SPLOŠNA ^ŠNICA CaiE. 08LAKOVAÜUCA5.3QOOCUJE PREOBUKOVALEC IN SPAJAUC KOVIN VARILEC • M/t' OPRAVUANJE VSER VARIISKIH Da V PROIZVODNU, VAUENIE POOSKLOPOV. VARJENA KDOIDKOJ. DPRAVUANJE VSEH Oa NA ^OJIH IN NAPRAVAH ^ leDOCOČEN ČAS. 16.n.200B: CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE DXLD; BEŽIGRAJSKA CE^A 6.3000 tEUE SREDKJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA PRODAJNI n^EOSTAVNIK • M/t SOOaOVANJE Z ODDEIXOM MARKETINGA ZA POSTAVUAUE NADAUNIK Sm^TEDU MARKETIN!^UH AKTIVNOSTI PRIDOBIVANJE iNFORMACU D POTRE* BAH NA TRGU. PREOSTAVUAUE STORITVE PODJETJA TER IZVAJANJE PRODAJE NA HRENU. POSHEDDVAJUE USTKEZNIH nPORMAOl OOOaKU MARONGA ZA PRIPRAVO P0NU08 IPD: NEDOLOČEN ČAS. 27.10.200B: MANPOWER 0.0.0,; MANPOWER 0.0.0: PE CEUE. STANETI)-VAÜUCAR3000CEÜE iWAJMD NA8AVN] REFERENT • M/t SKRO ZA ZAli)S f^ERVMH DELOV. SODELOVANJE S PROIZVOOMJO. NAROČANJE {SKRB ZA PRA* VIIND IZPOINJENO NAROÖÜiJCOj. S(Re ZA SKLADIŠČNO POSLOVANJE (MANJKL VI^KL INVENTURE. GOTOVI IZDELKI). PRODAJA TOVIH IZDEIKOV. TELEFONSKO. ElIKTRONSKO IN OSEBNO KOttUNIQRANiE S STRANKAMI; imOČEN ČAS. niiOOfi: MANPOWER D.aO; MANPOWER D.aO: PE CGJE, STAI^OVAUUCA I4.3DOOCEUE POMOŽNI ZAVAROVALNI ZASTOffllK • OOOVNO MESTO V CEUU • M/l ISKANJE MOROfTNIH ZAVAROVANCEV. U^OSABUANJE ZA PRIOa BITEV DOVOLJENJA ZA OPRAVUANJE POSUlV ZAVAROVAlNEfiA ZASTOPANJA. TERENSKO DaOrDOlOtiNČAS. 6 MESECEV. !S.11.2008; GENERALJ ZAVAROVALNICA O.D. UUBUANA. KHŽI(^AUUCA3.IQD1IUUBUANA VFTTNAR PREPROSTA DEU PR b^NJU TRAS • M/t t&iSUi VE6ETADJE NA TRASAR KOMUNI-KM:USKIH VODOV. DOLOČEN ČAS. BMESEßV, 21I0.20QB; GOZDKOM, GOMRSTVO IN Ktt MDNALA. 10.0; ŽELEZARSKA CESTA 3. 3220 ŠTORE PRODAJALEC PRODAJALKA • hVt PRODAJA BLAGA. SKRB ZA IZPOLNJEVANA ZAL06 BL;^ V PROOA-m\. SKRB ZA Uf&iaDST. ARANŽIRANJE IN SPLOŠEN VIDEZ PRmiALNE V mSLOVAL-NIQ |PE KUaA); DOLOČEN ČAS. 3 MESEU. METRO TRGOVSKA DRUŽBA aO: LAVAlSODOCaiE PRODAJALEC • M/t SVETOVANJE IN PRC^ m TEHNIKE, NEDOLOČEN ČAS. 31.10.2008: 9&0 TEHNIČNO BLA50 DRUŽBA ZA TRGOVINO JN POSf^AUE D.Q.O: MARIBORSKA SSTA GUDOOCaiE PRDOAiALEC - M/t PRODAJA REZERVNIH DE- LOV. NEDOLOČEN CAS. 25.10JQ0B: POSREONI-FRANC I^NS.P:VENGUSTDVAUUCA 10. 32a2Ull8EČNA TRGOVEC ZAČnHIK • M/t PRODAJA NAKITA. MINERALOV, UR. SIŽUOETERUE; ODLUČEN ČAS. 12 MESECEV. 26.10.20«: AOAMAS. MITJA UUOVČ. SP: ŠUNDROVTRG 32.3310 ŽALEC ntOOAJALEC • M/t PROOAJA BLAGA V TEHnični TRGOVINI. NEDOLOČEN ČAS. Z3.10.2D0B: IN?OS. ^HNIČNA T160VINA NA DEBELO IN DROBNO. D.aO: CEUE. OPEKARNISKA CE^A t 3000 (£JE natakar NATAKAR M/t Pf^PRAVA Ifl STREŽBA PUAČ. NEDDL(^ CAS. 1.11.2008; MARCO POLH U-TALJJA URH S.P: UUSUANSKA CESTA 14.3000 C8JE ekonomsko komerciaimitchnik PflmVNtK-ZAVARDVALNI ZASKPNtK ZA OBMOČJE CHJA. M/t TRŽENJE ZAVAROVALNIH STORITEV. NEDOLOČEN ČAS. 3D.1DiODS: PRIMA ZA^PSTVO ZAVAROVALNA ZASTOMI^KA OfiUŽBA PARIIZANSKA UUCA IB. 1000 UUBUANA ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČiE CEUA M/Ž; IRŽINJE ZAVAROVALNIN STORIIEV. NE mtBi ČAS. 30.10 JOOB: PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA ORU^A aO.D; PARTIZANSKA UIJCAI9.IDOO UUBUANA ekonomski tehnik ZDRAVJA AOMINISTRATORKA M/t OB-VbUtANJE lUUSNEGA SLEPEGA PISANJA NA RAČUNALNIK. PISALNI STROJ. VOCCNJE ZDRA* VmNE AOMINISTKAOIl EVIDENC. RSAUE PO OIKTATtl. ITO; ODLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.10iOOB: SPLOŠNA BOLNIŠNICA CEÜE. DBIA* KOVA UUCAS, 3000 CEUE tekstilno konfekcuskinhnik (ZOaOVANJE KROJEV IN MOOEURANIE • M/t IZDELOVANJE KROJEV IN MDDEURANJE S PfflilDČJO HA&INAINIKA, DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. l8.ltlOOB; VRVICA PROIZVODNJA TXANIR IN PLETENIH TKAKOV, VRVIC. ÖPK IN OKRASKOV 0.aa. CEUE. KOSOVA UUCA K. KOSOVA UUU14.3000 CaiE oradbeni tehnik za moke zgradbe OSKRBNIK OPREME • M/t IZDELUJE CELOSTNO POODeO TRGOVINE. PflJPRAVUA IN ZBIRA PONUDBE IN SE DOGOVARJA ZA SKLENTTEV POStnS IDOBAVFTEUI VmmVl OPREME. K0N7R0URA DOBAVO IN MONTAŽI TRGOVSKE OPREME GUDE NA KVAUTETD IN ROK MONTAŽE OOLOČEN ČAS. 3 MESEO. 