65. številka
Ljubljana, v ponedeljek 22. marca 1897
XXX. leto.
1
Izhaja vaak dan »vetfer, izimfti nedelje in praznike ter velja po poŠt i prejemnn ga a v s t ro-og e tb k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta t gici., za jeden a-MM)c 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.t za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljauje na dom računa Be po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina zna&a. Za oznani la plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frsnkirati. — Rokopisi se re vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu St. t2. Up ravni&tvu naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Po volitvah.
Državnozborske volitve na Slovenskem po z današnjim dnem končane. Izid volitve v goriškem velepoeestvn sicer de ni znan, ali ker i-lovenski vo • lilci v tej skapioi ne odločujejo sami, nego je zroFg* narodnega kandidata odvisna od pomoči drugort daih volilcev, se vzlic f-rrm lahko ozremo na micole borbe, da konstatujemo, v koliko so se izpolnile nage r alejo glede teh volitev.
Posebno zadovoljni z iz d mi teh volitev pač ne moremo biti, vzlic ugodnemu vspebu, kateri je dosegla slovenska stvar na Koroškem, kjer je bil sedaj prvič voljen naroden kandidat, zakaj, kar smo na Koroškem pridobili, to smo na drugih mestih zopet izgubili.
Pri volitvah v peti kuriji so bili na Kranjskem, Štajerskem in na Goriškem pač izvoljeni slovenski poslanci, saj neslovenski kandidatje tu sploh niso prišli resno v pošti v. Zmagal je todi nemš<i konservativec Korz v okraju M.ribor-Feldbach in sicer eamo s pomočjo slovenakih volilcev, kar zrna trajo nekaterniki za uvažavanja vredno pridtb tev, dasi je bil Kurz menda tudi mej tistimi konservativnimi poštenjaki, kateri sd se absentirali, ko je bilo v dež. zboru štajerskem glasovanje o podpri »Suđmarki". Ali opati je hi o, da zmaga tudi v Istri v peti kuriji narodni kandidat, teda to upanje se ni izpolnilo. D*si je velika večina volilcev slo venske ali hrvatske narodnosti, izvoljen je bil v peti knriji isterski vender iredontovski kandidat, to pa le \h ed nečuvenih naslstev, sleparij in prevar, ka terih so se posluževali Labi v Istri prav tako, kaker v Trsta, kjer je narodni kandidat propadel, dasi je dosegel impozantno manjšno Na tržaški mandat iz pete kurije pač ni nihče iesno računal, ali da nismo dobili isterskega mandita, to je za nas toliko večja izgnba, ker bodo odslej laški poslanci isterski sami odločevali pri volitvi v delegacijo.
V kmetskih občinah smo Slovenci dosegli lep vspeh na Koroškem, kateri je obndil največjo radost povsod, koder prebivajo Slovenci in kateri obuja najlepša upanja za bodočnost. Slovenska posest se sicer v kmetskih občinah ni premenila. Kar je bilo doslej kmetskih mandatov v slovenskih rokah, smo vse ohranili, izgnba je le, da je slovensko nemški
kandidat v Smohorsko špitalskem okraju propal in je bil isvoljen nerrški nacijonakc.
Zelo pa nas je razočaral isid volitev v skupini mest in trgoj. Upali smo trdno, da ohranimo tržaški mandat, ktteri je bil toliko let v roku h našeg« N burgoja, in pričakovali smo tudi, da si štajerski Slovenci pribere (•»•lj-.ki mandat. Ni jedno, ni drugo teh upanj »e ni izpolnilo.
V Trstu so zastavili naBprotnlki vse svoj-moči, da vzamejo Slovencem mandat tretjega volilnega razreda. Magistrat tržaški je na glasu, da zna svoj velikanski uptiv porabiti pri volitvah t»ko, da ukloni i ■\\ naj trdovratna jše volile«, in porabil ga je. Libi pa tudi niso štediii z denarjem. Žrtvovali so nprav rgromne svote za agitacijo, kopovali gla sove, sleparili z izkaznicimi in glasovnicami in tako f-e jim je posrečilo, oropati Slovence za jedini Kan-dat, kateri so dcslt-j imeli v Trstu.
V celjski mestni skupini je zmagal nemški na cijonalec, ker je to želela vlada. Pojasnili smo že, da je vladi iz imenika volilcev črt, U celo vrsto narednih volilcev, prav t L ko, keliker je bilo potrebno, da je s pomočjo n< m^k h uradnikov propal slovenski kandidat. In tako je zopet za šeBt U t omogočeno, vzdržati line o o nemški postojanki na slovenskem Štajerskem.
Kakor je vlada prcvzrtčila, da je v celjski skupini propal naredni ka rdidat, tako je naj ve.* tudi vh 'I - kriv«, da sta v peti knriji v Istri in v tretjem vclifnem razredu v Trstu 2megala nasprot-niška kandidata. V Istri ni vlada ekrbela za javno varnoit, ni ekrbefa, da bi se megh volilci volitev udeležiti, ni storila ničesar, da bi bila volitev svobodna, nego pustila, da so Lihi počenjali, kar so hoteli. \ Trt tu je zopet vodstvo vo'itev prepastila mestnemu nugs'rato, kateri še nikdar ni postopal objektivu) in tako se je zgodilo, da sta narodna kandidata propadla
Vprašanje je, ali je lokalna vlada v Celju, v Tr. tu in v Istri postopala iz lastne incijative tako, ali po naročila centrttae vlade, in to je za vse naše bodoče postopanje napram vladi tako važno, da se mora pojasniti.
Slovenci bodemo torej v prihodnjem državnem zboru imeli samo 18. evćntuvalno, čs je v goriškem veleposeatv n zmagal  narodni kandidat,   19 poslan-
cev, bodoči jugoslovanski klub pa, bode — ako ga ne preprečijo naši klerikalci — čtdl 27 članov.
Tužne Koroške ni več!
(Izv. dopis s KoroSkega.) 15. marca t. 1. ae je dogodil pri nas na Koroškem velik čudež. Mrtvi no vstali iz grobov ter korakali v skupinah proti Velikovcu in Celovcu. Okoli 8. are zjtraj so bili zbrani v nekaterih go-s'ilnah že vsi, od nairazlične.ših krajev došli rmtveci. Ni li to čudežno? — A ti „mrtveci" so govorili vsi lepi in krepki slovenski jezik! In oči 8) se jim navdušeno bliskat?, rudečici samosvest-C03ti jim je zalivala poštena slovenska, od vznemirjenja malo bleda lica, vsak hip pašo vzkliknili: „Zmagati moramo, bratje! Bog in pravica je z nami la
Po 9. uri predpoldnera so te vsule te trume slovenskih navdušenih in bojevitih „mrtvecev" na volišča. In strmel: so Nemci, kje so se vzeli ti mrtvi, pa tiho in glasno po proklinjali ono božjo moč, ki je poklicala sovražne , mrtve" iz temnih grobov. Moj Bog, kdo bi ai bil to mijlil! Nemci so menili, da so za veke oproščeni nadležnih Slovencev, menili so že, da morejo prešteti kar na prstih i. j ho ve poslednje žive ostanke, pa upali, da bodo megli ž o črez par let zaplesati na grobu zadnjega Slovenca ... pa evo! — čuj! Iz grobov vsta'i Slovenci hrome zopet iz volišč na prosto in: sZaiaga!
