Poštnina plačana v gotovini.
BOTA, 19. oktobra 1930.
Cena 1 Din.
Izhaja vsako nedelo.
CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare.
cena oglasov: cm2 75 par, med tekstom 150 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25°/0. Takso plača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo.
dogov: Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga
Uprava: Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806.
Leto XVII. št. 42.
Glasilo Slovenske krajine
Uredništvo : Al. Sobota Telefon št. 28.
Naš kalendar.
Kalendar Srca Jezušovoga  že  duga  leta  ne  bio   tak
velki i lepi kak letos. Naročniki Marijinoga lista ga dobijo brezplačno (plačajo 2 Din. poštnine), naročniki Novin za polovično ceno (5 Din), vsi drügi pa si ga lehko küpite za TO Din. V kalendari je telko lepoga, da je vreden ednok telko. Dobite ga v   'Prekmurskoj tiskarni v Murskoj Soboti.
Zaklüček 25 letnice Marijinoga lista.
Prišestni četrtek, petek, soboto i nedelo se bodo vršile v Črensovcih velke zaklüčne slovesnosti 25 letnice Marijinoga lista. Program je objavleni na Z. strani. Vableni so vsi prijateli M. lista i vsi častilci Marijini.
Smrtne obsodbe v Rusiji.
V Brianki je bilo obsojenih i streljenih 17 kmetov, ki so pred nedavnim napadnoli nekšo polédelsko Zadrugo.
Zaplenjeno 12.000 kil gifta.
Porcija v Kölni je zaplenila 12 000 kil gifta. To bi bilo zadosta, da bi se zagiftali vsi prebivalci ednoga velkoga varaša.
Vlak z 1000 vojaki zleto v prepad.
Iz Buenos Airesa poročajo, da je v bližini skočo s šin vlak, v šterom se je vozilo 1000 vojakov. Vlak je zleto v globoki prepad.
V razmišlanje vsem dobromislečim.
Razgovarjao sam se z vučitelom, ki Šče zapüstiti našo krajino. „Što pride na Vaše mesto“ - sam ga pitao. „Eden, ki je bio za kaštigo že večkrat odstavleni i je za kaštigo tüdi zdaj brez slüžbe. Proso je za to mesto, ar drügoga nemre dobiti, za Prek-
murje de pa prej dober.“
Drüga zgodba: Eden tovariš je bio v Ljubljani na nekšem vučitelskom tečaji. Pitao sam ga, kak se njemi je kaj dopadnolo. „E, samo püsti! Kda sam se predstavo drügim vučitelom i sam povedao, da sam „Prekmurec“, so se me začnoli zogibati, kak da bi bio gobav.“
Tretja zgodba: Dva vučitela sta potüvala iz Ormoža. Eden se je pelao v Ljutomer, drügi pa v našo krajino. „Kak dugo pa si že v Prekmurji ?“ — pita ljutomerski tovariša. „Deset let“ — je te odgovoro. „Ka - je zaklicao oni od začüdenja „deset let ? Kak si pa mogeo tak dugo zdržati v tistom kraji?“
Še drüge zgodbe: Vnogi, ki so bili k nam prestavleni, so si šteli v najvekšo nesrečo, da so morali iti k nam. Preklinjali so i jokali, ar so si ne mogli predstavlati, kak bi se dalo živeti med „Prekmurci“ i v prekmurskoj „Sibiriji.“
Što vüpa praviti, da so te zgodbe ne istinske ? Žalostne so, da se človeki srce krči, a popunoma istinske. A te neso edine, nego jih je vnogo več. Cele knige bi se lehko pisale. Pa se pitajmo, kde je zrok? Kde je krivda, da nešterni lüdje mislijo, da je za Prekmurje tüdi tisto dobro, ka se indri ne da ponücati ? Ka je krivo, da drügi bežijo pred nami, če povemo, da smo „Prekmurci?“ Zakaj je naša krajina „Sibirija“ ? Odgovorimo na to ?
Zrok vsemi tomi so tisti, ki so nas razkričali, da smo protidržavni elementi, Skažlivci, Madžaroni, „Preknorci“ itd. Ja, tisti so krivi, ki so pošilali v ljubljanske napredne liste: Jutro,  Jugoslovana,  i  drüge  dopi-
se, ki so bili za nas najkrivičnejša smrtna obsodba. V tej dopisaj so povedali od nas vse, samo dobroga ne. Pisali so od nas, da smo nezadovolneži, nezavedneži, da smo separatisti, Madžarov, prevratneži itd. Slovensko lüdstvo je to čtelo leta i leta do zadnjega časa. Po tej poročilaj nas je začnolo soditi i ta sodba je za nas obsodba.
Ka smo včinoli mi ? Branili smo se. S protesti, narodnimi prireditvami, s pisanjom itd. smo dokazüvali i dokažüjemo, da smo zavedni Slovenci i Jugoslovani, da lübimo svojo slovansko domovino Jugoslavijo i svojega miloga vladara ino da ščemo vsigdar biti narodni stražari na meji. Vsakoga smo šteli osvedočili, da tisto ka nam nešterni v oči mečejo, ne istina.
Ka je vse to pomagalo ? Nikaj. Še dnesden pišejo od nas. Kem bole se branimo, tem bole kričijo, da smo separatisti, nezavedneži itd., kak da bi nam po sili šteli v glavo zabiti, da bi pravili od sebe, da smo istinsko takši, za kakše nas oni majo.
Nazadnje pitamo edno vse tiste gospode, ki so nas že telkokrat obsodili i nas še obsojajo. Ali je bilo to pisanje narodno delo ? Če mislijo, da je bilo, potem naj še dale pišejo. Naj kričijo. Naj pišejo se več. Ne samo to, da smo „Madžaroni“, prevratneži, separatisti, nego naj povejo, da smo že prave zverine. Mi bomo tüdi te trdili, da je vse to laž, ar smo Slovenci, Jugoslovani, domolübi i častilci kraleskoga doma.
Takše pisanje je ne narodno delo, nego razdiranje. Što šče narodno delati, bo delao sledeče: Če zna za koga, ki še ne narodno vtrjeni, stopi lepo k njemi i njemi bo govorio: „Prijateo, glej, Jugoslovan si. Bodi ponosen na to, ar je naša domovina lepa i slavna i če bomo vsi delali iz lübezni do nje, postane velika i srečna . . .“
To je narodno delo, ki vodi do uspeha. Zato pa prosimo vse dobromisleče, naj te članek ne bo zrok, da bi zakričali nad nami nešterni ljubljanski listi, nego podajmo se na delo. Z djanjom naj postane vsaki apoštol jugoslovanske misli, ne s kričanjom i napadanjom. To bo rodilo sad, šteroga bomo vsi veseli.
