-*4       8       K-                  ¦     —

Ded in vnuk.
U^PJK |\| ikdar in nikjer ni bi!o tako Jepo kakor pri Makovih ob zim-EJjfflpčEj I 1 skih večerih. V sobi v kotu je stala velika zelena lončena f|^^H^^»—w«« peČ, in iz nje se jc širila po sobi tako dobrodejna to-^^^^f^^p' j^H P'ota' kakor bt samo solnce upiralo vanjo tople svoje BSsiB^tifl^^H žarke. Jaz sem bil večkrat tam, jaz to dobro vem. Ej, F 1)ž3BBBHi jaz to dobro vem, zakaj tudi meni je nebrojnokrat ve-lika, v kotu stojeČa zelena lončena peČ grela hrbet, ko sem sedei na leseni klopi ob nji in se pritiskal nanjo, češ: »Ti dobra moja pečica, kako si vendar prijazna in Ijubezniva!« — Ali dolgo niscm mogel pritiskati hrbta k peči, zakaj kmalu je bila tako topla, tako vroča, da sem se moral odmakniti. Sicer bi me spekla. Pa bi mi morebiti Še prežgala suknjo, in mama bi me kregalt doma.
Pa sama peč Še ni bila vzrok, da je bilo pri Makovih ob zimskih ve-Čerih tako lepo kakor nikdar in nikjer drugod. Makov stari oČe, Makov ded je bil tisti, ki je delal zakurjeno sobo tako prijazno in vabljivo.
Makov ded je bil star mož. Stel je že tako-Ie okolo sedemdeset dolgih let. Pa vam je že zlezel v dve gubi, in njegovi Iasje so bili beli ko sneg. In po prijaznem licu mu je začrtal čas globoke gube, in malone vsi zobje so mu že izpadli. Pozimi pa ga je rado zeblo, zato se je vedno pritiskal k peči. Pritiskal se je k peČi, 30 objemal in gladil, pa žepetal je venomer tja vanjo: »E, te-te-te! To vam je dobrota taka-le zakurjena peč!«
In Makovega deda vnuk — sedemletni Janezek — ki je že začel gu-Iiti hlačice po šolskih klopeh, je prisedal ob dolgih zimskih večerih k dcdu tja k peči in brez prestanka je silil vanj: »Pa bi zopet kaj lepega povedali, dedekl Zunaj je mrzlo, in mlaka za naŠo hiŠo je že črez in črez pokrita z debelim   ledom.  Tu v sobi pa je toplo,   in  vaše pripovedke so tako lepe!«
Kadar je bil stari oČe dobre volje, ga ni bilo treba dvakrat prositi. Ko-maj je izgovoril Janezek prošnjo, že je odprl njegov ded usta in začel pri-povedovati. Ah, kaj je vse pripovedoval dobrovoljni ded! Lepe reči so bile to! Ali to je treba tudi povedati, da niso bile vse njegove pripovedke vedno in vedno nove. Dostikrat je ponovil to, kar je bil že prej kdaj povedal. To pa iz dveh vzrokov. Prvič je bi Makov ded že star moŽ, in stari ljudje radi pozabljajo. Kaj hočemo! Starost je starost, in človeku opeša duh in telo! Drugič pa se je bil dedek že izgovoril, da so mu pohajale nove pravljice, zato pa je ponavljal stare, pritaknil to in ono, predrugačil ono in to — pa je imela vsa stvar nekam novo Uce — prav tako kakor suknja, ki jo kro-jaČ obrne.                          »
Janezek je sede! poleg deda, ali pa je počenil na tla ter upiral v pri-povedovalca radovedne oči. Uj, kako so se svetile Makovega Janezka uka-željne očil Kakor dve lučci!