— Zmaga! — Ž.vel Kinspieler!" se razlega urnebesno iz krepkih grl slovennk h „mrtvecevV Na gorah bo pa zažrreli kresovi ia povsod so grmeli to piči.
Ni li to velik Čudež ? —
Ne! — Nikak čude?, ni b.la izvolitev prvega koroškegu slovenskega državaeg * poslanca, g. Lam-berta Kinspielerja onemu, kdor pozna naše koroške razmere iz čistih, ne pa iz motnih nemških virov. Izvolitev Enspielerja jo bila le sijajen dokaz, da živi tukaj še velik del slovenskega naroda, dasi ga skoro popolnoma tać pravicoljubni Nemci
— pa najglasnejši protest proti nasilstvom in krivicam nemško večine. Mera narodnega trpljenja je bila polna; hujše in slabše so našim rojakom ni moglo goditi več. Ls še malo in utihnili bi bili zadnji klici na pomoč,  le še malo in davljeni Slo
LISTEK.
Auberov „Fra Diavolo".
(Povodom jutrišnje premijere.)
Tikoma pred korcem sezone pride na naš oder še jedna operna noviteta, Auberova komična opera v treh dejanjih „Fra Diavolo*.
Daniel Franciis Ebprit Auber zavzema v sve tovni operni literaturi odlično mesto. Rodil se je dne 29. junavnrja 1782. in sicer v poštnem vozu, b katerim se je peljala mati njegova v Normandijo. Auberov oče je bil precej imovit trgovec z umetninami v Parizu, kateri je sicer glasbo ljubil, pa mislil, da je vender bolje, če se njegov jedinec posveti trgovini. Poslal je sina v London, da se izuči v trgovini znanega veletržca, toda mladega Anberja ni trgovina kar nič veselila in vrnil se je v Pariz, kjer se je z očetovim privoljenjem posvetil glasbi. Žb s svojimi prvimi skladbami za gosli je pokazal redek kompozicijski dar. Slavna vijolinista Lamare m Mazas sta te skladbe kaj rada igrala in pregovorila Aubera, da je šel h Cherubinija v šolo in popolnil tam svojo muzikalno omiko.
L. 1813. je Auber prvič nastopil z dramatično skladbo, s komično opero v jednem dejanji aLe eejour militaire", s katero pa ni dosegel uspeha, kar ga je tako nplašilo, da ni več let zapisal nobene noto. Tudi s svojim drugim delom, s komično opero J," testammt et les billets doux" ni imel sreče, pač pa je I. 1820. dosegel velik vspeh z opero „La bergere cbatelnine" in z opero BEmma ou la premise imprudente". Od tedaj ga sreča ni več zapustila. Seznanil se je s Scribejem, kateri mu je spisaval libreta in tekem let zložil nad trideset oper, izir.ej katerih io posamične naredile pot okoli sveta in se predstavljajo še dandanes. Najslavnejše mej njimi so »La muette de Portiri", „Fra Diavolo", „Le domino noir", »Le premier jour de bonhonr" in „ReVe d'amour".
Auber je bil od 1. 1843. do 1870. ravnatelj pariškega konservatorija in je umrl v Pariza dne 13. maja 1871. 1.
»Fra Diavolo", kateri se uprizori jutri na našem odru, je komična opera, katera se je prvič predstavljala dne 28. jacuvarja 1830. 1. v Pariza. V naslednjih vrstah naj na kratko očrtamo vsebino dejanja.
Prvo dejanje se vrši pred neko gostilno v Terracini. Rimski dragonci so na potu, polovit v gorah skrivajoče se razbojnike in se krepčajo za to težavno podjetje z rajnim vinom. Njih zapovednik Lorenco se ne udeležuje te zabave. Zaljubljen je v Cerlino, katere pa ne more dobiti, ker je siromak, in katera se hoče naslednji dan poročiti z imovitim kmetom Franceskom.
Naravno je, da se Lorenco huđuje radi tega na Cerlino. V tem prideta angleški potnik in njegova soproga, katera so bili tolovaji v gorah napadli in oropali. Dragonci se takoj odpravijo zasledovat tolovaje. Njihovemu oihodu sledi duet mej lordom in njegovo soprogo. Neki marki iz Neapolja je mladi zakonski dvojici dlje časa sledil in tako usiljivo koketoval z lordovo soprogo, da je moža obhajala že skrb. Prav ko kaže lord svoje veselje, da je marki odšel, ustavi se pred hišo voz in iz njega stopi marki. Anglež in soproga odideta v krčmo, marli pa ei naroči vina, V komičnem prizoru z dvema tolovajema se pokaže, da je marki tolovajski glavar. Maiki-tolovaj zapoje angleški Iady podoknico, katera pa razen nje privabi iz hiše tudi njenega  soproga, pri kateri priliki izpozna marki,
\enec M se ne g n;l več. Že mu je klečal Nemec na prsih, že gi je tiščal s pastjo za grlo, kričeč: .Pogini!" — tedaj, v jednajsti nri, pa je napel z jedno nogo že v groba ležeči (rpin vse svoje sile, otres 1 se predrznega napadalca ter ga vrgel sam ob tla. Koroški Slovenci so zmagali sijajuo! Slava tira !
Od nanJnšenia as mora širiti srce vsakema rodoljuba, ko čuje to skoro nenadno, preveselo vest. K- rošei, ki tO pošiljali na Kranjsko že pozdrave: »Morituri vos salutant" — „umirajoči sa poslav IjAJo" — ti Korošci no nakrat dokazali, da šs žive, krop1.o žive in da hočejo živeti še dolgo. Korošci so dokazali vsem avstrijskim Nemcem, pa naši osrednji vladi, da je bil ves in velikanski ponem-čevaln;, t« romujoči in ani'uj «či aparat brezvspeš^n. Zaman no zvon li i-, vsi nemški nacionalni listi Slovencem na Koroškem mrtvaški zvon, zaman je biro že VBo pripravljeno za — sramoten pokop, kmetske občine v s>dnib okrajih Velikovec, Pliberk, I) brla vas, Zel. Kipla, Trg in C lovec so zapodle po-grebce v b-g pa peljale »mrtveca11 v triumfa na sijano slavce zmsge.
Korošci im\mo svojega državnega j odane i. Ta bu ra .krinkaval v parlamentu lica koroških Teu'.oncv, kasni na krivice, kat- r* smo morali prenašati neprestano tlačeni Slovenci, pa zahteval za svoj verni in lojalni m* red svobode, napredka, jednakO}>rav»ioH?i Nedvomno bodo naperi vzornega rodoljuba L. E nspielsrja i m »i vspehe . . . samo zavest in pogum Korošcev 30 bodeta množila in rastla . . . Isvoiitev Binspiel^rjeva bo postala tako zrno, iz k i'erega bo vzn:k!o drevesce, ki se bo širilo ia širilo dokler ne vsraste v mogočno drevo zavednosti in kn 11 crne višine.
Izvolitev 15 t. m. je ne-lng'edna važnosti za politično zgoiovmo naših rojakov.   Zi to izvolitev pa morajo zahvaliti vsi, no samo mi koroški Slovenci, one ncuirorno delavne in požrtvovalne naše rod. ljube-voditelje, ki so ustanovili „katoliško-polit    no i ^ gospodarsko društvo za Slovence ta Koroškem" in vrlo uredništvo »Mira*. N; če a vs-m pa  ir-ba  zahvaliti   moža davnega imena:   G egorja in Lmiberta E nspie!'rja   ki sta nam prava očeta. T* takte rji so z združenimi močmi s oriJi 15. t. m. za Nemoe velik, za   vse Slovence pa nf}...r,p!3!io ovrt'čeva!en čnđež:   uaša tužna Koroška   o  postala — radostna, zmagoslavna Ker oš V a.