Grozno hüdodelstvo.
Iz Meksike poročajo, da je v Tobascieekši hüdodelec vužgao cérkev  sv.  Karola. Zgorelo je 80 vernikov.
2
NOVINE
19. oktobra 1930.
Velike sklepne slovesnosti 25 letnice Marijinoga listo.
Dnes tjeden, 26. oktobra zaklüčimo pobožnost 25 letnice Marijinoga Lista. Za Prevelke dobrote, štere nam je Marija delila v 25 letaj, se vredno zahvalimo tam, kde je pred 25 leti prvič izišeo njeni dar, Marijin List: v Črensovcih. Spored cele pobožnosti je sledeči :	
Začetek. Pobožnost se začne 23. oktobra v četrtek popoldne ob dveh. Spopeva se „Veni Sancte“, potem se zmoli pred Najsvetejšim rožni venec. Po rožnom venci je navuk od veseloga dela rožnoga venca. V petek, 24. je post, Mariji na čast, naj blagoslovi našo pobožnost. Popoldnevi je rožnivenec i navuk od žalostnoga dela čisla. V soboto ista pobožnost i navuk od skrivnosti odičenoga dela čisla. Od četrtka popoldneva do nedele do desete vüre je spovedavanje vsaki den od polšestih zajtra večer do sedmih. V soboto samo do šestih.
V	soboto 25. večer. Ob polsedmih se zvoni Zdrava Marija. Po Zdravi Mariji de se zvonilo edno vüro.
Med tem zvonenjom naj se zberejo v vsakoj hiši vsi domači i zmolijo Mariji na čast za vse düše, posebno pa za naš mi i slovenski rod, ki je raztepen po celom sveti, dvansjset Zdravih Marij na čast Marijinim 12 jakostim: čistosti, poniznosti itd. za njeno obrambo. Po toj molitvi se zberejo, ki se morejo pri cerkvi i slavolokaj ali križaj domače občine popevajo pri njih Marijine pesmi. Med popevanjom se razsveti cela cerkev	i cela fara.	Ob	osmih
vse vtihne i ide na počitek zato. ka se more drüge den rano stanoti. Če Mariji na čast to	napravijo tüdi	v	drügih
faraj, bo jako veselo.
V nedelo 26. oktobra. Ob 3 popolnoči se izpostavi Najsvetejše na molbo. Z izpostavitvijov se včasi začnejo svete meše slüžiti i sveto prečiščavanje deliti.
Ob 5. je predga za stariše od Marije kak matere. Po predgi popevana sv. meša.
Ob 7. je rana sveta meša za vse žive i pokojne naročnike Marijinoga Lista. Po meši  je predga za	 mladino
obojega spola od Marije kak mladenke.
Ob 10. je predga za vse od Marije Pomočnice. Po predgi je slovesna sveta meša v zahvalo za vse dobrote, štere je Marija delila našemi lüdstvi v dugih 25 letaj.
Ob 12. po meši taki naj idejo Širitelje M. Lista v Žižke k šolskim sestram.
Popoldnevi. Ob dvema popoldnevi majo Širitelje Marijinoga lista i vsa mladina obojega spola spravišče v „Našem Domi“ od dobroga tiska. Tüdi drügi naj pridejo. Ob pol treh je sklepni govor. Predmet: Marija i M. List.
Po tom govori je procesija z Najsvetejšim. Spored je objavlen v Marijinom Listi. Sveče za procesijo se dobijo v Črensovcih v segeštiji po en dinar edna. - Zvünski dobijo brezplačno prenočišče v Črensovcih i celoj fari.
Vse naročnike Marijinoga Lista i vse Marijine častilce prav srčno vabita na zahvalno pobožnost v Marijinom imeni	Župni urad i vredništvo Marijinoga Usta v Črensovcih.
Kalendar.
oktober (31 dni) 43. teden.
20
21
22
23
24
25
26
pond.
tork
Sreda
četrtek
petek
Sobota
nedela
Rin. kat.
Felicijan Oršula Kordula Ivan Kap. Rafael ark. Kriz. i Dar. Evarist p.
Vendelin
Oršula
Kordula
Severin
Soloma
Vilhelm.
Evarist
Senje : 20. Črensovci, 21. Mala Nedelja, 26. Mursko Središče.
Vreme: Po večini oblačno i vetrovno, le proti konci tedna se malo zbolša.
Murska Sobota
—Odlikovanje. Preminoči teden je g. srezki načelnik g. Lipovšek iz ročo špitalskoj Sestri predoči Adelburgi red sv. Save V. razreda. Č. Sestri prednici, ki si je to odlikovaje z dvajstiletnim delom lübezni v punoj meri zaslüžila, iz srca častitamo ! Odlikovanje je dobila tüdi bivša prednica, č. sestra Medarda. Tüdi ona naj sprejme naše čestitke.
—Še edno slovo. V zadnjoj številki smo poročali, da nas je zapüsto g. profesor Milač. Sledi smo zvedeli, da je z njim vred odišeo tüdi g. pro-
fesor Preskar. Oba gospoda sta bila velkiva prijatela naše krajine i še posebi naše gimnazije. Žao nam je za obema.
—Z dopüsta se je vrno g. dr. Silvij Brandieu. V nedelo začne sprejemati betežnike.
Fotografski mašini i vse potrebčine za fotograferanje se bodo dobile v Prekmnurskoj tiskarni.
—Voditeo borze dela, g. Franc Kerec se je v nedelo odpelao v Nemčijo. Tam ostane osem dni i med tem časom obišče naše delavce, da bo vido kak njim ide.
—Terezijino senje je v Soboti edno najvekših. Blaga je bilo tüdi letos vnogo. Lüdi pa je bilo menje, kak navadno. Zadržalo jih je delo pa tüdi pomenkanje penez.
—Kalendar Srca Jezušovoga se dobi po 10 Din. v trgovini I. Hahn. Kalendar je jako lepi.