25.1OJ0QB: TUS HEPf^MIČNME. UPRAVÜANJE NEPREMIČNIN D.OJ}:RESUEVAÜUCAI5.3000mJE oradbeni tehnik DaOVODJAGRAlMENI^A ZAN1»E&RADIUE • M/t' OELOVOOJA GRA0B»|!TVA ZA NIZKE GRAVUE.DQLOČENČAS. 6 MESECEV. 2.11.2D0B: GRADNJE ŽVEPLAN D.D.O: ULJCAHEROiA LACKA 0.3030 CEUE sthojwtihnik VDGJA SERVISA • M/t V01EUE. ORGANIZIRA NJE IN NADZIRANJE DELA V DRGANIZACUSKI ENOa NEDOLOČEN ČAS. ZlIOiOOB: AVTO CEUETTTfiOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE Dik CEUl IPAVČEVA UL 21. IPAVČEVA ULH:A21.30D0CEUE RQKALIC • M/t KLASIČNO REZKANIE. NEDOLOČEN ČAS. 2B.IQi008: UBEiA ORODJA. ineiOVANJE OROOU IN PERFORIRANJE PLI> ^INE. 0.10: CEUE. OPEKARNIŠKA CESTA 2. 30DOCHJE višja stbokovno izobrazba POSLOVOaiA M/t VODENJE. DRGANSIRANJE IN nadziran;e dela v prooaji nedoločen ČAS. mum AVTOCEUETRGOVSKOINSER-S^NO REMONTNO POOJHJE D.D; CBJE. W ČEVAULZI. IPAVČEVA ULJCAZUnOCEUE inženir euktronike (vsš) VOOJA SERVISA - M/t SERVIRANJE VISO KOKAKOVOSTNE OPRENE {POSEBNI SERVISI), VODENJE SKUPINE 3 SERVISPUEV. NAROČA* NIE REZEAVNIH OÜOV, SKRB ZA TEHNIČNO OOKUMENTACUO, SKlfPANJE PONUDB. KO* MUNIQRANJE S STRANXAML PRIOOSIVAUE nm NAROČNIKOV. REZANJE REKLULACU. ORGANIZIRANJE SEMINARJEV. POROČANJE VOOSTVU; NEDOLOČEN ČAS. 27.102DOB: MANPOWER OJ).D; MANPOWER O.O.O; PE COJl STANETOVAilUCA UJOOOCOJE INŽENIR GRADBENIŠTVA VOOJA GRADBIŠČA • M/t' VIXUA GRADBI^ ODLOČEN ČAS. SMESEI».2.lUS(a:GRADNjE ŽVEPliUI aO.0; UUCA HEROJA LACKA B. 3000 CEUE NOTRANJI KONTROLOR M/t PREISKALI IN MERITVE NA TERENU IN V LASORATORUU. (ZDEIAVAPDRDČIU DOLOČEN ČAS. 3 MESECE HUDOB; 61A0NJE ŽVEPLAN aO.a' UUCA HE* R0JALU3(Aa.30IUBUE 08AAČUNSKI TEHNIK • l^t MERITVE NA TERENU. OBDEUVA POOATKOV. ISIEIAVA GRADBENIH KNJIG DOLOČEN ČAS. 3 MESE CE. 2.IU008; GRADKiE ŽVEKAN D.0.0: UUCA HERDJAIACKAB.3M0CEUE DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA (VSJ TERENSKI MÜ^LEC • M/l ZAKOUČBE iN P& SNE1XIZ m, OBDELAVA PODATXOV, IZDELAVA GEODETSKIH IN PID NAČRTOV; DOLOČEN ČAS. 3 MESECt 2.1Ü00B: GRADILIE ŽVEPLAN DJ).0; ULiCAlfEROJA LACKA 6.3D0IICSJE INŽENIR TEHNIČNIH Sm • M/t OPRAVUANJE TEHNIČNO ZAHTEVNEJŠEGA VZDRŽEVA* NJA. SEHVlSftAHJA OOPRAVUANJA OKVAR. PREIZKUSOV ZA DELO V OKVIRU SPREIETEGA PROGRAMA DELA POSAMEZNIH DRGANIZA-CUSKIH iH\St. PREDLAGANJE IZBOU^V IN RE^ANiE OBSTOJEČIH TEHNIČNIH RESITEV POSTOPKOV. PMAVUANJE IONIH F^OV DELA. IZnaOVANJE I^RIOOIČNIH POROČA. O IZVEDBI DEL ITD: NEDOLOČEN ČAS. 2$.IOiOOB: SPLOŠNA BDÜIISNFCA CEUE. OBLAKOVA ÜUCA S.3(KI0CEUE DIPLOMIRANI EKONOMIST (VSI SAMOSTOJNI KDMERCIAUST NABAVE • M/t ISKMJE USTREZNIH VIROV NABAVI IZVAJA UE NABAVNE POUTIKE. OPTIMlZMirA im-. NEDOLOČEN ČAS. 23.10.200B: INPOS, TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, aO.Q.'CEUE. OPEKARNIŠKAaSTA2.3000tEUE UNIVERZITUNI DIPLOMIRANI PRAVNIK Vl^l PRAVOSODNI SVETOVAUC (POlj - STRCt KOVNI SODELAVEC- M/t PROUČEVANJE ZADEV. KI MU JIH OODEU PRAVOSODNI RINI^IONAR, PRIPRAVA SmOKOVNE PODLAGE ZA SPRUEN OOLDČTTVE. PRIPRAVA ODLOČITVI PRIPRAVA OBRAZLOŽrTVE OOUSČnVl ZASTOPAfUE STRANK PO POOBLASTILU FUNKCIONARJA PR^ SODEČI IN DRSANL DOLDEN ČAS. 2Zia20Da; OKROŽNO SOOlŠČE VCBJU; OKRAJNO m^ V SUU. Pf^RNOVA UUCA 21 3000CEUE UE uSEM monter ogrevalnih naprav MONTEROOREV.IN VODOV. NAPRAV-M/t IZK LAVA INSTALACU. MONTAŽA GRELNIH IN SANI* TARNIH ElEMENTOV. REZANJE V/UUENJECEVI. UPANJE IfVI NEDOLOČEN ČAS. 27.1DJ0D8; GERČER. PRDIZVODNIA. TRGOVINA IN STDRt TVE.a0.O:BflEZNO3A,3270LA§K0 inženir strojništva SMIOSTOJNI KOMERCUUST ZA PRODAJO EMBALAŽNIH (ZOEUCOV • PRODAJNI INŽENIR • M/t PRODAJNO TEHNIČNO SVETOVANJE S PCmiČJA EMBALAŽNIH REŠnEV (EMBALAŽNI INŽENIRINGI, SODELOVANJE S KUUČNIMI KUP* Cl TER ISKANJE NOVIH KUPCEV. SDDEU3VANJE m RAZVOJU NOVIH EMSMAŽNIH REŠITEV IN APUKACU m KUPOH, IZDELAVA PONUDB. KALJIULAOI. PRIPRAVA POGODB, PRODAJA IZDELXOV IN STORITEV: DOLOČEN CAS. 12 ME* Vam oj bilo oikoli jasoa, kako v.