Državnozborske volitve
Državnozborska volitev v štajerskih me utih.   Pr. voiitvi, katera sa je vršila v soboto, je bilo v celjskem okraju odianh  1118 glasov in je bil izvo'jen nemški naciiooaiec dr. J s. P o m m e r, kateri  je dobil C40 gi. sov,   dočim jih je narodni kandidat dr. Jnrij Hražovoc dobil 508  V mari feorsk. m okraja je bilo oddanih 1305 glasov in js bil izvoljen nemški nacijoualt o dr. W o 1 f f h a r d t, kateri  e dobil 1018 glasov.   Narodni kandidat dr. Ros i na je debil 267 glasov.  Značilno je, da je bil v Ljubnu zopet izvoljen levičar Lorber, v lipniškem okraju pa Fr«ac Grirstmuvr proti tfi cije 1:emu kandidatu nemških nacijona cev.
Iz Ljutomera se nau piše 20. nurca: Pri današnji voiitvi ▼ skupni mest in trgov je dobil g. dr. Rosina 5C, dr. Wo!tfiardt 44 glasov, dr Mi-balič 1 glas. Vseh voli'c^v je bilo 112; nemška agitacija js bila strastna. Slava narodnim volilcem, ki so stali kakor skala!
*
Nemiri  v  tržaški  okolioi  po državno-zborski voiitvi.   Držati se hočemo večinoma le poro 11 nekontlsciranih laških Hitov o   dogodkih v okolici, ki so se vršili, ko se js zvedel izid volitve, piše „Eliaost". Na Preseka in Kontovelja je zavladala globoka žalost. Ogorčenje je bilo že takrat silno,   ko  so   ljudje  zvedeli,  d\ je  Mauroner v VI. okraja  dobil 72 glasov.   Vse je kričalo:   O i kod?   Kje so izdajalci?   Ko se je zvedel izid, je zavladala smrtna tišina.   Nijeienkrat pa se je z elementarno silo pojavilo ogorčenje preti izlajalcem in proti vsem, ki so provzrečili našo nesrečo. Ko so naši voditelji nekoliko potolažili ljudstvo, da Še nismo pali, jelo je isto prižigati baklje  in prepevati cesarsko himno, „Hej Slovani"  in drucre narodne pesmi. Ž vio-klci so pretresali tmino Potem je šlo ljudstvo v sprevoda na Kontsvelj. Ogorčeno ljudstvo je hru_.no demonstrovalo proti odpadnikom in je nekaterim pobilo okna.   Priš'o pa bi bilo do hujšega, ako nebi bila množici spremljana od vojakov. Tndi druzega   dne   flo ostali  vojaki  ua Prošeka. Ljudstvo je bilo že ob zori zopet po konci, spid seveda ni nihče — najmanja pa odpadniki. Vojaki so morali čuvati trše   ouib,  ki sr> glasovali proti našemu  kandidatu.   I ito   vrvenje   je  trajalo ves dan   sv.  Jožefa.   L:nd*tvo   |a   priredilo ovacije Nabergoju,   došlemu   t>a   trg.   Vs*   runoSica se je   odkrila   in   zaoriJa   trikrat   ,Živio*.   Ko je žapnik   tolažil   ljudstvo   radi   udare,   ki   je je zadtd ia ko so   po  dovršeni  maši  pevci jeli peti cesarsko pes -m,  pridružilo se jim vso  ljudstvo, a ni moglo peti n.ipruj, kar je zadeto ihtatt. Idoči iz cerkve so si IjndjV brisali oči,   Slični prizori ao se godili tudi v sv. Križu, kamor so tudi doilj vojaki. Ljudstvo je kri'alo: »Deli z Italijani!"   Osobito se je  obračal srd  proti  učitelju   »Lfgioa" šole. Po mestu se je bilo calo razneda vest, da je „L^gina" šola v Križu v plam; nu.    1; Bazovice nam poročajo, da so bili  kmetje  zbrani v gostilni, pričakujoči poročilo o izidu.   Ko so pa zvedeli nesrečo, je zagrmelo tako, da bi prišlo gotovo do prelivanja krvi, da niso orožniki posegli vmes. Naihujtga značaja so bil izgndi v Barkovijah.   Tam so da monstrovali proti mesenim stražarjem. In v< s večer je spila množica: »Doli z Mauronerjem I Doli z Židi 1" — Razdražena  množica je razbila svetdjke in je metala kamenje v hišo Ct?sare. Cnnsre je ustrelil z tevolverja.   Ko je b I   hrup  najhujši, prihiteli so stražniki s puškami, da bi razgoali množ co. Po zrnje so prihiteli na I ce mesta policijski uradniki. Množica je na nekaterih hišah razbila okna.   Ž »1, da je tekla tudi kri. Organi javno varnosti so zaprli do 30 oaeb.
* * *
VolsHe bi žajo se svojemu konca. Samo nekatere trgovinske zboru ce in veleposestniki š-i volijo. V sebe t o ho na Dunaja Že Buide novi državni : bor.
Pri volitvah v čeških mestih je voljenih 17 Mladočebov, 6 nemških liberalcev, 4 narodni Nemci in 1 fevdalec. Liberalci izgubili so dva mandata. Posebno jih boli, da so izgubili Badejevice. Vedno so trd li, da je to mesto nemško, pri volitvah so pa zmagali Čehi v občnem volilnem razreda v mestni kariji.
Moravsko veleposeetvo je na podlagi kompro-misa izvolilo štiri liberalce, tri pristaše srednje stranke in dva konservativca.
Konservativni veleposestniki gorenjeavstrijski so odklonili kompromis z liberalci. Poslednji so zahtevali, da se jim pripasti jeden mandat L beralno veleposeetvo je sedaj sklenilo postaviti tri kandidate in adeležiti se volitve.
V ■ J uliljuiil^ 22 merca.
Nova večina. N.-ki Solnograški list pišp, da si hoče grof H .doni sestaviti večino iz katoliške Ijodske stranke, čeških veh posestnikov, krščanskih socijalistov in Miadočehov. Nemški 1 bera'ci in nem ški nacijonalci pri sestavljanja nove državnozborske veČine ne pridejo v pošte v. Ministri G mt.Hcb, Gleia-pach in Wtiisersheimb odstopijo. Kdo boda Gautschov naslednik se ša ne ve. G eispacha bode zamenil protisemit Pattai. Sedanji železniški minister prevzame vojno ministarstvo, vitez Bilinski pa prevzame železniško ministerstvo. Miadočeh Kaizl bode novi finančni minister. Seveda n ne ve, če je kaj resnice na tem, ali • o vse le kombinee je.