—	Opomin. Podpisani opominajo občinstvo v M. Soboti i kroglini, da je dovica Fekete Gerő, roj. Knész Mariška od podpisanih oslobojena vseh obveznosti i ne pooblaščena od njihove strani izvrševati kakše posle. Nikakše odgovornosti ne prevzememo tak v zadevaj, štere bi sklenola ona kak tüdi v onih ne, štere bi skleno Knèsz Štefan. — Knész Ludvik, Knèsz Franc, Knész Jožef, Knész Ladislav, Koczén Ladislav, prebivalci Newyorka.
Slovenska krajina.
„Šolstvo v Prekmurju.“
Pod tem naslovom piše sobotni „Jugoslovan“ od naših šol. Govori od uspehov na naših šolaj. Med drügim pravi:
„Zakaj še ne bolšega uspeha? Vučiteli, posebno vučiteli novinci majo Prekmurje za nekšo deželo pregnanstva i deželo, kam so prestavleni samo za kazen. Jasno je, da pri takšem vučiteli ne vnogo uspeha. Zato bi bilo dobro, Če bi se oblasti ozirale na to, kakše vučitele nastavijo v Prekmurji. Vučiteli začetniki neso za te kraje. Sem spadajo škušeni šolniki, ki se znajo popolnoma vživeti v razmere lüdstva i ki se ne bojijo nikših težav i nikših žrtev. Oni vučiteli, ki se ne znajo vživeti v običaje lüdstva, neso za te kraje. Škoda, da tak primenküje vučitelov-domačinov, oni bi bili zvezde, ki bi vodile iz te tmice.
Vučitel, ki si nastavleni v Prekmurji, ali ki boš prišeo v Prekmurje, vživi se v razmere, ki so v tesni zvezi z delovanjom i bodi prijazen z lüdstvom. Potom boš vido, kakšne uspehe boš žeo i mlado pa staro te bo 
spoštüvao.“
To so reči, štere si naj vsaki ki srci vzeme. Potem ne bo skritoga 
Evang.
19. oktobra 1930.
NOVINE
3
bote proti domačinom-vučitelom i tüdi lüdstva ne bo nihče mantrao z nepotrebnimi stvarmi.
*
—Čestitamo. V nedelo sta bila v Beltincih zdaniva g. Šprager Ferdinand Šolski upravitel i vučitelica gospa Roza Irgoličova. Želemo njima v zakoni vnogo sreče.
—Smrt starca. Preminoči pondelek so v Gomilicaj pokopali Žalig Franca, ki je živo nad 80 let. Starec je bio Vseširom prilübleni. N. p. v m !
—Beltinci. Kat. prosvetno drüštvo de melo 19. t. meseca sküpno z dekliškov zvezov letni občni zbor. Vršo se bo v šoli. Začne se ob treh popoldnevi. Vableni so vsi prijateli prosvetnoga dela.
—Turnišče je že iz davnih časov slavno, ar je bilo varaš. Posebnosti ma tüdi zdaj. Naskori dobi telefon. Potem bo še bole Slavno. Samo edno
i njemi ne slüži v čast. To so poti i vulice, ki so v tak groznom stani, da slabših skoro ne najti tüdi v najbole zakotnoj vesi. Že glavna vulica je tak razrezana, da v deževnom vremeni človek skoro peški nemre iti. Od poti med Renkovci i mostom pa bolše ne gučati. Tam so dosegnoli Turniščari Patent. Kre dva kraja poti so skopali globoke jarke i so tisto zemlo zmetali na pot. Na to so potorili malo kamna. Zdaj majo prek pol metra globoko blato. G. župana, ki je tüdi banski svetnik, prosimo, naj včini nekaj, da se to popravi.
Ka novoga v Belgradi ?
Orožniški zakon. Njeg. Vel krao je podpisao novi orožniški zakon.
Slovanski zdravniki pri krali. V Belgradi so se stavili Slovanski zdravniki, ki so se vdeležili vseslovanskoga zdravniškoga kongresa. Bili so jako lepo sprejeti. V audijenci so bili tüdi pri Njeg. Vel. krali.
Za lüdsko prosveto. Prosvetno ministerstvo je odobrilo pravilnik srezkih prosvetnih zadrug, šterih namen je, širiti med lüdstvom narodno prosveto.
Zastopniki vučitelstva pri ministri. Prosvetnoga ministra so v tork obiskali zastopniki vučitelskoga drüštva i so ga prosili, naj se vredijo vse še nekončane vučitelske zadeve.
Za kotrigo Vrhovnoga zakonodajnoga sveta je imenüvani g. Ivan Vesenjak, bivši minister.
rajo balkanske konference pripravlati pot k zdrüženji balkanskih držav.
Otvoritev nemškoga parlamenta. V tork se je otvoro novozvoljeni državni zbor. Pri otvoritvi je prišlo do velkoga zburkanja. Velki nemir so delali komunisti i narodni socialisti.
Zatiranje Slovencov v Austriji. Slovenci preživlajo v Austriji Žalostne dneve. Oblasti jih vsigdar bole pritiskavajo i pomali jim bodo vzele vse narodne pravice, da bi jih na te način ponemčili.
Spravišče vogrske opozicije. V nedelo je bilo v Pešti velko spravišče, na štero so prišle vse opozicionalne stranke. Govorniki so ostro napadali vlado, rekši, da je njena politika v pogübo državi.
Zarota na Polskom. V Varšavi so odkrili zaroto, ki je mela namen bujti maršala Pilsudskoga. To je pozročilo po celoj državi velko zburkanje. Posredüvao je celo nadpüšpek Szeptycki, a brez uspeha. Vse kaže, da čakajo Polsko težki časi.
V Španiji vre. V Španiji preživejo kritične dneve. Lüdstvo se punta. Po varašaj se vršijo vulični boji.
Svetovna politika.
Zaklüček balkanske konference. V pondelek se je v Delfih na Grčkom Zaklüčila, štere so se vdeležili zastopniki vseh balkanskih držav. Vsi zastopniki so naglašali da mo-
—Koncert v Ljutomeri. V nedelo popoldne ob treh se bo vršo koncert slavnih umetnikov Rupla i Rusa.
—	Zavolo poldrügi liter vina se zagiftao. V pondelek je šeo iz Rakičana logar S. domo v Bodonce.
Pismo dijaka iz daljave.
Kak blisk se je razneseo glas po našoj lepoj Krajini tam gori od tromejnika prek Goričke i se je razlegeo po Ravenskom i Dolenskom ta do bele Lendave, da višje gimnazije v Soboti nede.
Mati — dovica, štera ma sina-dijaka Zvedi to ravno, kda njemi popravte gvant, šteroga je drineso domo pa se njoj dve debelivi skuzi potočita po očaljaj. Dene vkrej švelo pa globoko zdehne.