P~         -                                            -5*    9     Hg-
Jej, kako je bilo dobro dedu in Janezku! Dedu, ker je iinel vernega poslusalca, a Janezku, kcr je imel vernega pripovedovalca. In tako je bilo dobro in ugodno obcma — dedu in Janezku, Janezku in dedul
Ha, kako vam je znal pripovedevati Makov dedl Kot sama živa knjiga. O vojskah in junakih, o strahovih in čarovnicah, o pedenj-možeh in laket-bradah, o vsem mogočem in nemogoČem . . . To vam je iUo tako naprej — vso zimo, vso Ijubo zimo! Janezek se je Čimbolj primikal k dedu-pripovedo-valcu, mu silil na kolena in z rokami za vrat ter mu v zahvalo božal na-gubano lice. pa mu šepetal ljubeče in vdano:   »Ah, moj ljubi, Ijubi dedek!«
In Makov dedek se je tedaj sklonil k svojemu vnuku, in stara, ove-nela njegova roka mu je gladila kodrasto glavico, a ustnice so mu šepetale: »Ti, ti, ti, ti moj hinavček! Ti tepček! Ti nepridipravl Ti moja nedolžnost! Ti moje zlato!« — In Janezek je bolj in bo]j silil k dedovim ustnicam in je končno obvisel na njih v dolgem, vročem poljubu, dedek pa ga je trepljal po hrbtu in ramah, kličoČ venomer: »Ti, ti, ti, ti! . . .« No, da! Rada sta se imela Makov dedek in njega vnuk Janezek!
Pa je bila zima huda, huda . . .
Ljudje so kar tekali po cesti, in sneg je Škripal pod nogami. Pa jih tudi ni bilo mnogo na cesti. Samo kdor je moral venkaj, ta je ostavil za-kurjeno sobo. Saj je bilo treba v prodajalnico po soli ali po moke, po to \n po ono reč. Pozimi je treba tudi jesti. Zato so nekateri Jjudje tekali po ulici, a pod nogami je škripal sneg: »Škrt, škrt, Škrt . . .«
Janezkovi mamici je zmanjkalo soli. Hoteli so skuhati za večerjo žgan-cev in kislega zelja, pa jim je zmanjkalo soli. In žganci in kislo zelje niso dobri, če ni soli pri hiši. Zato pa je moral Janezek v prodajalnico, da pri-nese soli. Janezek se je odpravil na pot, saj si je misiil, kako dobri bodo žganci s kislim zeljem, lepo zabeljeni z mastnimi ocvirki. Ko pa je stopil Janezek ven na zasneženo cesto, ga je zazeblo v nos in uŠesa, da jo je v hitrem teku prasni! proti prodajalnici. A pod njegovimi Jiitrirni petatni se je Čulo škripanje: »Skrt, Škrt, Škrt . . .«
Na poti v prodajalnico in iz prodajalnice pa je videl Janezek, kako so zmrzavale ob cesti in ob hišah uboge ptičice. Zasmilile so se mu sirotke, ki so vzdrgetavale po snegu, ŠČepirile rahlo perje in silile z glavicami med pe-rutnice, da bi se kolikortoliko oČuvale pred mrazom. Janezek ni utegnil, da bi se pomudtl med njimi. Zebio ga je, kakor bi ga kdo ščipal za nos in uŠesa. Zato jo je brž odkuril domov k materi v kuhinjo, in uboge ptiČice so se mu talco silno smilile!
Zvečer pa, ko so bili že pospravili žgance in kislo zelje, in se je dedek že spravil k peči na klop, je priscde] k njemu Janezek in mu zaČel pripo-vedovati: »Oh, dragi dedek, ko bi videli, kar sem videl jazt«
»Pa kaj takega si videl ?« ga vpraša dedek.
»Ko sem šel po soli,« odgovori Janezek, »sem videl, kako zmrzujejo po cesti in ob hišah uboge ptiČice! Vse polno jih je bilo ob hišah in po cesti, in zeblo jih je. Oh, ko bi jih mogel vzeti k nam! Oh, ko bi jim mo-gel dati vsaj mato žgancev in kislega zelja!«
->    10   «¦
Ali  dedek ni poslušal Janezka. Nekam se je bil potopil v misli.  Pa ni   . trajalo dolgo, ko izpregovori:   »Glej, Janezekl   Pravzaprav smo mi prav grdi Ijudje!   Vsega  imamo — hvala Bogu — zadosti, a na tiste,   ki nimajo prav ničesar, ne mislimo.«
»Ali mislite sedaj-le na ptičice?« vpraša vnuk.