Vlada in Mladočehi Na I) 1 naj u že računajo, da bods M'adočehe treba pritegniti k novi veČini. Grof Badeni je pripravili, jim dovoliti o V\ notranji uradni jezik in da mora vsuk uradnik na Će* škem in Mravakem biti <.»•<'. obeh deželnih jezikov. Tudi češko vseučilišče in češko tohniško šolo za Moravsko je vlada jim pripravljena dovoliti, če pristopijo na vi d Ki stran V drž-ivnopravoem ozira pa tudi sedanja vlada Čehom ne misli n<česa dovoliti. Grof Brideni ve, da tudi v novem državnem zboru za obnovljenje češkega državnega prava ne dobi večine. Ce Čehi vladi odceko pomoč, bede se zopet oprl na levičarje, kateri b jI 0 v novi zbornici imeli L a« ili 60 poslancev.
Zveza mej Srbijo, Bolgarijo in Črnogoro. Po časopis h se razširja nonca, da eo Srbija, Bol* garija in Čroogora pod pokroviteljstvom Rusije sklenile neko zvezo. Ta zveza ima namen zavračati vsako tuje poseganje v balkanske zadeve. Mej Srbijo in B Iga rij o se je neki sklenila ve jaška pr godba, ki pa ni naperjena samo proti Turški, temveč tudi proti Grški. Če bi Grška zmagala Turčijo in se hotela polastiti Makedonije, uprli se jej bodeta Srbija in Bolgarija. Srbija in Bolgarija sta se baje že popolnoma dogovorili o delitvi Makedonije. Srbija dobi zipadni, Bolgarija vzhodni del. .luž i d I pre-pnstita neki Grški. V Carigrada pač na morejo po-s bno veseli biti, če slišijo, kako se ži baranta za sultanove dežele. Sic>r so se pa menda že precej sprijaznili z mislijo o propadu Turčje.
Pomirjenje Kreto Velevlasti ho zaradi Krete v največji zadregi. Pre\z^le so nekako dolžnost, da napravijo na otoku red, a sedaj pa nobena noče za to dati vojakov. Najprej sta Avstrija in Nemčija odrekli vojake za bojevanje sredi Krete. Te dni sta pa Francija in It al j a naznanili, da tudi ne prevzameta pomirjanj* Krete v notranjem, če imata Anglija ia Rusija kaj veselja, poslati na Kreto svoje vojake, se tudi ne ve. — Turška oblast je na Kreti prenehala, Grkom odrekajo velevlasti pravico do po-mirjevanja Krete, druga oblast pa sedaj na Kreti ni ustanovljena, tako je otok v sredini v popolni anarhiji. Prebivalci obeh veroizpovedanj žele, da se naredi konec sedanjim neznosnim odnošaiem na otuku. Zaupanje velevlasti je pa mej Krečani od dne do dne manjše.
Ustaja na Španskem Vodje karlistične ustaje na Španskem ne vedo, kaj bi storili. Ustaja na Knin Filipinih jim je ugodna, a vendar se pomišljajo, bi li začeli sedaj uetajo, dokler ni gotovo, da se Kuba pomiri. Don Karlos ne mara, da bi se mu očitalo, da je on Španijo pripravil ob pokrajino, ki jej je dajala največ dohodkov. S tem bi izgubil zaupanje pri naroda. Naj bi tudi prišel na prestol, vendar je dvomljivo, če bi se potem na njem cbdržal. Ustaši imajo neki že pridobljenih 7000 mož. Posebno častnikov jim ne bode manjkalo, ker Španija ima mnogo častnikov, ki so zaradi uporov odpuščeni ia služb«.
da ui sita tujca h h o.>j znatno, v obleko vš.to  pre |j inoženjo. D agenci ee vrne*o in prinesejo lordu, kar | so bili razbcjuiki  njegovi  ženi  vzeli.   Lae!y hoče Loreucu   za to darovati   vnčje  svote, a ker je Lo-renco neče vzeti, jo daruje Cerlini, tako da zdaj nič već ne ovira zveze Lorenca s Cerlino.
Drugo dejanje se vrši v spalnici lepe Cerhne. Na jedni straui  spalnice eo  sobe, katere je najel Anglož,   na  drugi  pa temna sobica.   Crlina pelje lorda in njegovo soprogo skozi svojo spalnico. Za njo      priplazi  marki  in  na dano znamenje sple zata »kozi okno dva njegovih tolovajev.  Čuvši, da se vrača Cerlina,  se  skrijejo vsi trije v temni eo bici. Ko se vleže Cerlina v posteljo in zaspi, hočejo tolovaji    Angleža    oropati,    a   ropot   ju zopet prepodi v temno sob.co.   R^pot so pr.iuročili Lorenco in njegovi  dragonci , kateri so  bili zvedeli, da se razbojniški glavar mudi v Terracini.   V tem k-j hiti 1 Vrlina, da postreže vojakom, hoče Lorenco vstopiti  v   lomno sobico,  iz  katere je  bil slišal h u m, a ko pride do vrat, mu stopi marki nasproti. Lord in Lorenco se  močno začudita, a marki-raz-bojnik jima pove, da je prišel na ljubavni sestanek. Angležu reče, da mu ga je obljubila angleška Iady, Lorenca zaupa, da ga je povabila Cerlina. Zdaj
nastop ta tudi ob* ženski, lady in Cerlina, ljubosumnost vseh navzočnih pomaga markiju-razbojnika do sijajnega triumfa.
V tretjem dejanja nastopi Fra Diavolo kot razbojnik.   Dajaaje  ee vrši v gorah.   Fra Diavolo »krije na določeno mesto  listič, s ksterim obvešča evoje zaveznike,  kako  bode četa Angleža oropala, potem pa ee skrije, ker prihajajo ljudje na molitev v kapelico, Anglež in njegova soproga pa kreneta na stransko pot, da se sprehodita. D /a banditi vzameta listič Fra Diavola in  se  pridružita veseli družbi, katera se hoče adeležiti poroke Oerline. Lorenco je žalosten, ker misli,  da  mu  je C-irlina nezvesta Hkrati čuje Cerlina, da pojeta bandita pesem, katero je pela, ko je mislila, da je sama v svoji sobi. Polasti se je sam,  da sta   moža tolovaja in hitro pove to Lorenca. Ta ukaže tolovaja prijeti in najde pri njiju list Fra Diavola. Lorenco skrije dragonce. V tem se prikaže Fra Diavolo in prijeti tolovaj ma pove, da se je vho posrečilo. Fra Diavolo pride .izza skalovja, ko plane Lorenco k njemu in mu vzame puško- Fra Diavolo hoče izbežati, a dragonci ustrele in tolovaj se zgrudi mertev.
O muzikalnih svojstvih te slavne opere bo-demo govorili po predstavi.
Dnevne vesti.