Ravenec je na njivaj. Kosi pšenico. Delo njemi nede od rok. Nekaj ga teži. Čelo ma mračno. Sosid njemi je povedao, ka njemi je pravo vučiteo. Misli na sina. Ka če nede mogeo iti dale ? Sirmak bo !
Odpravlali smo se. Eden se, drügi ta. Prišeo je čas odhoda. Mati so se jokali. Oča so celi den ne spregovorila. Ne so šče znali, či bo šo sin nadale v šole ali ne. Gde vzememo peneze? Toga mi nemremo, ka bi ga dale dali ! Smileni lüdje so pomagali.
Vlak je zažvižgao v hladnom jesenskom jütri. Sunce je shajalo nad
goricami. Büo je krvavordeče. Za kratek čas je posijalo na mater, ki se je v omedlevle! naslonila na zid. Dve srebrnivi kaplici sta se njoj potočili po bledih licaj. Sin se zgrudi v vagoni na klop, pokeč ga ne obüdi sprevodnik.
Med potjov se nas je nabralo do deset. Vsaki je sedo v svojem koti. Vlak je privozo na cio. Ljubljana ! Kelkokrat sam si mislo, ka bi lehko v tom varaši hodo v šolo ! Liki vseli me je zgrabite nekša bolečina pri srci. Zdaj sem bio tam. Srce mi je strepetalo. „Novo dobo, novo živlenje začneš, veseli bodi“. Pogledam tovariše. Veselje jim sija z obrazov. Skoz ljubljansko meglo je prijalo sunce na nas i nas polübilo s svojimi toplimi žarki.
Kelko človek poje.
Poprečno se lehko računa, da človek dnevno poje: 80 100 gramov
mesa, 30 gr. sira, 400 - 600 gr. krüha, pol litra mleka, 300 gramov krumpišov ali drüge zelenjave, 200 300 grmasti ali žmočaja ali olja i 1000 gra-
mov drüge tekočine. V 50 letaj poje: okoli 6000 kil mesa, 5000 kil krüha, tekočin pa zavžije za 28 jezer litrov.
Maček i piščanci.
V Lübarsi se je ednomi Posestniki zvalilo šest piščancov. Dao jih je v košaro i to postavo na toplo mesto, da ne bi piščanci zavolo mraza trpeli. Naskori je bio poleg piščanec hišni maček i se je sam postavo za njihovoga čuvara. Vzeo jih je pod svoje varstvo, kak da bi bili to njegovi mladiči. Nihče ne smeo pogledati v košaro, taki ga s skokom opominao, da nema tam nikaj iskati. Maček je noč i den na straži i ne spüsti niti za hip piščance iz oči. Komaj si vzeme čas za jesti. Ar pa piščanci že lečejo po kühinji, je maček silno nemiren i ne mirüje prle, dokeč ne spravi palik vse nazaj v košaro. Previdno prime vsako pišče i ga nalehko spüsti v košaro. Nato se še sam vleže v košaro i segreva s svojim kožühom piščance. Ta očetavska mačkova skrb do piščanec je zato tem zanimivejša, ar so se prvle bojali, da ne bi maček štero pišče požro.
Med potjov se je podao v edno krčmo i je tam popio poldrügi liter vina. Komaj je stopo iz krčme, njemi je že bilo Žao za peneze, štere je potrošo. Več njemi ne dalo mira. Tüdi doma ga je mantrate žalost. Skle-
4
NOVINE
19. oktobra 1930.
no je, da se skonča. To je tüdi včino. Spio je 250 gramov mišnice. Sirmaki se je moralo zmešati, inače ne mogoče razmiti, da bi zavolo par dinarov šo v smrt.
Zastopstvo Transoceanika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici.	19
—Štajerski kokoti. V začetki novembra se bodo delili kokoti dobre Štajerske fajte. Što žele dobiti takše kokote, se naj taki javi pri domačem kmetijskom odbori ali pri kmetijskoj podrüžnici. Cena kokotov bo samo 10 Din.
—„INKA“ dišeča vinovica odstrani zagotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobola, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA“. Eden glažek z točnim navodilom košta 12 Din. Dobi seA apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI.
—Zimski tečaji. Pod vodstvom srezkoga kmetijskoga referenta se pripravla dva osemtedenskiva zimskiva tečaja. Eden de v Gornjoj Lendavi, drügi pa v Nedelici. Takši tečaji so za gospodare velkoga pomena.
—	Boj proti mišim. Banska uprava v Lublani je nakazala za vničüvanje polskih miši 10 000 Din.
ZA NEDELO.
Po risàlaj devetnájseta.
Evang. sv. Mátaja vu 22. tá.
Vu onom vremeni gučao je Jezuš poglavarom popovskim i farizeušom po prilikaj govoréči: spodobno je včinjeno Králestvo nebesko k človeki králi, ki je napravo gostüvanje sini svojemi. I poslao je sluge svoje zvát pozváne na gostüvanje i ne so šteli priti. Páli je poslao drüge sluge govoréči: Ovo obed moj sam pripravo, teoci moji i tüčne stvári so spokláne i vsa so gotova : hodte na gostüvanje. Oni so pa zamüdili i odišli so, nešterni na marof svoj, nešterni pa na trštvo svoje; ti drügi so pa spolovili njegove sluge i zobšálnostjov ošpotane spomorili so je. Krao pa gda bi to čüo, razsrdo se je i poslavši svojo vojsko, pogübo je lüdomorca one i váraš njihov je požgao. Teda veli siugom svojim: gostüvanje je toti gotovo; ali ki so bili pozváni, ne so ga bili vredni. Idte záto vün na križopotje i šterekoli nájdete, Zovte je na gostüvanje. I vün idoči Slugi njegovi na poti, vküp so spravili vse, štere so najšli, lagoje i dobre : i napunilo se je gostüvanje s sedéčimi.
Notri je pa prišao Krao, ka bi vido sedéče i zagledno je tam človeka ne oblečenoga svadbenov opravov. I veli njemi: Prijáteo, kakda si esi notri prišo nemajoči oprave svadbene ? on je pa zanemo. Teda je velo Krao slugom: zvéž te njemi roké i nogé i vržte ga vu vünešnjo tmico, tam bode jokanje, zobno škripanje. Ar so Vnogi pozváni ; malo jih je pa odebránih.
Razgled po sveti.