^e kolSke aiinega mehaDizina sestavijo skupaj? Ste vedno ugibali, katera sestavioa naredi dober kroh? Ali pa Se daoes ne veste, kako nastane papir? Novi tednik in Radio Celje vam zdaj ponujata odgovore na vaSa vpraSanja in pogl^ v nastanek vsakdanjih stvari. Na kupoD napišite svoje podatke in nastanek časaželitespoznati.Srečneizžrebancečaka pot v odkrivanje skrivnosti. noviitsdliiolk radiocelje lica Dtirolc Nulm Telefoni Spoaisti ŽeTim. keko nastafia (predisflajie eno ali vež sti^}- m PsUHt M nasiw. NTdRC. Pretonova 19.3000 C«^ s pfipcsom: Pot v - it. 83-21. oktober 2008 - secev, 24.10.2008: hufimat tim. tovarna (zoijuliskeba materiala da spodnja ĆICAT7.327CI LAŠKO DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA (VS) PRODUNI INŽENIR {PftOOUA IN NADZOR NAS VSRAONJO HIOROIZIAOI) • 11/2: PROJEKTNO VOOEME STDRTTEV NA POOBO£jU PRODAJE IN MONTAŽE HIDRO^ZDLACU. SODELOVANJE 2 VODJI SRADBlSC IN KODKRANTI. ZEIRAHJE naroČil izdelovanje ponudo, iskanje NOVIH KUPCEV: NEDOU^ ĆAS, 27.10in6: FMEUAT TIM, TOVARNA IZOUCUSKEGA MATERIALA 0.0: SPODUA REČICA ?7.a2)Q (A^O DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) VODJA NADAVEH^CMlANimiA, VODENJE M NADZOR DELA NABAVNEGA SEKTORJA. SKLEPANJE P0600e V SKLADU S POOBLASTIU. OPERATIVNA DELA NABAVE SUROVIN MIZOGKDV. VODENJE PREDRSANIH EVIDENC REŠEVA/UE rekiamju:u nabavuenih materialov DOLOČEN CAS. l2MESE(^J.1UD09:PAfHlN LESNA INDUSTRUA D.DO^ SPODNJA RE^CA 100,3270 LA$KO WIWOaBJE "" SREDNJA PDKUCNA IZOBRAZBA NATAKAR Hi/l NATAKAR, NEDOLOČEN ^ 2imm: PLESNIK TURIZEM IN MARKETING 0.04): LDfiAfiSM DOUMA10.3336 SOLĆAVA IIB fLOVEiiSKE KOHJICT OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA StSAfllCA- M/t tttiHil IN POSPRAVUAUE VSEH PROSTOROV V ENOTI TURIZEM, DOLOI^N (AS. 4 MESECE. 22.10^008: UNIOR KOVAŠKA INDUSTRIJA DJ^ KOVAŠKA KfTA 10. 3214 Biti POMOŽNA KUHIHISKA KlA • H/l: I^IPRA-VUALJIA IN MAKJ ZAKIEVNA DELA PRI PRIPRAVI HRANE DOLOČEN ČAS, 4 ME^Cl 22.tQ.2008: UNIOR KOVAŠKA INDUSTRUA D.D: KOVAŠKA CESTA ^0.3214 ZREČE PERICA* M/t PRANJEIN UKMJE POSTELJNINE INPfTT0V.DfllDĆENČAS.4MESaX.22.1Dm ONIOfi KOVASKA IN0(JSTRUAD.0: KOVASKA CE STA10.3214ZRE(E ČISTILXA-M/ti%KiEPRDSTDROV.OOLOftN ČAS. 3 MESECE. 2110iOOB; KJ^ PODJETJE ZA STORITVE UD.fk PRUŠNIKOVA lAICA SB. 1210 UUBUANA* ^^ F^ • M/t DEU V PRALMO PERILA. Oa LOi^ ČAS. 8 ME^OV. 27.10.2ü0fi: ADARA POSiDVNE STORITVE D.DJl: CESTA NA ROOLD 69A.32142REi:E DELAVEC BREZ POKUCA äSÖNJE • U/h ÖStfiUE PROSTOROV V ENOTI TURIZEM, DOLDČENČAS. 4 KSECE. 2110^006: UNIOR KOVAŠKA INDUSTBIIA D.D: KOVAŠKA CESTA 10.3214 ZREČE POMDUA KOMUNALNA DELA M/t UREJAUE OKOUCl DOLOČEN ČAS. 4 MESECE. 22.10^; UNH3R XOVAä(A INOUSIRUA D.D; KOVAŠKA OSTA10.3214 ZREČE POMOŽNI ĐUAVEC 2iČN|CaR strežnik M/t SKRBI ZA VAflNO IN NEMOTENO UPORABO ZlČNit. DOLOČEN ČAS, 4 MESECE. 22.10.2088.' UNIOR KOVASKA WDU> miA DJ): KOVAŠKA IHTA 10.3214 SEČE OBUKOVMiC KOVIN PREDBUKOVAIUE mH • M/t DELO NA PREDSUKOVAIJKH STRIBK. DOO NA VF 65 NERATDfUU IN P^ ZA PREOBLMVAKJl MONTAŽA IN OEMONTAŽA UTOPMR ORDDU IN DBREZILNIH OROOU. KONTROLA PftOlZVtm. VNOS PCßATKOV V RAČUNAlNiK SPC OOO NA EKSCENTER STISKALNICAH (TOPLO PREBUANJC IN OBREZOVAKIE ODKOVKOV. KONTROLA OD KOVKOV. RAZREZ MATERIALA}; DOLOČEN ČAS. 6 MESEISV, 6.1U00S: MAADVT PROIZVODNO IZVOZNO UVDZNO PODJETJE DJXO: STRANCE ^32D6 STRANCE DBLiKOVALEC KDVIN • M/t ZMTEVNEiŠA SESTAVA ZVARJENCEV IN SESTAVA KONČNEGA IZDELKA. ČA2. 3.1liOOB: OARANT m PODJHJE ZA TRGOVINO NA DEBELO IN DROBNO. O.aO, JERNEJ 40, LOČE PRI POUČA< NAH. SVETI JERNEJ40.321S LOČE STHLIGAR STRUŽENJE • M/t DELO NA CNC STRUŽNICAH. SAMOSTOJNO DELO NA CNC OBDELOVALNIH Q(TRIH. STRUŽNIH AVTOMATIH imtSH ČAS. 12 MESECEV. 6.1UOOe;MJUWT PROIZVODNO izvoao UVOZNO PODJHJE. 0.0.0: STRANICE ».3206 STRANICE KUUČAVNIČAR STROJNIK. M/t' OPRAVUAMJE RAZNIH STROJNIH INPIMD^IH NA BRUSNIH A^MAT^H. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 22.1 DiOSB: ETIK KADROVSKI IIĆENIRING DAO: PIK GRADOM 4. 