V L i uhlja ni, 22. marca — (Jezioa onemoglih   klerikalcev i Pri ]r* ivnozborakih   volitvah v   mestih  in   trgih na Kranjskem je svobodomis -no meščanstvo dalo kle likalcsm z vsem primernim zaničevan rm zopet je-denkrat tako krepko brco, da je klerikalci ne morejo preboleti.  Storili so premeteno in lokavo vse, kar jim je bilo mogoče, da v Ljub'jani in v gorenjskih in notranjskih mestih in trgih izpodrinejo na rodna kandidata, a naposled je zavednost in politična zrelost našeg* meščanstva preprečila vse črne nakane in naklepe klerikalne stranke.  Naravno je, da klerikalci v svoji jez* kriče na vse grlo, in kakor v zadnjih osmh letih še po vsaki voiitvi, take sie pijo Ijndi tuli  zdaj, da so  n.nrodm stranki pomagali do zmeg*— Nemci. Klerikalci vedo prav dobro, da to ni resnica; ali kuj je tem širokovestnim ma-siljencem za jedno laž vei ali manj I Ljubljanske volitve, za katero so zavezniki klerikalcev na ko-lenh prosjačili nemških glasov in zanj   obetali bo gato   plačilo ,   udeležilo   se   je kakih  300 nem-skih volilcev. Mej temi je bilo 70 do 80 taćib, ka teri so glasovali za g. Vencsjza, f stali pa eo glasovali za g KuŠArja. Narodni kandidat bi bit zrna gal tudi brez nemških g'ae:ov.    Da „Slovence" in -Slov. L:sta tega eečeta priznati, je po sebi umevno, na srečo pa ioiamo v rokah popolnoma natančen zapisek vseh volilcev, kateri so eo Tolitve t.deežili, in iz njega jo lahko konstatovatf, d<» so prej nave dene številke jed«oo resu čae. „Slovenac" trdi tudi, da so v gorenjskih in  notranjekih mestih in. trgib Nemci orlločiii b tko mej dr F*rjanČic>ia in {-oSte-njakom Kob arjcro.   VaakrJo ve, da ro Nemci v teh mest h in trgib  kaj neznatno nastopanj,  eta torej niti niBo mogli odločiti; siter p» jo Koblar, kateri je dobi v tem okraju  vs) pristno hI r kalne glasove, z gorečo unoiao  lovil uereške glasove.   II d:l je od N.ioca do Nemca in delal vsakemu gio :oka pokLne, šel ie v Hrtiuozatajevanji  celo taku daleč, da je g. Gockenu v Tržiča pisal, da je liberalec, In da pripada liberalni stranki, •  ojo da bi njel nekaj nemških liberal iih glasov in ti j njih pomočjo pridob I m;»nd*r, p j katerim ie mu je te-ko močno kolcalo. Ako N«moi v Ljubljani »a v Ttžiču vzlic vsem ljubavnim pouulnam klerikalcev in njih zaveznikov večinoma niso hoteli glasovati za kieri kalna kandidata, nego so edJnli svoje glasove narodnima kand datoma,  Storili so to iz prepričanja, da bi bilo za  kranjska mesta veiika nesreča, ako Su zmagala reakoija in bi dobili klerikalci cblast v roke.  Na surovosti, katero je „Slovoneuu sicer na-(Omilil v sobotni tvoji številki, ee nam ne zdi vredno odgovarjat', saj moramo ljubljanskega ekofa le po milovati, da ima mej svojimi zastavonosci I udi, ka tsri bi bili o , s?ojeai mestu k večjemu kot cestni pometači.
— (le o. kr. mestnega šolskega sveta) O ••dni seji, katera 8 3 jo vršila v torek dne 9 marca t. 1., smo prejeli uas!opno poročilo: Potem ko predsednik proglasi sklepčnost, poroča zapisnikar o do-šlik kurencijfeh in pove, kako s.> bile rešene, kar se vzame bcez ugovora na znanje.   Pri ravnateljeva c kr. znlogs šolskih knjig je izposovati te naknadnega kredita za knjige ubo.uion učencem in učenkam.   S 1. aprilom t. 1. je otvoriti na obrtni pri-ipravljalnici I. mestne deške petrazrednice  v I. oddelku vzporednico in v pokritje nedostatka napraviti prošnjo na občinski svet, deželni odbor in trgu vinsko zbornico.   Dalje je deželni odbor in trgovinsko zbornico naprositi, da svoje priopevke primerno izvišata.  Prošnji pomožnih katehetov Frana Birka in Frana FerjanČiČa  za   nakazilo nagrade glede pouka v veron&uka za I. polletje tekočega šolskega leta in pa prošnji* nekega učitelja za novčno podporo se priporočilno predleže deželnemu šolskemu ovelu.   Radi podiranja starega in priprav za zgradbo novega župnišča se ima ob velikonočnih počitnicah na vnanji nrsulinski šoli poak prekiniti do 10. maja t. 1. Učitelju Avgusta Klečn se pri-pozna s 2. marcem t. 1. tretja službeno starostna doklada.   Reši se več prošenj za dovolitev izpusta i« vsakdanje šole in pa zopet na prošnjo za oprostitev od obvezne slovenščine  na mestni nemški dekliški ljudski šoli. Na znanje se vzame nadzorni-kovo poročilo o telovadnem  pouku na isti šoli. Potem ko predsednik poroča o opazkah, ki jih je napravil povodom obiska I. mestne deške petrazrednice in mestne nemške dekliške sestrazrednice ia odgovori na neko vprašanje glede nameravane
in sklenjen? prezidave I. mestne de k* petrazrednice, sklene se s»ja po šestih zvečer.
— (Imenovanja pri učiteljstvu) Deželni šolski svet je v svoji zadnji seji imenoval: g. Franca Po t o kar j a pri I) M v Polju stalnim učiteljem istotam, g. Jožefa Sarrido v Snouki stalnim uči teljem istotam, g. Matijo Petscheta na Toplem vrhu stalni -i ubt'ljem istotam, gospč. Rafaelo In »lič v Begunjah za stalno učiteljico istotam, g. Antona Smerdelja v Planini stalnim učiteljem lstot^in, g. Rido!f» Horvata v Orehovici naduči-t-1,. m v Z gorju in g. Ivana Klemenčiča v Kočevski R°ki učiteljem na meščanski Šoli v Krškem. Is službenih ozirov *ta bila premeščena g. Franc Spintre, nidučitelj v Kočevji, v Kamnik in g. Valentin Burni k, nadačitelj v Kamniku, v Metliko.
— (Imenovanje) Poštni oficijal gosp. Ivan Vidmar v Ljubljani je imenovan poštnim blagajnikom v Trata.
— (Repertoir   slovenskega gledališča.)
Jutri ee boun prvifi pela Auberuva opera „F ra Diavolo" in sicer na korist kapelniku gosp. B e n i š e k u. Vsebino dejanja prijavljamo v podlistku današnje šbvrie
— (Benefica gospoda Benišeka) Ni nato opero smo po vsi pravici ponosu*; a če se vprašamo, komu gre v pivi vrsti zahvala, d« sa je opera lepo razvii« in s< povzp la na razmeroma jako visok nivdj moramo reči   da je to v prvi vrstr zisluga
n ka g: spoda Bi iMtka. Mož je izboren muzik In gHtijalsn kapelnik, povrh pa neumoren in uzorno vesten N-> dvtmmo, da izkaže občinstvo dičnema kapelnika goiptda Benišeka pri jutrišnji njegovi heifi i BVOJ6 priznanje in svojo hvaležnost. Ce kdo, z.i iUŠi to rrav gosp. Benišek.
— (Slovensko gledališče) Vjeraj ss je zadnjikrat nu dJh-i odru pela opereta „Maavzell Ni^oucli?", katera ee ;e na naš m odru toikrat predstavljala, kakor — razun „Miina-ja in njegove hčere" — nobena dinga Tudi einečna predstava je bila dobra, žal, da gledališče ni bilo b.dje 00-ekano.
— (Začetek pomladi ) V.traj, 21. marca, re bil prvi p< m!a iamki oVr. Delal j« svojemu im"du vso ča-*t Nebu jo bilo jasnr, v.diih gonk, Bkrjanoi so žvrgeleii po zvenečem polji brstje odganja in vijol.ee tleh te za vsako eecjo. Večina Ljubljančanov je i?letela v ckclco, zlasti mnogo pa v S epa« novo vas.