— Povodni. Vnogo deževje je poživilo, da so vse vode narasle i se
razlejao prek brege. Listi poročajo od velkih povodni, ki so vladne po Sloveniji, Hrvačkoj i po drügih krajih države.
Dar Hrvatov krali. Zagreb je küpo nekši grad, šteroga bodo po kralesko uredili i ga potem podarijo visikoj kraleskoj drüžini. Sploh želejo Hrvati, da bi kraleska drüžina vsako leto duže časa tüdi med njimi prebivala.
Z mesorn se zagiftala. V V. Kikindi je ednomi kmeti pogino jünec. Toga ne prijavo oblasti, nego je začno meso skrivoma odavati. Kmetica Marija Klobuk je küpila to me so. Skuhala ga je i začnola jesti. Naednok njoj je postalo slabo i je naskori potom Vmrla.
Smrt pod vlakom. V bližini Bukarešte je vlak povozo avtomobil, v šterom sta sedela kapitan dr. Brsnescu i gospa M. .Dimitru. Avto je vničeni, potnika pa mrtviva.
Novi rudnik. Preminoči petek so v Trepči otvorili novi rudnik. Otvoritvi so prisostvüvali: Njeg. Vel. kral, več ministrov i drügih visikih predstavnikov.
V senjeki zgoro. V nedelo noč je Cafutovim na Andreskom vrhi pri Sv. Antoni zgorela domačija. Zgoro je tüdi domači sin Anton, ki je spao v senjeki.
Atentat na „krala hüdodelcov“. Na Jakoba Diamonda, ki vala za „krala hüdodelcov“ so štirje maskerani možje zvršili atentat. Zdaj nosi v svojem teli pet krugeo, a opererati ga nemrejo, ar je preveč slab.
Za gospodinje.
Vrt pred zimov. Ogradi se od dneva do dneva bole praznijo. Pred nastopom mrzlih dnevov bo spravleno iz njih vse, ka bi zima lehko vničila. S tem pa delo v ogradi ne končano. Skrbeti trbe tüdi za prihodnjost. Prvo ka naj vsaka gospodinja napravi je gnojenje. Dober gnoj za grede je Vapno. Negašeno Vapno naj bo tak dugo na sunci, da razpadne v prah. Te prah se v mirnom vremeni potori po gredaj i se taki podkopa. Gnojenje z vapnom je jako hasnovito, ar se povekša po vapni rodovitnost zemle zvün toga pa se z vapnom zatrejo tüdi Vnogi rastlinski škodlivci i betegi.
Spravlanje krumpišov. Če nasiplemo krumpiše (ali repo) v kleti visiko, v zimi opazimo, da poganjajo klice. Da se to prepreči, naj se hranijo krumpiši v hladnom prostori i naj ne bodo nasipani na visike küpe. V küpaj se krumpiši naime segrejejo i začnejo poganjati. Pri sprav-
lanji krumpišov trbe teda gledati na to, da je prostor hladen, sveteo i da küp krumpišov ne velki.
Delavske zadeve.
Sprejme se taki do 50 ženskih delavk za domače i polsko delo v Franciji. Oglasijo naj se tiste, ki so stare 21 let, ar mlajših se ne sprejme. Plača za te delavke je zbolšana od 160 na 190 frankov na mesec poleg hrane i stanovanja; ta plača je v začetki i najmenša, sledi se plača več. Delavke Štere majo volo iti na to delo, naj se kem prle oglasijo pri zastopstvi Francoskoga emigracijskoga društva v Murskoj Soboti v hiši gde je Borza dela.
AGRARNE ZADEVE
Dnes občni zbor v Črensovcih ob 11. vüri. Kak je bilo naznanjeno ! Svete meše ob 7. i 10. s predgov. Odposlanci naj stojijo s svojimi kotrigami zbrani pred „Našim Domom“ po velkoj meši. Vsaka kotriga naj prinese sebov pristopnico, ka se legitimira.
Pošta uredništva.
Tišinske dekline. Takše stvari ne spadajo v Novine. Če ste užaljene, prjte vodo, da se malo ohladite. Novine v 37. številki neso pisale samo od vas, nego od vseh deklin v našoj krajini. Štera je bila med tistimi, ki so stale pred R, krčmov, nemro zameriti, ka smo pisali, štera pa ne kriva, naj ne jemle na sebe.
Oda se posestvo 
z gospodarskim poslopjom: od 4 do 8 plügov žemle z logom, travniki v Baračevi pr Radencih. Lastnik JANOŠ FRANC.
Kovač
šteri je sposoben opravlati tüdi kolarsko delo se sprejme. Naslov pove Prekmurska tiskarna v M. Soboti.
Za jesen i zimo
Vsefele štofe, cajge, lepe žamate, vuno, i parhete, postelino, druke, belo platno itd., kakti tüdi Štrikane robce i kapute, košare za v Ameriko i vso galanterijsko i špe-
go dobite   najceneje pri
BRATA BRUMEN
MURSKA SOBOTA . (NA KÜKLI POLEG BIROVIJE.)  1
19. oktobra 1930.
NOVINE
5
Za naše male.
GIDER MARIŠKA:
Vrag v plebanošovoj pšenici.
Prišla je cela fara: moški, ženske i tüdi deca. Vse je šlo nad vraga v pšenico. Telkim lüdem resan ne mogo vujti kokotek. Zgrabili so ga i ga zaprli v hlev k svinjam. Farniki pa so si pogovarjali, kaj na ž njim napravijo.
„Lisička, tetička, jaz sem te vzeo na pot. Pomori mi !“ je zaproso milo kokotek v hlevi med svinjami. Lisica tetica ne dugo premišlavala, nego se je zagnala med svinje i je klala, da je bilo joj.
Cviljenje svinj je prignalo lüdi. Odprejo dveri i vidijo, ka se godi. Zato zgrabijo kokoteka i ga vržejo v štalo med konje. Sami pa si dale pogovarjajo od vraga kokoteka.
„Vukec, prijatelček, pomagaj mi !“ zaprosi kokotek. Vuk skoči na konje, jih davi, da konji bršejo i rezgečejo. Rogatanje konjov zazove lüdi. Odpréjo dveri, da vidijo, ka je. Vsi prestrašeni razbežijo.
Zgrabite to zverino i jo vržite v zakürjeno peč ! se oglasi plebanoš. Tüdi najmočnejši se proti postavlajo samo nešterni se ojunačijo, da primejo kokoteka i ga vržejo v zakürjeno peč.
