fr c (• n ii u č i l o. 0 b 1 e k a. Snova. Siikiija, plajsč, živolnik, hlačc, rula za vrat, ovratnik, nogovice, srajca, hlačniki, rokovicp, klobuk, kapa, čppa, čpvlji, škornjp, žepna rnta. Učba. Suknja je oblačilo. Kdo narpdi snknjo? Iz ČP.sa? Iz česa šp? Suknja ima kolpr, sprednje dplc, rokave, stan in život. Snknja se zapnp; s čim? Gunil)i ali knofi so koščeni, npktpri so prevlečeni, npkteri so svilli, IipH, runipni i. t. d. Suknja pokriva zgornji del života. Suknjp so kmečkp in gosp<»ske. Včasi oblpčemo lndi dvp suknji; kdaj ? zakaj? Kak.šen jp jopič? — Plajšč ogpriipmo čpz drugp oblačila; kdaj? zakaj? Plajšč je kratpk ali dolg, z rokavi ali brez rokavov. Ktere oblačila pa oblacimo tudi šp nanipsli plajšča? — Zivotnik ali podjopič ima sprpdnji in zadnji dpl in koler, — rokavov pa nima. Z životnikom si pokrivanio persi. — Illačp nam pokrivajo spodnji živof. Iniajo dve lilačnici, kterp sIp dolgi ali kratki. Hlače .so .suknpnp, pisanp, pprtpne, jprhaste i. (. d. — Huta za vrat je černa, bpla ali pisana, volnala, svilnata ali iz kakp druge robe. — Z ovratnikom se vrat ovijp; kdaj? — \ogovlce so pletene ali tkanc. Kdo plelp nogovice? Iz česa? \ogovice privpzujenio s podvpzicami. Kratkim nogovicam pravimo žoki. — Srajca je navadno iz platna. Kdo jo naredi? Srajco oblačirao na goli život pod drugp oblačila. Srajca inora biii večkrat oprana. S hlačniki imamo lilače prippie. — Včasi tudi rokovicp na rokp nataknemo; kdaj? zakaj? Rokovice so iz nsnja, iz volne i. t. d. So černe, rumpne, rujave, pa tudi bplp. Iniajo ppt perstov, pa so tudi take, ki imajo štiri pprstp skupaj in palc posebpj. — Klobuk pokrivamo na glavo. Inia štulo in kraje, in je iz klobnčine. Klobuki so nizki in visoki, z ozkimi ali s širokimi kraji. Dečki dev- 8» Ijejo za klobuk šopke pozlačenega rožmarina in lanenih glavic. Po letu imamo namesti klobuka slamnik, kteri je bel ali čern. Klobuke dela klobučar, slamnike pa kitarji in slamnikarji iz slanie. Včasi irnaino tudi kape namesli klobuka ali slamnika. Kape so pisane ali kosmate. — Zenske pokrivajo na glavo čepe in zavijače, ali bele peče. Kaj store dečki s pokrivalom, kadar koga imenitnega pozdravijo? Pridni dečki se radi odkrivajo. Kaj pa rečejo, kadar se odkrijejo? Kako pa dekleta pozdravIjajo? — Čevlji in škornje so iz usnja. Kdo jih naredi! Pete so iz mocnega usnja; zakaj? Oevljar nabije čevlje in škornje na kopita; zakaj? Čemu so nam čevlji in škornje? Otroci tudi bosi hodijo; kdaj? — Cemu nam je žepna ruta? Oeoiu nani je sploh obleka? Recile: Z obleko si telo pokrivamo in grpjenio. Obleka človeka lepša, ali pa ga kazi. Vendar ni prav, če človeka vselej po obleki sodimo. Samo lepo oblačilo te ne bo častilo; previdnost in modraglava, to je slava prava. — Ktere oblačila imajo dečki, dekliči, možje, žene? Ktere oblačila oblaeinio po zimi, pu letu, o nedeljih in praznikih, o delavnikih? Ktere oblačila so suknene, platnene, volnate, usnjene? Ktere oblačila so iz klobučine in kožuhoviue? — Otroci imajo radi lepe oblaeila, zato pa jih morajo (udi lepo varovati. Premožni ljudje iinajo praznične oblačila tudi iz svile. Svilnate oblačila so drage in se tudi ne podajo Ijudem, kteri si morajo kruh z rokami služiti. \eunino in tudi pregrešno je, če ima človek drago in ošabno obleko. Prosta in čedna obleka se vsakemu človeku naj bolj poda. Naj lepša obleka za mlade Ijudi Je tiha ponižnost in čistost vesti.