— (Slovensko  pevsko  društvo v Ptuji) priznalo je razpiram nagradi po 80 kron skladotiuia „D.im.'vini" moek' zbor s tenor samospevom, katero je poslal go>pnd F S Vilhar v Zagrebu in „I)>mo v-ni" mešani zbor, katero je poslal go*po i L*v<jh1*v P*h:r v Log*tci.   Bis.de rb*h  skikdb 8? našega (ličnega p-snki g. S mona Gregorčiča O teh dveh skl.idbab, kat ri ee bosta pri Ltošnjem vel kem koncertu peva'i, izrekčtl se jb ocenjevalni odbor posebno laskavo.   K^r ee ti>'e drug h skladb, izrekel se je ocenjevalni odbor glede večine jiko pohvalno, posebno pa glede skladb  BVrčernaH   od Petra Jereba v L tiji, p Vijoličen vonj* od A Sachsa v Ljubljeni, „Srce sirota", „V*sni* in .Smeiiljaj se" od A Je Bene v M<riboiu, „Izgubljen cvet" od dr. Schvv.tba na Vranskem,   „Pi^ninarici"  cd  Forda Juvanca v C rknici, „Kvtško bratje" od D. Fajgelja na Serpe niči in  nAvstrija meji."  od France Schneiderja v Ljutomeru.   Ker nekateri  gg. skladatelji niso bivališča naznan b   prosi društveni odbor, d reklami rajo, ako skladb do 5. aprila ne doba. Končno iz reka cdb-r vsem gg. skladate!;em p isrčno zahvalo za poslane skladbe in prosi, da ga tudi za naprej blagabctno podpirajo. Bog i narodi
— (Osebna vest) Nadzornik južne železnice in postaionač«drwk v Trstu g. Fr. Mahorčič js dne 20 t. m. slavil 25le'nco svoje poroke in 35-Utnico svojega službovan a. Čestitamo!
— (Hrvatska trobojnioa) katero so izvesili Hrvatje na čitalnici v P u 1 j i povodom sijajne zmage dra. Lagin;e, je bila povod velikim izgredom. Ko so zapuščali Hrvatje okoli 11. ure po noči čitalnico, napadli so jih Italijani z rjovečim kričanjem in psovanjem ter jih ometavali s kamenjem. Hrvatje so ss branili z orodjem. Dva Italijana sta bila ranjena in osem Hrvatov aretiranih.
* (Balkanska zaveza ) Minister S t o i 1 o v je rekel javno v bolgarski kazini, da sta sklenili Srbija in Bulgarija zavezo. Ko je bil kralj Aleksander v Zofiji, vprašal je bolgarskega polkovnika, je li bil ž ■ kd?j v bitki, na kar mu je polkovnik odgovoril, da je bil jeden glavnih poveljnikov pri Slivnici, kjer je Battenberžan pobil Srbe. Aleksander je dejal baje na to : .Nadejam se, da ne pridete nikdar več v tako priliko I" Te besede se smatrajo za dokaz resničnosti Stoilove trditve.
• (Nenavaden dogodek ) V nekaterih čeških listih čitamo zanimiv sto4ej, i katerega sledi jasno, kako važno je zavito svoje življenje zi slaČaj arorti. V M-lniku umrl je tamošnji prefesor trgovinske šole g. Jiroslfv Pavliček v starosti 30 I li Prav prfld svojo s n-fjo dae 22 jsnavarja t. .1 d pola ine dal re je ,a?*,c ati pri banki .SUviji. v Pragi za 1000 gld. H ,t ka „Slavi;a" epr j^Ia je rnvari.val »o pogodbo ki je stopila z gorenjim dnem cb 12. uri epoudne v veljavo in prav tistegi dne popotedne ob šttnh je n-elomi umrl profesor Pavliček. Kakor rasvidiuo iz zs.li.al, ki jih je pjslila mlada vdova po čeških iislih, izplačala ji je „Sla-vija" takoj brez najmanjŠ h ovir in hre/. vseh odtegljajev vin zavarovani kapital — kar ni pri dražih zavodih navada — na tem činom najsijajneje dokazala svojo kulantnost. Kako modro je tedaj zavarovati svoje življenje za slučaj emrti. in zlasti noben zakonski raoz ne bi smel hiti nezavarovan! Zavarena'i pa ni potreba svojega žaljenja pri tujih, naal narodnosti č>st) s^vr >žnih zavodih, kajti kakor kaže gorenji sluai zasluži tudi niša domača zavarovalnica „Stavija" popolno neomejeno zaapaaje ia k ni zatekati ss je dolžaist vsaceg* pravega rodoljuba.
* (Proč s pajčelanom!)   M d>, ta najhujša
tiranka i.-.vmr.i.v .<» - .• t ob&inetva, ki prisili tuii najbolj modre može, da hodijo okoli v smešnih vrečah ti d i »Oiijo na glavah črne cevi, ki primera ludi najbolj resno dwmo di fiti^ka svoj lepo-vzrasli život v železne vezi korzeta, da ji mačka prei 1 n drt bovje, ta meda je kriva mnogim in ra*,l čnim boleznim. Koliko jetifinih žensk nosi zerrlja ridi — k r^eta! Koliko plešastih ljudi radi — cilindrov i« kučem! A tuli pajčelan je vzrok mno,crih bolesnij. Zlravnik C A Wood je dokazal, da zaknve gosti in pisani p;ijčeiani pri večini žensk kratkovtdnoat, glavobol oi.greno, omotičnost in slanost v želodca. Pajielaa je vzrok tudi, d* ima mnogo dam — rdeč *'oa. bi uniči največjo lepoto. Otenjni z ;r,«vnik torej nujno evetuje: Proč s pajčelani! Dame, ki hočete os'ati lope, ne nosite nit1 no z eni te navlake, ker baš v mrazu zakrivi naj če lan rdeieo nosu in polti, k t zavira redno od-bajhDje Ufitno s^pe! N -.j bi noeile pametne dame mtsto telesnih k rs-tov rooderce iz navadnega platra, a ne oVol: prsi; in okoli trebuha, nego samo okoli pa^u! Naj bi nosila mesti komičnih klobnkov poleti .'ahke zav. je ali tiiike klobučke iz blign, ki izpušča ; pari vanje glave! Mulo pajčela-lanov pa naj nos j > edk-ta lica oubi v zdravje, a meškim v nedolžno vts^lje!
Darila:
Zahvala. C. kr. d ž predsedstvo poslalo je k'.t u..rio „Glasbini Mitic" jeden izvod četrtega •i in-, i (1897. I in II odddek> s podporo mini-6ferstva z\ uk in bogofiastje izišle pibbkacije BSpo-meniki pla*tb*nts u netnoiti v Avstriji", za kar se ibkreno z ibvaljuje odbor ^Glasbene Matic e*.
Zahvala. Z' veledušai dar v znesku petin-dvajset giilJicarjev (25 gbJ ), kateregn je volila tu kaifin;a slavr-a jjosojiln ca „Narolnemu bralnemu društvu* v Z Igorji v d u^t-ene namene, izrekata podp aana v d'uštvonem t>r < dborovem 'minu najtoplejšo rahvalo. V Z.gr>rji. da« 20 sošč« 18'J7. 1. Zt odboi „Narod^eg^ bralnega druUva v Z«gorji*: M o d i u, t r. prednedaik Teo. Campa, t č. tajnik.