„Potoček, prijatelček, samo ti mi moreš pomagati !“ je milo proso kokotek v peči. — Potok se je razlejao taki po peči i tak pogaso ogenj.
„To pa je ne navaden vrag, nego je to najhüjši vrag!“ so si v strahi pogovarjali lüdje i so popihali domo.
„Ka pa zdaj naj včinim?“ si misli plebanoš. —„Takša sila tü tüdi ne pomaga. Ka pa, či bi pomagala pamet i prošnja.“ — Zato stopi pred peč i pravi: „Gospod kokotek !
Torbo srebrnih penez ti dam, pa idi v drügi kraj po sveti srečo iskat.“ „Za dve torbi zlatih penez pa idem, se zareži kokotek. „Edno torbo zlatov dobiš, več ne morem dati.“ No pri tem je ostalo. Kokotek je dobo torbo zlatih penez i se je taki napoto domo.
„Kikiriki ! — Ded, prišeo sam z Varaždina !“ je zakričao z domačega plota.
„Ka si pa prineso?“ — se je razveselo ded, gda je vido puno turbo na hrbti kokotekovom. „Peneze, zlate peneze sem ti prneso, da me ne boš več s šibov naganjao.“ — Od tistoga časa je meo kokotek ešče vékšo vrednost pri hiši kak kokoš. — Ma jo pa še zdaj, či ga je ne baba spekla od srditosti. (Konec).
VGANKE.
Zadnja številka. Rešitev:
1. Mak. 2. Pasterova torba.
3.	Trgovina s stavbenim materialom.
4.	Pitje in kajenje krajša ti življenje.
5.	Zdravišče Rogaška Slatina.
Imena objavimo v prišestnoj številki. Nove vganke:
4.
Vinko in Vida Vrbás
Kde sta doma ?
5.
E. Ciglar
Obe poslao
Ka je te mož ?
Gider Josip, Vančaves.
Postavi litere tak vküp, da dobiš vkumes i vodoravno iste reči. Poslao Vogrin Štefan, Rakičan.
Za nagrado damo povest: A njega ni...
Gospodarstvo
Pletarski tečaj.
Uprava banovinske kmetijske šole v Rakičani priredi enomesečni pletarski tečaj za kmetovalce sreza Murska Sobota i Dolnja Lendava.
Tečaj se začne 19. novembra t.1. točno ob 8. vüri. Tečaj bo trajao najmenje mesec dni, po potrebi bo uprava tečaj podalšala. Število tečajnikov je omejeno. Sprejeto bo 20 tečajnikov. Tečajniki se morajo zdržavati sami. Marlive tečajnike bo uprava primerno nagradila.
Zanimanci, a samo tisti, ki mislijo tečaj stalno obisküvati, naj se prijavijo pismeno ali vüstmeno najdale do 1. novembra t. 1. Poznejše prijave se ne bodo vpoštevajo. Sprejeti bodo obveščeni pismeno.
Istočasno uprava priredi vsaki drügi večer tekom ednoga meseca dvevürni Večerni tečaj za One zanimance v neposrednoj bližini Šole, ki so po dnevi zaposleni. Tüdi tej zanimanci naj se javijo do 1. novembra vüstmeno v pisarni kmetijske šole.
Kelko je pri nas živine ?
Pred nedavnim sta obiskala našo krajino načelnik ministrstva za trgovino in industrijo ino načelnik oddelka za trgovino, obrt i industrijo pri banskoj upravi. Pri toj priliki je g. Čeh Fr. predsednik trg. gremija podao obširno poročilo. Iz poročila je tüdi razvidno, kelko živine ma naš kraj. Stanje je sledeče: v okraji Murska Sobota: 25.980 goveje živine, 2640 konjov, 21.140 svinj,
54.000 kokoši, oziroma perutnine sploh, 25 koz, 5 ovc i 1407 panjov včel; v okraji Do-1 nja Lendava: 15.830 glav goveje živine, 1266 konjov, 11.248 svinj, 54.300 perutnine i 2244 panjov včel: sküpno teda: 41.800 goved, 3906 konjov, 32.388 svinj, 108.300 perutnine, 25 koz, 5 ovc i 3651 panjov včel.
Kmečka zveza za kmečke haske.
2. Živinoreja i poledelstvo.
a) Pred izvršitvov določbe, § 11 zakona od pospešüvanja živinoreje, ki določa, da »minister za poledelstvo odredi s pravilnikom plemenske okoliše za vsako vrsto živine posebi“, prosimo, da se vršijo tozadevne ankete, pri šterih naj sodelüjejo poleg nameščenih kmetijskth strokovnjakov tüdi praktični živinorejci.
b)	Naküp plemenske živine naj se izvršüje predvsem doma i slamo v najhitrejših primerih, kde zahtevanih plemenjakov absolutno ne mogoče dobiti v lastnoj državi, se naj plemenski izjemoma nabavijo zvün države.
c) Pri ocenüvanji plemenjakov naj se nagradi samo domača živina; iz inozemstva nabavleni plemenjaki naj se samo licencirajo.
d) Izvrševanje zakona od pospešűvanja živinoreje se naj pravično začne šele z objavov pravilnika. V tom pravilniki pa prosimo, da se predvidi možnost, da smejo občine zdržüvati ednoga bika tüdi za več nego 30 krav. Da se število plemenskih bikov ležej povnoži, naj obdržijo občine iz svojega kmetijskoga sklada v teh posebnih slučajih tüdi prispevek, ki bi ga mele oddajati sreskomi kmetijskomi odbori. Tüdi prosimo bansko upravo, da s pogledom na socijalno-ekonomske razmere i vsikdar vekšo obremenitev občin omogoča zvršitev zakona s podporov odnosno brezplačnov dodelitvov plemenjakov. 
e) Živinorejski fond se naj ponüca izklüčno za tiste kraje, iz Šterih je bio nabrani. Nasvetüjemo, da se, kda doseže primerno visoki znesek, iz njega nabavi vzrejališče plemenske živine.
f)	Šuma predvidena v banovinskom proračuni za „nabave cepil i zdravji“ kak tüdi »brezplačno zdravje živine siromašnih oseb“ se naj zavolo izredno vnogih Potreb zviša.
Za prvo pomoč pri živini se naj uvedejo tečaji za pomožne živinozdravnik kak jih je od leta 1910. z najugodnejše uspehi prirejao bivši kranjski deželni odbor.
g)	Hmeljski nasadi se naj pos-
pešüjejo i podpirajo samo v krajih, kde ta kmetijska panoga istinsko uspeva.	(Dale).