23B0 SLOVENJ GRADEC GRADBENI DELAVEC GRADBENI DELAVEC • M/t' GRiUlOENA DELA • ZIDANJE. IZDEUIVANJE OMETOV. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 2?.^0i0II8;&RADBE>ilŠTV0 EASIE. fiRADBEMŠTVO, POSREDNIŠTVO IN STO-RTTVE. D.a(^ UUCA PRI IZVIRU 13210 SLOVEN' SKE KONJICE CVETUČAR m CVEIUČAfUA- M/t (ZDELAVA ARANŽMA-JEC. ŽAUfA aORISTIKA. AAANŽ7RAUE DARIL izkuva Šopkov, vse za p^oko. prodaja; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV, 9.11.2068; CVETU-ČARNA. TRGOVINA IN STOfifTVE OOŠTJAN PUČNIK S.?: CELJSKA (SSTA S. 3210 SLMNSKE KOUlCE NATAKAR NATAKAR M/t'STREŽBA PUAČIN NAPfTXOVV LOKALU BAR IS17 V KffTEUI UNITUR NA R08LL DOLOČEN ČAS. 3 MESECE, 9.11i068.'ROTTING D.D.a ntffifTVEl^. TRGOVSKa i^KHZVODNO PODJETJE. BDHARINA 24,3214 ZREČE NATAKAR • M/t STREŽBA HRANE IN PUAČE. NEDOLOČEN ČAS. 30.10.2008; JELEN GOSTINSKO P(0jnJE. D.D,'. MESTTil TR6 2. 3210 SIOVEM SKEKDNJia NATAKAR • M/t' SIREŽBA GOSTOV TER UREJANJE NAMIZNEGA ARANŽMANA. DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, mim. UNIOR KOVAŠKA INDLK STRUA D.D; KOVAŠKA CESTA 10.3214 ZREČE KUHAR KUHAR • M/t SMIDST8JNA PRIPRAVA JEDI. mm BIFUSKE hHZE. NEDOLOČEN ČAS. 30.112008.' JELEN GOSTINSKO PCffiJfTJl Üt., mm TRG 2.3210 SLOVENSKE KWJICE KUKAR M/t' PRfPRAVA JEDI V SKLADU Z NORMATIVI. DOLOČEN ČAS. 4 MESE(£ 13.11.2008; UNIDR KOVAŠKA INDUSmiA DO: KOVAŠKA QSTAia32143tEČE PRODAJAliC PRODAJALEC VZDRŽEVALEC • M/t PROOAJA. PRAILIE AVTOMOBILOV NA BENQNSKEM SEffr \1SU OMV V SLOV. KONJIČAK DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV, 2S.10.2008: JUNID MARKETING. KDflPERAIllAD.OAUPTOV^ UUCA 4S. 3210 SLOVeiSKE KONJICE RECEPTOR RECEFTUR • M/t' KOORDINIRALE TER ORGjU^I ZIRARIE Oa Z ZUNAUl IN DOMAČIMI IZVAJAL CL Vffi]£NJE RAZNIH EVIDENC, DELA I^NALOGU NAlffiEJENESA: NEDOLOČEN ČAS. 30.I0JM8: JELEN GOSTINSKO POOJETJl Dit MESTNI TRG 2.3210 SLOVENSKE KONJICE MASER MASER • M/t IZVAJANJE ROČNIH MASAŽ VSEH VRST ZA KATERE JE USPOSODIPEN. DIXO&M ČAS. 4 MESECA 22.IDi008; UNIOR KOVAŠKA INDUSTRUA aO: KOVAŠKA CESTA m 3214 ZREČE KMETUSKL TEHNIK KMETUSKI VRTNARSKI TEHNIK-M/t OEIO S STRANKAMI, PRODAJA. POZNAVANJE VHTMAR SKD • KMETUSKE STm ŠKROPIVA. VSE ZA SETEV. GNOJILA. KDAJ SE KU SADI IN ^E. äBULJC. GONOUNK^ SlEKJAVA. (TD DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 13.l?iOOS: CVEIU-ČARNA, TRGOVINA IN STORITVE BOŠTJAN PUČ* NIK SP: CEUSKA CESTA 5. 3210 SLOVENSKE KONJICE STROJNI TEHNIK ORODJAR M/t' ORODJAR: IZDELAVA LTTUPNIH. PREBUAINIH. DBREZIINIH. KALJBfURNIH IN OSTAUH DRODü DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 6.11.29D8; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVDZNO POOJETJE. DJ3.0; STRANICE SS. 3206 STRANICE Vl&JA STROKOVNO IZOBRAZBA VDOiA VZORŽEVARjA • M/t NADZOR NAD VZDRŽEVANJEM V PODJETJU. VODENJE EVk DENC O PREVENTIVNEM IN KOREKTIVNEM VZDRŽEVANJU. VODEPUE EVIDENC O I^EGLE DfH STROJEV ^'DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 3.l1ia08; MAROVT PR«ZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE. DÜ.D; STRANICE SS. 3206 STRANICE EKONOMISTZA KOMERCIALNO DEJAVNOST KDMERCAUST • M/t PRIDOBIVANJE IN OBDELAVA NAROČH. PRIPRAVA PONUDB IN P06(K)8. SKLEPAIUE PDSÜV. UREJAfUE POSTOPKOV PROOAJE. LOGISTIKI OBUKOVANJE POSLOVNIH RA2MERÜ. TRŽNE KOMUNIKADJEDOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. I.1U0D8; KDPLAST EKSTRU-ZUA IN KONFEKCUA. 0.0J7; StMNSKE KONJ^ CE. TOVARNI^ CESTA 2. 3210 SLDVENSKE KONJICE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR KMETUSTVA ODGOVORNA OSEBA ZA PROOAJO FFS • M/t PRODAJA FITDFARMACEVTSKIH SREDSTEV. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 2^.10.2008: KMETU SKD GOZDARSKA ZADRUGA. UJy. OPLOTKIŠKA CESTA UZIOSUIVENSKEKOUICE UB tofTJUii iHtI CTUnT OSNOVNOŠOLSKA IZOBRA^A VOZNIK KAMIONA • M/t VOZNIK KAMKWA ZA RAZVOZ ŽIVIL PO SLDVENUI. DOLOČEN ČAS. B MESEIB. I.11.208B; M IN G PREVOZI. TRGOVINA IN STORITVE UQ: DRAMUE 9 B. 3222 DRAMüE cvrmčAR CVETUCAR . M/t'POMOČ p» ^ NA VRTUA-m. PROSTO IZDELOVANJE CVERIČNEH ARAM ŽMAJEV. OaOČEN ČAS. 21102008: VRTNARSTVO KRISTINA RAZBORSEK S^ UUCA FRAKJA MJ^AJA4U23D ŠENTJUR KUKAR KUHiUl • M/t' PRIPRAVA MAUC. KOSIL IN JEDI PO NAROČILU. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 27.l0i008; GOSTIŠČE MARJAN SOHORČ S^ UL>CA DUŠANA KVEDRA44.3230 ^JUR STItOJNI TEHNIK MONTER • hVt' ^AVUANJE IN MONTIRANJE SESTAV. DELOV. KOVTH. MONTIRNfH SESTAV.OE-LOV. V0081IE EVID. SESTAV. DaOV. IZVAJAKJE DPERACU VAR; RAL IN KUUC. DEL; DOLOCEN ČAS. 3 MESECE. 22.10^008; TAJTUN PLANINA PflaZVODNJA STl^. aO.Dr PLANINA PRI SEVNICI 41 A. 322S PLANINAPRISEVHIQ ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK SERVISER • MONTER EIEKTKMSKIH SISIBMOV • M/t MONTAŽA. SERVISIRANJE V/UIN& STNIH SISTEMOV. DOLOČEN ČAS. 5 MESECEV. 1.1U0D8: EDICOM IZVOZ'UVDZ. TRGOVINA IN STORITVE 0.0.0. ŠEITTJUR.PRUATEUEVAUUCA 113230 ŠENTJUR EKONOMIST INFORMATIK KOMERQAUST. PRODAlALEC-M/t NABAVA IN l^tOOAJA RAČUNALMIKDV IN RAČUNALNIŠKE OPREME. NEDOLOČEN ČAS. 13.IU008: TRGO- NOVI TEDNIK PEMIRZA DELA - INFORMACIJE 23 VINA AKVONU FRANC ZUPMC S.P; CESTA m mmkmimui^trnw doktor medicine ZDflAVWK Sf LO^E MEDICINE AU DRUŽINSKE MEOICIN£ Z ZAKUUÖMIH SEKUNDARUEM V ZDflAVSmNI POSTAJI PIANINA Pfll SSSWIQ • M/l ZDRAVNIK V SPIO^NI NE- mtöK CAS. 7.I1.2M6: ZDRAVSTVENI DOM šentjur. tESTA LEDMA qqbr{IT1NŠKA 3 I, mtmm ZDRAVNIK ^DAUSr SPIONE J^ milH^l MEOinU AU ZDRAVNIK SPLQ$N^DRü2lNSKE MEDIQNE Z ZAKÜÜCENIM SEXUNDARUEU AU ZDRAVNIKSPEÜAU2ANT DRUŽINSKE MEDICINL Wi ZDRAVNIK DRUŽINSKE MEOfCINE V SPLOŠNI AHBUIAVn. NQMLD^N ĆAS. II.IUMB; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEDNA DOBflOTlNSlCA3B.3?30^NTJUR_ UE ŠIMAB JB m JELŠAH osnovnošolska izobrazba DELAVEC ZA SUKOMONFAŽND GRADNJO H/t SUHA GRAOÜIA: SPU^E STflC^DV. IZDaA* VA MANSARO. PREDELNE ST^NE. NAPUŠCf; NE* 001D(» (AS. 22.10.2006: ZAKUOČNA my BENA DEIA IMTD, MITJA VEl£R. S.P: GQRUA VAS 25,324Q$UAftiE PRIJEL^ EliKTnomŠTALATER IZVAJMJE ElfiOROINŠTAlACU • Wt ELfK* TnOIN^AlATU MOPTEP. NEDOLOČEN ČA5. 26.10^09: ELfKTBOiN^AlAUJE. POSREDNA ^OIGDR ŠPOUAR Si: UUCAXIV. DIV1ZUE80. 32S0ROGA^ SLATINA KUUČAVNifiAR STROJNIK. NASTAVUANJE IN PDSiUŽE-VAKJE FLWSKE6A STROJA ZA BRUŠiNJE. DOLOČEN (AS. 3 MESECE. 22.I0.20D8; EHK D.OÜ^ ETIK D.OJ). POSIDVNA ENOTA ROGAŠKA SLATINA. CEUSXA CESTA 7. 32S0 ROGAŠKA SLATINA STROJNIK • M/l NASTAVÜAUE IN POSLUŽE-VAR)E FlEKOJSKEGA STROJA ZA BRU^NJl DOtOtENČAS. 3 MESEtt aiOJZDOS: EflK O.O.D.; ETIK ÜM. PONOVNA f NOTA RftlAŠKA SlATINA. (^KA CESTA 7. 3250 ROGAŠKA SUTWA srednja strokovna au splošna izobrazba PLESNI VAOTTEÜ ZA PREDŠOLSKE iN ŠOLSKE OTROK! M/l(2VA^NJEPL£SNltlTEČAJEVZA f REP^LAE INiOLSKE OTROKE. ODLOČEN ČAS. 9 MESECEV. 24JD,20(18; VIKTORL EKDNDMSKE iN POSLOVNE STORITVE 0.0.0; UUCA HEROJA ŠARAIiflVlCA27,2D0QMAftlBDR srednja poklicna izobrazba AVTOKlf?Afl AVTOIICAR M/t AVTOWiPAft SKA DZ. AVTOUČARSKA DELA. ODLOČEN CAS, 8 MESCEV. t3.)li008: AVTOKL^ARSTVO VUflD CVERUN S^:STÜANJE 25,3240 SMARJE PRIJEL^ NATAKAR • M/l' STl^EŽBA PUAČE IN HRANE. NEDOLOČEN čk 27.l0i008; GOSTILNA BRUNT, LUCUA KIDRI(S.P; SV. FLORUAM m 3250 SAŠKA SLATINA natakar natakar • r^l strežba topüh napitkov in puač. ooiocen CAS. 3 mesece. 26.10.20ds: 8ar ah4m nevenka bari^ s.p; kidričeva UUCA36.3250rggaškasutina natakaruia M/t' pqsmöba hluine in topl£ mace T?i hrane. določen čas, 2i10.2fl08.' jagrqs tsgcfvina. procvoimja in storiti^. Di}.0. laše \/l podplat iAŠE 1b.32<1pd0piat prodajalec PRODAJALKA • M/l PRODAJARK TEKSIHA IN DSTAUK NEŽiViLSKIH LEOELKDV. DOLO^ ČAS. 3 MESECE. 22.10^006 MCM. T1G0V1NAIN STORITVE, DJID; UUCA FRANX010VSKIH žftTEV 1 A.3Q(N)C£UE kemuskihnnik EZDELOVAIEC PDU2DELK0V • M/l DELO V PROI-ZVDDMil. PRIPRAVA IN fZDELAVA POÜZDEIXOV. DOLOČEN ^ 3 MESECE, 9.tL2flD8; KOZMETIKA AFRODITA PtßJETJE ZA PR{HZVOOÜID IN PROMET S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KOVINSKO PISNIMI IZmKI. DXI.O: RDSASKA SLATINA. KIDRIČEVA DUCA 3250 RDfiA^(A SLATINA magister farmacije RAZVOJNIK • DELO V RAZVOJNEM UEORATD RUU M/t RAZVOJ KOZMETIČNIH IZDEUOV. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 9.1L20Q8; KOZME-TIKA AFRODITA PODJETJE ZA PftCHZVOOÜIQ IN PROMET S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KO VINSKO PLASTIČNIMI IZDELKI, OJ].D: ROGAŠKA SLATINA. KIDRIČEVA UUCA 54.3250 ROGAŠKA SUTINA UE VELENJE "" osnovnošolska izobrazba KUHARSKI PDMDCNIK • H/Ž: POMOČ PRI PRI-PRAVUANJU IN KUHANJU JEDI. POMOČ PRI PRIPRAVÜANJLI JEDILNIKOV, POMOČ PRI DELO V XUHIfUL UMIVANJE POSODE. SKRB ZA UREJENOST IN ČISTOČO OaOVNIH SREDSTEV TER PROSTOROV: OOLDČEN ČAS. 12 MESECEV, 29.^0.2008: POMARANČA GOSDNSTVO, TURIZEM m: PAflTUAN»(A CESTA 10 A. 3320 mmi ^LE • M/l ČIŠČENJE PROSTOROV, m NA ViŠtNL DOLO&N tAS. 3 MESECE. 25.10iOOB: KAB. PODJETJE ZA STORITVE aO.O.' PRUŠNIKO VAUUCA3G. 1210 UU8L1ANA ŠENTVID delavec brez pokuca NATAKAR • OaOVNO MESTO JE; BAR KAPUS. LOKOVICA \40.3325 mau M/t' STfiEŽEA ml ČIŠČENJE OEIDVNESA (^MOUA. NEDO- LOČEN CAS. 25.1IL2008; DUSKO FAJOIGA SJ*.; BAR KAPUS OOSKO FAJDIM S.P; LATKOVA VAS 205.3312 PREfiDLO srednja poklicna izobrazba STREŽBA V ONEVNEM LOKALU • M/l' STREŽSA PUAČ. OCLJIČEN ČAS. 12 MESECEV, imm: MINITRANS. PREVOZNIŠTVO IN TURIZEM D.0.0; AŠKERCA SSTA 8.3320 VEifUE VARNOSTNIKM/lNAOZOR NAO VSTOPANJEM IN IZSTOPANJEM OSES V VAROVANO OBMO^E. NADZ1W PRI PREVAŽAUU BlAEA V IN IZ VA ROVANEGA mtlK NADZOR NAD POŽARNO VARNOSTJO: TEKOb VOKNJE EVIO»CPROM£ TAIN DD&OOKOV^RilKREPDV V ČASU SlUŽBE, DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 22.10.200B: HR HARMDNUATEHNOLOajE IN2NMUA. INVALIDSKO PODJETJE. DilO. VEIEWE. PARTIZ^UISKA C^TA7S.3320VEUU£ mesar MESjU) • PRODAJALEC • M/t IN PRIPRA-VUA MESO ZA PRODAJO. SKilBI ZA OSKRBO Z MESCM IN MESNIMI IZKUU IZ SIOADIŠČA. PRILAGAJA PONUDBE IZDELKOV ŽEUAM KUPCEV, POMAGA KUPCEM PRI ODLOČITVAH. NAMEŠČA MESO M IZDELKE V PRODAJNE PUlTi PO DOGOVORJENIH SHEMAH; NE00LJ)£EN ČAS. 24.10.2f]0B: ŠHRIINŠESTDESET. STORITVE IN TRGOVINA. O.OJI; ŠALEK 24.3320 VEUNJE natakar NATAKAR • M/l POMOČ PRI STREŽBI V BARU NA BUQNSKEM SERVISU. DOU^N^ 12 MESEI^, 6.12^006: POSREDNIŠTVO. ROMANA DGRAJŠEK S.P; DTEMNA 14.3201 ^MRTNO V ROŽNI DDUNI pek PEK • Wl OPRAVUA tm V PEKARNI {DELO PRI MEkCU, OBUKOVAÜIE NA MIZI, PRIPRA* VA ZA PEKOPRIPRAVUA MATERIAL, STRD JE IN NAPRAVE ZA IZDUAVO MASE PO VRSTA» IN KOLJČINiUt PO DELOVNEM NALOGU. IZVAJA MEOfAZNO KONTROLO PRI PRIPRAVI MASE. RAZPOREJANJU. OBUKOVANJU IN PRIPRAVAH ZA PEKO, IZVAJA PEKARSKA IN SLAŠČIČARSKA DEH TEHTA. DELI, ME^ REŽE. POSIPAVA ^ PEČE RAZUÖIE VRSTE KRUHA. SLAŠČIC IN DRUGIH imKOV; DOLOČEN CAi 6mesesv, 27.IQiOOB; PEKARNA VtXKVNCNIK. STANKO VDDDVNČNIK S.P: PAKA PRI VEIEKIU A3.3320 VELEKIE kuhar PICOPEK/KUHAR • M/l' PRIPRAVA IN PEKA POZ. PRH>RAVLIAIÜE IN KLIHANJE JEDI, NA-I^TDVANJE JEDILNIKOV. VODENJE IN L^KLAJE-VANJE OHA V KUHIUJ1. SKRB ZA UREIENOST IN ČISTOČO DELOVNIH SREDSTEV TER PROSTOROV: DOLOČEN ČAS, 12 M£SECEV. Z9.10.20a6; POMA-RlU^ČA gOSTINSTN^. TURIZEM 0.0.0.' PARTI ZANSKACESTA10A.3320VEIĐL;E mizar MIZAR hVt'IZOEUVA POHIŠTVAIN MONTAŽA. ODLOČEN (^S. G MESKEVJ3.a20DB.'MIZARSTVO -MONTAŽA. ADOL/ REONAK S/; JANŠKO-VO SEID 24 A. 3320 VELENJE prodajalec PRODAJAH NASS-M/l PRODAJA NA8EH CINSKEM S^U IN PflAKfE AVTOMDBliOV. DOLOČEN tAS. 12 MESECEV. B.12iOQB: ROMA* NA OSRAJŠEK SP.: BS VEEUE fiOREUE. PARTIZANSKA CESTA is A. 332Q VEIEIL^ grafičar T^KAR Ifl. M/t nSKAILIE ENOBARVNE TISKOVINE. POSLUŽEVALE IN NADZOROVANJE STROJA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, limm: GORENJE I.P.C: INVAUOSKO PDDJfniŠKi CENTER. 0.0.0: PARTIZANSKA OSTA 12.3320 VELEMJE inženir elektrotehnike DIPL INŽ. EL TEHN. • AVTOUATIZACUA • M/t PROJEKTIRALE IND. AVTOMATIKE. NEODLO ČEN £AS. S.11 JIOB; ATM SL AVTDMAHZAUJA IN TEHNIKA VODEKIA PROCESOV, 0.0.0,' PREŠERNOVA CESTA 9 B,332II VELiNJE inženir graficarstva INŽENIR: M/Ž: GRAFIČNO OBUKOVANJE TISKOVIN. DOLOČEN 8 MESECEV. 