Književnost.
— Zabavna knjižnica za slovensko mladino Urejuje in i daj« A >. . i K o hi učitelj v Sre d»A.:i. VI zvezek. Ti 47 str. obsezajo'i snopič prinaša 17 •:■■■<■•. ' v j ih episkov v vezmi in nevezani besedi Tffu-.v. in kratkočasne vsebine. L'adsko-Aolskim knjižnicam in s^anšem malih otrok bodi K( s 'jeva „knjižnic*" prav toplo priporočena!
BlZ Oj ^"VlSZ©-
DunaJ 22. marca. Ministerski predsednik grof Badeui je bil včeraj celo uro pri cesarju v avdijeuciji. Danes popoludae je sklican ministerski svet na sejo.
Dunaj 22. marca. Vladni načrti glede pogodbe z O^ersko se predlože poslanski zbornici dne 30. marca.
Dunaj 22. marca. Levičarski poslanci iz Češke so se včeraj tu sešli na posvetovanje, pri katerem so sklenili, da se združijo v popolnoma neodvisnem klubu.
C&rigrad 22. marca. Številna turška dru-hal je napadla dva avstrijska in pet ruskih častnikov, ko so jahali v Pero. Vsi so nevarno ranjeni. Druhul je kričala: Pobijte jih! Policija se ni ganila. Ruski poslanik je zahteval satisfakcije.
Rim 22 marca. Doslej je izvoljenih 161 vladnih, 13 opozicijonalnjh, 9 radikalnih in 11 socijalnodemokratičnih poslancev. V 18 okrajih bo ožja volitev.
Atene 22. marca. Biokada Krete je ia-vršena.
Ob sedanjem Čaan za jemanje najbolj pripravno BJB2 priitlno, tilsto In meic TC
Dorš. Med. ribjo olje
ngodnega ukut-a, lahko prebavljivo — cena 1 steklenici 50 kr., dvnjni 1 gld. — priporoča
lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I
zraven mesarskega mo:,tn. (92—10)
V varstvo občinstva. Za tira« denar slabo blago, to je gotovo najgrit varanje obč nstva. To se največkrat zgodi pri živilih, kor tu mnogokrat moti vnanji vid>'Z ponarejenega blaga. Tako s« godi tud i s Kat lirr inerjevo sladno kavi), ki se občno rabi in zamdi svojo znamke tndi le „Kneippova kava" imennjc (.'o se zahteva samo sladno ali Kneippovo kavo, dobi so večkrat ponarejen izdelek mnogo manjše vrednosti, v podobnem zavitku, /a katerega se mora plačat i jednako ceno. Gospodinja pa potem vidi, da se je varala v svoiih pričakovanjih gledu prednosti Kathreinerjeve Ktn>i |i ovt sladne kave, katero priporočajo zdravniki, kajti razliko kakovosti in ukusa se še le v .'a' i spozna. Zato je jako važno, da občinstvo, ki želi dobiti pristno Kneip-povo kavo. ki ima okna navadne kave, pazi, da je na za-vitkib ime .K a t b r e i n e r". Ls tej kavi gre prvu mesto mej vsemi kavnimi namestki, po izreku dr, M. Mansfelda, vodjo poskusa iiJča na Dunaju. (75—5)
6 v »m    Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr. 788,
v tbretil dn€ m. murm IM07.
Na korist kapelnika nDramatičnega društva" Hilariju Benišek-u
Prvikrat;
Fra Diavolo.
Konvčna opera v tnb dejanjih. Spisal Seri bo. Poslovenil A. Kuntek.   Uglasb 1 I). P, Auber    Kapelnik g. II. UcniSek.
Režiser g. Jos. Nolli Blagajnica se odpre oh 7. uri.   Začetek točno ob '/kb. nri. Konec ob 10. nri. Cene prostorov so razvidne z gledaliških listov. Prihodnja predstava bo v petek, dne LJo*. mama IM97.
B/ uradnega lisl.i.
l'OHiiiir t% I i eksekutlvne «lražhe: Marijo Jane S posestvo v Starem Viakelju, cenjeno 6 5 gld., dne 24. marca in 21. aprila v Kočevju.
Janeza Ahčina zemljišče v Starem dvoru, cenjeno 330 gld., dne 94. mana in 91, aprila v Skorji Loki.
•Janeza Starca zemljišče v Uregovem, cenjeno 1806 gbl., dne 94, marca in 94, aprila v Krškem.
Jožefa Plantariča posestva v Oabrijelih, cenjena 3310 gld., dne 94. marca In 28, aprila v Mokronogu.
Jožefa M a nt S1 j a posestvo v Mozelju, cenjeno 50 gld., dno 24. marca in 2H. aprda v Kočevju.
Helene Mrhar posestvo v Hrovači, cenjeno 905 gld., dne 24. marea in 7. aprda v Ribnici.
Umrli so v Iju!>lj.aiii:
Dno lo. marca: Adola Premk, pasnikovs bči, 4 leta, Poljanski nas p št. BO, pljučnica
Dne 17. marca : France Rabnik, raoi torjev sin, 21 , leta, R žne ulico St. 8, vnetica. možg-,n. — Pavla Rajgelj, kle-parjeva hči, 9 nnseea, Tržaška cesta št. 24, hožjast. — Marija Kusold, posestnikov* žena, 37 let, Cesta na Loko St. 4, je bila uradno pregledana. — Viktorija Maček, tesarjeva hči, 4 mesece. Tržaška cesta 5t. 33, pljučnica.
Dne 18. marca: France Lampič, delavčev sin, 6 me-Becev, Vodinat It. 17, vnetjo sapnika.
Dne 19. marca: Mariju Močnik, postrežnica, 54 let, Poljan, ka cesta it. 86, vnetje molgan,
V deželni bolnici:
Dne 14. marca: Karo] Boiid, sprevodnikov sin, 17 mesecev, davica. — Jožefa Vole, pastarica. 16 let, kap.
Dne 16 marca: Marija Debcvc, kovačeva žena, 43 let,
jetikn.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 806*9 m.
Zahvala.
Marec	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tenipe-rature < Vetrovi v C		Nebo	Mokrina v mm. v 24 urah
20 21. »	9, zvečer 7. zjutraj 2. popol.	732 9 7:iti-1 735 9	96 5-0 1R-8	bi. svzb. hI. jur sr, zahod	jasno pol ob] pol obl.	00
• 22. n	9. zvečer 737-5 7. zjutraj i 740 0 2. popol. 788*9		88 4 2 160	Miv jzab. sr. s v/, h si. jjzali.	jasno jasno jasno	0-0
Srednja temperatura sobote in nedelje  lO^ in 102", za 58° in 5t>' ua-1 nor ualom
bknpni državni dolg v notah . Skupni državni dolg v Brebrn Avstrijska alata renta    ....       . .
avstrijska kronska renta 4'/» ... Ogerska slata ronta 4°/0.   ,   . . Ogeruka kronska r^nta 4 . .   , .
avBtro-ogcrflke bančne dslniOfl Kreditne delnice    ... . .
London visla.........
Kemiki dri. bankovci ta 100 mar*    . ,
90 mark..........
90 frank'.v........