1.	Kem več njemi vzemeš, tem vekši je. Ka je to?
2.	Malo je kak lüščina, a drakše kak grščina. Ka je to ?
3.	Tam vzemeš, kde nega pa ta deneš, kde je. Ka je to?
(Vse tri poslala Flegar Marjeta.)
6
NOVINE
19. oktobra 1930.
JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TÜJEGA KAPITALA JE
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
Sprejema v zavarüvanje:
1. Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, Pohištvo, zvone i spodobno; c) polske pridelke, zrnje i krmo.
2.	Zvone glaže proti razpoki i prelomi.
3.	Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj.
Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v ČRENSOVCIH, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov. Šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačno !
Dober leder i poplatje.
Če ščete biti zdravi v vlažnem jesenskom i zinskom vremeni, morete meti dobro obüteo i z dobroga ledra. Fál je samo dober leder, slab leder je dragi. Zakaj ? Dober leder trikrat tak dugo drži kak slab i se samo ednok od dela plača. Dober leder pa samo pozna, Sto ma dugoletno prakso v njem, ne pozna pa ledra, Sto je ne meo posla z njim, kakšteč se hvali. Vsi vučeni šoštarje i kmetje posvedočijo, da je pri meni dober leder i poplatje, ar mam 30-letno prakso v njem. Kmetje, šteri pri meni leder küpüjejo, dobijo vsigdar po meri, ne več i ne menje, kak nücajo. Šoštarje pa, šteri pri meni leder küpüjejo, majo vsigdar delo. Zato vsi, ki ščete meti za jesen i zimo dobro obüteo, dober leder, dobre poplate i fál, to vsigdar dobite pri ŠKAFAR JOŽEFI trgovci v Beltincih.                  5
Zabelo
dobite v vsakoj vnožini najceneje. Pitajte za najnižišo ceno v svoj hasek v trgovini P. SENČAR Ljutomer.	3
Što odava ali küpüje posestvo, hišo,
naj se obrne na A. BAČIČ zastopstvo real. pisarne v Dol. Lendavi, Glavna ulica 18.
Zastopstvo ma na odajo v Dol. Lendavi edno posestvo: 19 plügov zemle s hišov i štalov, cena 120.000 Dinarov;
edno lepo posestvo v Prekmurji poleg državne ceste: 8 plügov zemlé, 4 plüge loga, lepa zidana hiša, štale s celim inventarom ; cena jako nisika;
edno dobroidočo gostilno v Varaždini: 5 sob, štale i 3 plüge zemle. Cena 180.000 Dinarov, nadale oda več menših i vekših posestev i goric.	2
Betege pri svinjaj
zabranite, če jim dodenete konči dvakrat na teden
MASTELIN
Svinje se bodo dobro redile i postanejo debele. Mastelin dobite v vseh trgovinaj  i 
apotekaj.                  6
RAZGLAS.
Kmetje delavci nalagajo svoje prišparane peneze samo v
KMEČKO HRANILNICO i POSOJILNICO V GORNJOJ LENDAVI,
štera obrestüje vloge po 8%, posojila pa dava po 10%. Kmetje ta kasa je Vaša i z njov opravlajo samo kmečki lüdje. (Porcijo) Rentni davek od Vlog plačüje kasa sama. Vlog je že prek 1,000.000 Din., dobroga stanja za kaso pa 30,000,000 Din. Pridite vsi v svojo domačo kmečko kaso, kde te poslüženi po svojoj voli.	5
Vse šolske potrebščine i knige se dobijo v trgovini
HAHN IZIDOR v Murskoj Soboti.
K odaji je hiša
(Kovačova) v M. Soboti, Cerkvena ulica 12. Več se zve pri KOLOŠA JOŽEFI, vpok. vučiteli v M. Soboti.	2
išče se žage (folgater).
Što ma na odajo, naj javi ZRINJSKI ANTONI, Lucova, p. Gornji Petrovci.
IZŠLA JE
BLASNIKOVA
V
ELIKA
P
RATIKA
za navadno leto 1931. ki ma 365 dni.
„VELIKA PRATIKA“ je najstarejši slovenski kalendar, ki je bio že od naših pradedov najbole upoštevan i je še dnes najbole cenjeni.
V „Velikoj Pratiki“ najdeš vse, ka človek potrebüje vsaki den. Katoliški kalendar z nebeskimi, sunčnimi, mesečni mi vremenskimi i dnevnimi znamenji; — sunčna i mesečna potemnenja; — mesečne spremembe; — kalendar za proslavne i protestante; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, küpne pogodbe i račune; — konzulate tüjih držav v Ljubljani i Zagrebi; — vsa senja na Kranjskom, Koroškom, Štajerskom, Prekmurji, Medžimurji i v Julijskoj Benečiji; — pregled o konci brejosti živine; — tabelo hektarov v plügaj; — popis vseh važnih domačih tüjih dogodkov v Preteklom leti; — tabele za računanje intereša; — živenjepise važnih i odličnih oseb s slikami ; — oznanila predmetov, ki jih nüca kmetovalec i žena v hiši. —
Cena S Dinarov.
„VELIKA PRATIKA“ se dobi v vseh vekših trgovinaj i se lehko naroči tüdi pismeno pri založniki:
tiskarni 1. BLASNIKA nasl.  d.d. 
v Ljubljani.          9
19 oktobra 1930.
NOVINE
7
ŠTEFAN LAZAR:
KRALJICA ESTERA.
Povest po zgodbi iz Sv. pisma.
Kraljeve oči so se svetlikale od veselja !
Dvignil se je.
—	Poslušaj !
—Kaj je treba storiti s človekom, ki mu hoče kralj izkazati največjo čast?
Aman se je razveselil, zahrbtno srce je kar poskakovalo, ker je mislil: komu neki bi hotel kralj izkazati večjo čast kakor meni ? Dejal je:
—Ali hočeš zelo obdarovati onega človeka ?
—Z vsemi dobrotami kraljev !
Norec se je skrčil in je s stisnjenimi očmi gledal hudobnega dvorjanika.
—	Ako ga hočeš obdarovati z vsemi dobrotami kraljev, potem stori sledeče :
S palcom je začel.
—	Onemu možu, kateremu hoče izkazati kralj tako veliko čast, naj prinesejo: kraljevo obleko, ki jo kralj nosi !
Nadaljeval je.
—Konja, na katerem navadno kralj jaha !