»Kajpak! Na ptičice mislim, na tiste ubožtce, ki zrnrzujcjo in trpc la-koto po cesti in ob hišah,« odgovore ded.
»Jej,« se zaČudi Janezek, »vi pa tudi na vse misttte!«
»A jezi me, da sem začel šele nocoj mtslitt na ptičice,« tarna starec. »E, kako je to grda resnica: kadar ima človek sam zadosti, ni mu mar onega, ki se postil«
In po kratkem molku nadaljuje starec: »AU jutri mora biti to precej drugače! Pod oknom bomo napravili deščtco in nanjo natresii zrnja ia krušnih drobtin, da bodo hodili k nam ptički, ubožni, zmrzli in lačni, na zajtrk, obed in veČerjo! In navezali jim bomo na vrvico po kak razklan oreh  in   strok  za   poboljŠekl   In   to  mora  biti precej   jutri na vse zgodaj!«
»Zakaj pa ne žc sedaj-le, ko imava čas?« Trpraša Jaoezek.
In ded udari z roko ob koleno in vzklikne veselo: »Lej, saj res! Viš, pameten si, Janezek, lej, lepo je to od tebe! Pa bova napravila precej deščico in vse, kar je potrebal«
In zapela je žaga, in oglasilo se je kladivo, in prav kmalu so bili go-tovi deŽčica in dva podstavka, ki jo bosta držala pod oknom.
»Pribijeva pa deščico jutri, zakaj nocoj je Že temno, in človek dlje seže nego vidi. Nocoj gremo spat A jutri na vse zgodaj pripravimo in po-grnemo IaČnim ptičicam mizvco pod nažim oknom!«
Janezek je komaj čakal jutra. Zbudil se je, ko se je začelo malo, prav malo svitati. Dvjgnil se je tja k dedovi postelji. In dedek je bil tudi že zbujen. »Dedek,« zakliče Janezek, »ali ne bi vstala, da pripraviva lačnim ptičicam zajtrk?«
»Seveda,« odvrne dedek, »takoj morava vstati, zakaj ptiČice soŽe IaČne!«
In takoj sta vstala. Pa ni preteklo Še dobre pol ure, in deŠČica je bila pritrjena pod oknom in posipana s kruinimi drobtinami in z zrnjem. Na vrvici pa sta visela polovica razklan^a oreh in strok. Vse je bilo napravljeno, tako, kakor sta se zmenila prejšnjega veČera ded in vnuk.
Odslej pa vam je bilo vse drugače pod MakovJm oknom! Vedno je bilo tamkaj vse polno lačnih ptičic-siničic, ki so si hodile tolažit glad in se varovat pred mrzlim snegom. Ta je visela na orehu in kljuvala v sladko jedro, ona se je oprijela stroka, druge so zobale na deščici, a tiste, ki so se bile Že nasitile, so se stiskale na veji pod deščico, da jim ni mogel sneg do zi-vega. Druge so pa zopet dohajale, da jih je bilo vedno mnogo pod Makovim oknom. Čimdalje več . . .
In lahko vam rečem, da nista bila dedek in vnuk še prav nikoli tako vesela in zadovoljna kakor odslej, ko sta videla, kako jako sta ustregla ubogim pernatim pevcem. Samo to je jezilo deda: »I, da se nisem prej spomnil teh lačnih kijunčkov!« — No, pa sa} je bolje pozno kot nikolil
-»1   11   I*-
Ali še nekaj je bilo dobrega pri vsem tem. Ko so videli ljudje, v so-seščini, kalco skrbiia Makotr dedek in Janczek za lačne sirotke, so tudi sami začeli napravljati pod okni enake deščice ter jili posipavati s stvarmi, ki so za
I rrlMBHBifi^Sr^JHtSB' - J*f !'' Hl.iilBHBHl
prazne želodčke.   In vkljub temu,   da je bilo mnogo snega in preveč mraza, se je godilo ptičicam pozimi dokaj dobro — no,   če   Že ne dobro,   pa   vsaj tako, da niso čutile večnega gladu in hude, neusmiljene zime. In to je tudi nekaj za uboge, laČne stvarce!