Italijanski bankovc«......
C kr. cekini........
*«/„ državno »ročko iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.   . . Zcmlj. obč. avetr. 4',\°;0 zlati zarA. listi Kreditno srečke po 100 gld,   ,   ,   , ,
Ljubliar.bkc u ročke.........
Budolfove m,•('!.'■ po 10 gld.   .   .       . , Akcije auglo-avstr. banko po 900 gld. . Traum-ay-dru8t. velj. 170 gld. a. v    , . Papirnati rnboli........
100	gld	90
U 0		90
122		60
U.0		30
121		90
19		15
944		_
:j58		—
! 19	■	70
68		67'
11		72
p		68
	9	05
F		65
152	Bid	—
188	ar	50
127		75
99	•	80
199	n	75
21		75
27		50
152	t*	50
439 1	13	27
— kr
IfcK*?*<> «*i Izveden
ogljarski mojster
tla titkoj vMtopl. Zahteve plače in spričevala ter objava dosedanjega službovanja naj so pošiljajo pod Šifro ,,sk. ia«a*» anončni ekspediciji itiMloitii Nonso m* Dnrajt. (415-2)
Za mnoge dokaze iskrenega sočutj i povodom smrti naše iskreno ljubljene hčerke in sestr.ee
za udeležbo pri pogrebu in za lepe darovane vene < izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskreiiejšo zahvalo. (440)
V Ljubljani, dne 22. marca 1897.
Žalujoča rodbina Sekula
ISS539
Majiskrenejšo zahvalo
izrekava vsem p. n. onim, kateri so naju ob bolezni in smrti najinega ljubljenčku
Ern esta
kakorkoli tolužili, ter vsem p. n. onim, ki so se udeležili pogreba, sosebno pa njegovim gg. učiteljem in dragim sošolcem. (449)
V Ljubljani, dne 20. marca 1H!I7. 1.
Ivan in Alojzija Kozjek.
Zahvala.
Vsem onim, ki so nam v naši žalosti povodom smrti presrčno ljubljenega soproga, očeta, brata in strijca, gospoda
Julija Murgela
c, kr. sodnega pristava v pokoja
skazali tako mnogoštevilno doknzov odkritosrčnega sočutja zlasti veločastitemu gospodu mestnemu župniku Ivanu TVmnžiču, ki nam je pomagal s svetom in dejanjem po svojem dostojnem ravnanju, velečastteiuu gospodu patru Hubertu Kantu, ki je dragemu pokojniku na požrtovalen in ljube/ni-polen način stiegel in ga tolažil, gospodom uradnikom c. kr. okrajnega sodišča in c. kr. d ivčnegu urada, gospodom učiteljem, c. kr. vladnemu svetniku gospodn Mabkotu za ganljiv nagrobni govor, in e kr. žandarmeriji za npremstvo k p« slednjemu počitku, društvu čitalnici, požarni bramhi, gospodom pevcem in vsem. ki so z mnogobrojno udele-žitvijo pri pogrebu, z mnogimi lepimi, dragocenimi darovanimi venci pokojniku izkazali Bvoje spoštovanje, potem za nam došle mnogobr.ijne ustne in pismene izraze sočutja, izrekamo s tem svojo naj-iskrenojšo in najsrčnejšo zahvalo. (435;
V Skofjiloki, dne 20. marca 1807.
ŽnliiJotM oNfitli.
Plinov motor
S konjskih moči j, od f.ailiieil-Wolf "il, dobro ohranjen, sp proda |»«» CCIli pri
R. Schuchardt-u
v Trstu (parni mlin). (48i-ij
Uljudtto naznanjam slav. p. n. občinstvu, da «>lvorliu V   nreiio  ilnc   - 1 •  liiar.)i» 1H07
mesnico
v Ljubljani, v Šelenburgovih ulicah 6
1>oIo«l5" novt; pošt<\
('ene so nasbdnje:
Goveje meso: zadnje 60 kr., srednje 54 in prvo 48 kr. Telečje meso: zadnje 62 kr, srednje 54 kr. kilogram.
Za mnogobrojen obisk so priporoča
z odličnim spoštovanjem
Ivan Trškan
(428—2) mesar.
naznanjava, da je najn &a(oaa za bodočo sezono -popofuoma z novostmi tt&L, iSoCjc o^kv(>(jcnat in nama je mciuo, po?ati ivajGofjSc od najcenzjzaa ?o na'y.
Ć)6 jcdncHt 9€ pr ipozoČava, »aao« tov(jajoca najGotpo in nafeoUdneiZo pOdUeav^o a o«r«»|»oko«<»t«j>m
©ričar 65 Jllcjač
£juGCjcv»ia,   otešimovc  uticc }>t.
(439-1)
izurjen v manufakturni  in konfekcijski stroki, iz. vrsten prodajalec, se proti  prav dobri plaći takoj vzprojme pri gospodu (43i_p
Ueiii^Kovi<*u v IiZfa,i*lov<Mi.
Lepo vzgojena, močna, visokodebelnata in pritlična (486-t)
hruševa drevesca
n;«jboljSih vr-t dob6 se že pri Joh. I^eilCI»l*6i^11 nai- V^i-lmilci.
Stanovanja
na Poljanski cesti št« 72
ftt. 16 v I. nadstropju. 2 sobi, kuhinja in drvarnica, št. 26 v II. nadstropja, soba, kuhinja in drvernica,
se oddajo s 1. majem 1897.
Natančneje se iz\6 pri g. K. 1'i'i'dovl*1-!!,, Poljanski trg št. 5 (432—h
Gostilno
v kakem prijaznem kraju DS B4i'»is|Mkviii ali Ši ajcrsliciu   >.»>!!   vzeli   iltt   račun   ali v
iiajcni. (441 — 1)
Kdo? pove apravniltvo nSlovenskega Naroda".
Reininghausovo marčno pivo
vedno sveže točeno, čez ulico, kakor od 10 steklenic naprej in v praktičnih zabojčklh  po 26 steklenic, h 0*5 litra, zara^uneno liajoonnjo in broz stroškov na dom postavljeno, priporoča naj udane jo
Petex» Krisch
gostilnica npri lovcu" Tržaška cesta št. 17, Rimska cesta št. 20.
gjsjjf- Tam se dobe Izborna pristna vina, dobra Jedila in je tudi kogljlsoe. (433—1)
Prodaja vina.
Usojam si p. n. gostilničarja, krčrnarje in prodajalce vina opozoriti na svoja IzvrMtna
bela in čina vina in Silerja
nadalje
likerje iz vinske trte, maraskino, tartara, Prošeka, Plavinija.
Vina. Šiler in likerji so tako izvrstni, da jim ni primere.
1'rortujii 11» slrobato In <I>l»elo. Blago Izbrano, zajamčeno prve vrste, po najprimernejših cenah. (414—3)
Naročila sprejema in najpovoljneje izvršuje
posestnik in dobavitelj vin, Vodice, Dalmacija.
sata
r—I
m
l-H
rsa i—i
.2*
'c (x
3
cd crt
M
00
erj
Tj O
cd
i
g
pgByas^iašl^HHHHHHHEsHHHHHHg
Letoviška restavracija
se daje v najem za letošnjo sezono,
Doti.'na pojasnila daje slo slntf 24. marca t. 1. letoviški predstojnik «lr. AlTonz moMcIie v EJabljaut. (417—8)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
81