Vse dobro je želel, toda sebi.
—Kraljevo krono, kakršno nosi kralj !
Nekaj časa je molčal, da bi se naslajal.
—	In to obleko, tega konja naj dajo enemu izmed kraljevih vladarjev, visokih dostojanstvenikov v roke, da obleče onega moža, kateremu hoče izkazati kralj to veliko čast.
To pa še ni bilo dovolj.
—In naj ga vodijo po mestu Suzan in naj vzklikajo pred njim na vsakem trgu: Tako je plačilo moža, kateremu hoče izkazati kralj čast !
Zaprl je hudobne oči in je potisnil glavo nazaj, ko da bi hotel izkričati v svet svojo slavo.
Aman, velik mož si ! Prosim te, ničesar ne izpusti iz tega, kar si naštel. Hiti in stori to z Mardohejem, ki sedi pred vrati moje hiše !
Norec se je krohotal . . .
XXVI.
Pozdravljen !
V molilnici je bil jok. V strganih žalnih oblačilih in v pepelu so sedeli oni, katere bi naj trinajstega Adarja zadela smrt.
Zmedeno so jokali k Bogu, potem pa so obupno zamrmrali. Le Mardohejeva molitev se je slišala v molilnici. Trpke so bile njegove besede.
—	Ti, ki si razločil Rdeče morje in si prepeljal svoje ljudstvo skozi puščavo Etam, zakaj nas preganjaš, ki smo izvržek sveta ? Ali bo že konec udarcev tvojega biča . . . ali bo že konec ? Močni Bog, ki podiraš cedre, ki pretresaš morje, kaj hočeš ? Daj znak, da bomo vedeli ?! Daj znak, ali naj molimo, ali pa se obrnemo od tebe ?
Iz oči se mu je odtrgala solza in zobje so mu šklepetali. Bil je poosobljen obup. Mrmranje je utihnilo. S strahom so zrli na bogokletneža, oni, katere je Gospod zapustil.
—	Molitev naših očetov se je dvignila k tebi ko dišeče kadilo ! Izpeljal si jih iz egiptovske zemlje. Kdo si, Gospod, da tako postopaš z otroci svojega ljudstva ? Zakaj si nas rešil Faraonovih udarcev, ako si nas zdaj zapustil in nas izročaš drugemu Faraonu, ki je, gorjé, še bolj hudoben?!
Tresoči se roki je dvignil proti nebu in glas je mogočno donel po molilnici.
—Znamenje zahtevam ! Življenje ! Ti si nas ustvaril in imamo pravico zahtevati ono, kar si nam dal ! Gospod, ali slišiš ? Znamenje zahtevam, da vemo: ali si še naš Bog ?
Zunaj se je slišalo rožljanje orožja.
- ?
Bebaijev sin je pogledal skozi okno.
—Gorje nam . . . Vojaki !
Talles, molilna ruta je zdrknila z glav Judov in filim, molilni pas so strgali z rok.
—Adonai !
Neki Joab je z zapahom zaprl vrata.
—Pograbimo orožje ! — je zadonelo v molilnici. — Adonai!
Vojaki so tolkli po vratih.
—V imenu kralja !
Nastala je velika zmešnjava.
—Rojaki !
Naenkrat je nastal mir. Mardohej je bil njihovo edino upanje.
Proč z orožjem 1 je klical. — Umrimo ko nedolžni. Pred Jehovo kri ni ljuba !
—V imenu kralja!  — se je zopet slišalo.
Stopil je k vratom in je odrinil zapah.
—Vstopite !
Vojaki so vstopili.
—Kje je Mardohej ?
Stopil je naprej.
—Tu sem !
Žalno obleko je razgrnil in pokazal na gole prsi.
—Evo srce. Ubijte me. Toda nedolžnim prizanesite !
Vojaška vrsta se je razdelila in v molilnico je stopil Aman. 
—	Aman!
Sedaj so vedeli, da jim je udarila zadnja ura.
—	Usmiljenje!
—	Ubij me . . . — je hropel Mardohej.
Agageus Aman je ves bled mežikal, se boril,
obotavljal, se zvijal v boli, potem pa je padel Mardoheju pred noge.
—	Pozdravljen, kraljev prijatelj!
Plašno mrmranje je zamrlo v tihoto. Arbatanos je poveljeval pozdrav, orožje jej zaropotalo in trdi vojaki so pozdravili z mrzlo ponižnostjo.
—	Vstani, Aman in me ne zasmehuj! — Je zajavkal Mardohej. — Zasadi mi orožje v srce.
Hammedatov sin je molče pokazal pismo s kraljevim pečatom.
— Kserkses te poljublja!
Ozrl se je na vojake, ki so držali zavoje.
—	Kraljevo obleko!
Po kolenih plazeč so jo prinesli.
—	Jairov sin, obleci jo . . .
V molilnici je zagrmel klic:
—	Veliki Bog!
Mardoheju so slekli žalno obleko in so mu ogrnili kraljevi plašč.
—	Kserkses!
—	Bog Mozesa!
—	Kserkses!
Judje so jokali.
—	Kraljevo krono . . .
Aman sam jo je položil na Mardohejevo glavo.
—	Mardohej!
—	Kserkses!
—	Veliki Bog!	(Dale.)
8
NOVINE
19. oktobra 1930.
POLODELSKI MAŠINI KAK:
MAŠINI ZA SEJANJE, - TRIJERI, - TRIJERJI TÜDI TAKŠI, KI SILJE NA 4 TALE RAZTALAJO, — SLAMOREZNICE I REPOREZNICE, - PREŠE I MLINI ZA GROZDJE
so prišli dva vagona i se lehka ogledajo brez obveze na küp i vsaki den pri
ČEH & GÁSPÁR v MURSKOJ SOBOTI.
Vsi mašini se dobijo na rate na eno ali dve leti, takisto se dobijo mlatilni mašini, motori itd. ali pa inači pod jako ugodnimi pogoji.
Nadale se dobi tüdi tam:
Vse vrste umetnoga gnoja to je Tomažova žlindra, Superfosfat, kalijova sol, apne dušik, Nitrofoskal,

Čilski soliter itd. po najnižjih pri vekšem odjemi po originalnih fabričnih cenaj.
trgovina z mešanim blagom
MURSKA SOBOTA.
GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16.
NAJKRAĆI I NAJBOLJI PUT
IZMEDJU
EUROPE I AMERIKE
— 19 —
Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC
ČEH & GÁSPÁR