22.ia.2DQa: GORENJE IP.C; INVAUOSKO PODJETNIŠKI CENTER. D.aO: PARTIZANSKA CESTA It 3320 VEENJf MEŽULEC "" osnovnošolska izobrazba monter knauf sistemov • montaža knauf sistemov. n^doljičen os. 6.1ud0b; graodeni inženiring teo vrstovšek s.p: jurčičeva uüca 7.331bžalk pomožnadelav&uobeništvu-m/l razna m na gr/u^ščll oomčenčas. 3 mesece. nmm. tt4[6 graobene storitve ao.o: ČOPOVA UÜCA3,3310 ŽALEC delavec brez pokuca POMOČ PRI ZAKUUČNIH GRADBENIH DELIH M/ 1 m^ m ZAKUUČNIK GRADDENIH DEUN. NHHH.OČEN ĆAS. SJIiOOB: GRANENIINŽENI* RING TEO S^V^K S.P; JURČIČEVA UUCA 7. 3310 ŽALEC SUKI^LESKAR • M/l PLESKANJE. NEDOLOČEN ČAS. B.11.2Q(]a' GRADBUl INŽENIRING TED VR-STDVŠEK S/: JURČIČEVA UUCA 7.3310 ŽALEC ČISTILEC AVTOMi^lLOV • M/l AfNANJE IN NOTRANJE ČIŠČENJE D^BNIK IN {STAVNIH VOZIL NEDOLOČEN ČAS. 2S,10iOOB: AVTD-PRALNICA HERMAN. STORITVE. TRGOVINA IN TURIZEM, DA.O: f^EBOLD. DOliNJA VAS 2B. 3312 PREBOLD NATAKAR • M/l TOČENJE PUAČ, ČIŠČEUE POSLOVNIH IN POMOŽNIH PROSTOROV. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 13.1UII09: DNEVNI BAR IN TRGOVINA SEBI TAVČAR BREDA IP; ZGORNJE GRUŠOVUE18. 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOUNI tesm tesar-m/t'tesarska dela. nedoločen cas. 2.11.2008: gradikoh gradbeno podjetje o.g.d.' üüca ivanis urafüek l 3310 žalđ: zidar ZiDAR M/lSOARSKA OELA. NEDOLOČEN ČAS. 2.1U00B: GRAOIKOM GRADBENO PODJETJE DJI.a' ULH» IVANKE URANJEK1.3310 ŽALEC voznik avt0mehan1k VOZNiK TOVORNJAKA • M/l' VOŽHIA TOVORNEGA VD2IA V DOMAČEM IN MEDNARODNÜri PROMETU. NEDI^ ^ ilUOdS; AV-TOl^EVDZNIŠTVa UUBOMIR ^GNJEVIĆ SP; BEVKOVA UUCA IQ. 33113 ŽALf C gradbeni delavec mam delavec • m/I enostavna dela v skupini. NEDOLON CaS. lludoe: gradi-k0m6ra0ben0 podjetje o.oa l;uca ivanke uranjek 1.3310 žalec upravualecuwke gradbene mehanfzacue STROJNIK LAHKE GRADBENE MEHANIZACUE • M/Ž.' LAŽJA VZDRŽEVALNA DELA. NEDOLOČEN ČAS. \mm. CRAOIKOM GRADBENO POC^ JETJE D.D.a UUCA IVANKE URAKJEK 1. 3310 ŽALEC strojnik gradbene mehanizacije STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHMIZAOlE • nvt izkopi. zasipi, nakladanji na odprta mm. nedoločen čas, l.llioob; graoikom sradbend podjetje ao.o; im ivanke urmjek 1.3310žal£c voznik VOZNIK TUVORNS^ VOZILA • M/l PREVOZ in RAZVOZ TOVORA PO «^KŠČIH, NEDOLOČEN ČAS. 1.i1.200B; GRADIKDM GRADBENO POD JETJE 0.0.0: uuca IVANKE URANJEK I. 3310 ŽALEC natakarski pomočnik NATAKAR • M/l STREŽBA JEDI IN PUAČ. NEDD LOČEN ČAS, 2S.10iOa8; GOSTIŠČ KROPIVŠEK. ANTON KROPIVŠEK SJ^; VRANSKO D9. 33(1$ VRANSKO srednja strokovna au splošna izobrazba ŠPEDITER • UA UVOZI IN IZVOZI DDU3ČEN ČAS. 6 MESECEV. 22.10.2008; GRAPO UTPRO^ ZVOONJA in PROMET GRAFIČNIH PROIZVODOV, D.0,0. ŽALfC, VRBJE BQ A. 331Đ ŽALEC mizar MIZAR. LESART TEHNIK • M/l MIZAR V DE-LA^IP. NEDOLOČEN ČAS. 29.11.200B: MIZARSTVO IN NEPREMIČNINE, DOMINIK KUOER S.P: KAPLA IG. 3304 TABOR kuhar iOHURICA • M/l VSA DEU V ŠOLSKI KUHINJI DOLOČEN ČAS. 7 MESE(», 2B.I0.200B; OSNOV* NA ŠOLA GRIŽE. GRIŽEtA. 3302 GRIŽE gradbenitehnik GRjU)B£NI DELOVODJA • M/l VODENJE SKUP^ NE NA GRADBIŠČU. RAZPOR^E DELOVNE SILE; NED0U3ČEN ČAS. l lliUlS; GRADIKDM GRADBENOPODJfTJEaOi3;UUCA(VANKEURA NJEKL331DŽALIC OBRAČUN GRAD^IH DEL • M/l' KOMPLHNI OBRAČUN OBjaaA. BRAKIE PROJEKTOV. NEDOLOČEN ČAS. Z.lliOOB: GRADIKOM GRAD-B^O PODJETJE D.O.O; LlUCA IVANKE URANJEK L33ISŽAL£C komercialni tehnik TERENSKI ZASTQPNfK.CA ZA ZEUŠČNOftEGO-VALNEIZDELXE DELO VŽjUCU M/t'TERENSKA PRODAJA ZEUŠČNGNEGOVALNIH IZDEU(QV. DELO POTEKA NA TERENU PO GOSPODINJSTVA KJER SE VRŠI PREDSTAVITEV IN SVETOVANJE PRI UPORABI SAMIH IZDELXDV: NEDOLOČEN ČAS. 8.11.2008; MIND T!UDE TRGOVOIA IN ZA* STDPSTVD. D.Dil. UUBUANA. TIŽAŠKA CESTA 42.10(H) UUBUANA prodajalec PRODAJALEC • M/l IZBRANI KANDIDAT BO ZAlĐtŽEN PREDVSEM ZA POSREDOVANJE INFORMACU O ^NIČNIH ZNAČILNOSTIH IN PRODAJNIH POGOJIH. IMEL BO PRILOŽNOST SAMOSTOJNO DPRAVUATI OaO V PRODAJALNI IN IZKUIVATI NAROČILA BUSA PO ŽEUAH STIUNK. nmiATI REZ^EDELE. DODATNO OPREMO. AKUSTIKO. AVTOKOZNETIKD IN OSTALO SL^GO TER PRIDOBIVATI NOV^ STRANKE IN VOOfTI BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE; DOLOČEN ČAS. 12 I^ECEV. 27.IQiD06: AVTOAIMI TRGOVINA NA DRt«Na GD1£C • DOUR ROMANA S.P;ŠLANOROVTRfi 11.3310 ŽALEC PRODAJALEC BLAGAJNIK • M/Ž: SKRB ZA UREJENOST PRODAJNIH PDUC. VRSITTV DEUIEGA GOTOVINSKEGA INKASA ... DOLOČEN ČAS. 3 MESE(2. 2S.IOJIIOB; EN6R0TUŠ D,D.: TUŠ SUPERMARKET POLZELA. PDLBA II B. 3313 POLZELA PROOAJALfC • M/l SKRB ZA UREJENOST PRODAJNIH PDUC SVnOVANJE STBANKAM DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 2S.lQJQOfi:ENGROTUŠ D.D; TUŠ SUPERMARKET POLZELA. POLZEU It B.3313P0LZEU inženir strojništva VODJA PROIZVODNJE M/t' IŠ^O PERSI^K* TIVNEGA VCffiJA PROIZVÜffiNJE (M/Ž) ZA NAČR-TRVANJE RAZVOJA IN PROIZVODNJE. UVEDBO STMIDARODV TER CERTTFIKATDV NAPODRO^U TRPLOTNIH ČRPALK Z MINIMALNIMI STROŠKI IN MAKSIMALNIM UČINKOM; NEDOLOČEN ČAS. 26.1Q.2Dae: TERMO SHOP TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TBINI-KO.CESTATALCEV«. 3320 VELENJE in^nir gradbeništva VODJA GRADBIŠČA • M/l VODENJE IN IZVA* janje oa grao6iš£a. nedoločen čas, 2.tl.20D8; GRADIKOM GRADBENO PODJETJE B.aO: UUCAIVANKE URANJEK 1,3310 ŽALEC iL 83 - 21. oktober 2008 m wmiism Štorklja na Blagovno že dostavlja Na novo krožišče na ProseniSkem je tik pred odprtjem priletela štorklja (po zasliši Zdravka Škomika> ljubiteljskega umetnika] In tam kar lepo obsedela. Glede na to, da so jo ob slovesnosti prav vsi govorniki od župana do župnika nagovarjali, naj v prihodnje nikar ne počiva, očitno ni sedela na ušesih. Ko smo se zadnjič peljali tam mimo, smo opazili, da pridno dostavlja ... Sto. foto: MM Srečanje rodbine Golouh fotoorafskl ifi //1A\\ FOTO ZMßm dIgItaJfti sludloH^Wj^ Foto natečaj ^SÜ^JEiySL Počasi se zaključuje objava najboljših fotografij, ki so prispele v okviru našega poletnega foconatečaja Svet je le en. Zmagovalca ter dobitnika druge in tretje nagrade bomo razglasili v avli Marcator centra na Hudinji v petek, 7. novembra. ob 17. uri. Takrat bomo tudi odprii razstavo najboljših fotografij fotonatečaja, ki bo na ogled do 25. novembra. Vabljeni! Robert Rutar iz Šoštanja je bil v Dominikanski reptjbllkl. kjer je fotografiral nekaj motivov iz življenje tamkajšnjih ljudi. Minulo soboto se je po dolgih letih ponovno zbrala številčna rodbina Golouh. Srečali so se na itiristični kmetiji v Trobneni Dolu, prešteli svoje vrste, obujali spomine in s« veselili ob pestrem programu. Ogledali so si računalniško animacijo zelo starih družinskih fotografij, opremljeno s komentarjem pomembnih dogodkov, anekdotami In zanimivostmi Iz življenja sorodstva. Več kot sto udeležencev iz Štirih generacij, med najmlajšo In najstarejšim je kar 83 )et razUke, si je lahko ogledalo tudi razstavo pristnih starin, ki so tako ali drugače zaznamovale Življenje njihovih prednikov. Pripravili so tudi družinsko drevo, kjer je lahko vsak poiskal svojo vejo. T\idi knjiga vtisov, kamor so lahko povabljenci vpisali svoje misli, se je pridno polnila. Da se po njihovih žilah pretaka ista kri, so skušali simbolično ponazoriti s posebej za to priložnost i2delaninii majicami kot spomin na srečanje in sorodnike, Golouhovi izWrajo iz hribovske kmetije z Debra nad Laškim. Gospodar Janez je bil dvakrat poročen. S prvo ženo je imel dva otroka, z drugo pa kar enajst, večinoma hčerke. Domačijo so tako ves čas »oblegali« mladi fantje, ki so iskali neveste. Počasi je deklet zmanjkalo, številne poroke in rojstva pa so skozi čas okrepile rodbino Golouh. ki je štela 178 članov, od tega je živih Še i 55, vendar kaže. da se bo Številka kmalu zvišala. Drsenje )e trajalo do nedeljskega jutra, razšli pa so se z obljubo, da se čez pet let ponovno zberejo. ROMAN JERNEJŠEK Foto: JASNA JERNEJŠEK ✓ i' ^ m št. 33 - 21. oktober 2003