22 Nova raziskava socialne strukture del- finov iz Tržaškega zaliva je pokazala, da se delfini ob slovenski obali delijo v ločene socialne skupine in da se ne- katere med njimi med seboj očitno »ne marajo« preveč. Prav tako kot ljudje imajo tudi delfini svoje socialne mre- že. Raziskava je pokazala, da se lahko segmenti iste populacije vedejo na raz- lične načine in imajo lahko posledično različne vplive na človekove aktivno- sti in se različno odzivajo na človeške vplive. Splošno znano je, da kiti in delfini nava- dno plavajo v skupinah in da imajo kom- pleksno socialno strukturo. Toda socialna struktura se lahko med posameznimi vr- stami precej razlikuje. V primeru velikih pliskavk (Tursiops truncatus) se sestava skupin pogosto spreminja, saj posame- zne živali prihajajo in odhajajo. Toda te skupine niso naključne. Posamezni delfi- ni raje preživljajo čas s prav določenimi drugimi delfini, ki bi jih lahko opisali kot njihove »najboljše prijatelje«. Na neka- terih območjih so tovrstna prijateljstva povezana s spolom, saj samice in samci pogosto tvorijo ločene skupine, samci pa ponekod celo tvorijo t. i. »zavezništva« za nadzor nad samicami in za obrambo pred drugimi zavezništvi. Struktura se lahko razlikuje tudi med različnimi populacija- mi znotraj iste vrste. V nekaterih popu- lacijah velikih pliskavk so tako prisotna zavezništva samcev, ločevanje po spolih in spremenljivost skupin, drugje pa del- fini tvorijo bolj stabilne skupine mešanih spolov. A mnoge populacije dandanes še vedno ostajajo slabo preučene. Vse kaže na to, da vzorcev iz posameznih populacij ne moremo posploševati na celotno vrsto in da je naše poznavanje socialne struk- ture velikih pliskavk še vedno nepopolno. V društvu Morigenos smo zaključili obšir- no devetletno raziskavo socialne mreže delfinov v Tržaškem zalivu in okoliških vodah, ki smo jo predstavili v mednarodni znanstveni reviji Marine Biology (https:// doi.org/10.1007/s00227-018-3450-8). Te živali preučujemo od leta 2002, s po- udarkom na raziskavah velikosti in raz- širjenosti populacije, vedenja, socialne in genetske strukture ter vplivov človeških aktivnosti na delfine. S fotografiranjem Nenavadno časovno ločevanje pri delfinih Besedilo: Tilen Genov delfinov in identifikacijo posameznih osebkov na podlagi naravnih oznak na hrbtnih plavutih smo lahko sestavili po- drobno sliko pojavljanja za vsakega delfi- na in ugotavljali, kdo se druži s kom. To nam je omogočilo podrobnejši vpogled Velike pliskavke (Tursiops truncatus). (foto: Tilen Genov) Posamezne delfine identificiramo na podlagi naravnih oznak, kot so praske, brazgotine in zareze na hrb- tnih plavutih. (foto: Tilen Genov in Ana Hace) 23 v socialno mrežo lokalne populacije, pri čemer smo odkrili nekaj izredno zanimi- vega. Ugotovili smo, da je lokalna delfinja druž- ba sestavljena iz treh ločenih socialnih skupin: dveh večjih skupin s stalnim član- stvom in dolgoletnimi prijateljstvi ter manjše tretje skupine s šibkejšimi vezmi in brez dolgotrajnih prijateljstev. Obe ve- čji socialni skupini sta bolj stabilni, kot je sicer značilno za to vrsto, kar kaže na to, da je socialna struktura velikih pliskavk bolj variabilna, kot je veljalo doslej. Toda to še ni tisti izjemni del. Izkazalo se je, da se večji socialni skupini večino časa očitno izogibata druga drugi. Vendar na- mesto da bi se pojavljali na različnih te- ritorijih, si delita prostor, ne pa tudi časa. Drugače povedano, delfini si delijo vsaj del svojega območja, a ga uporabljajo ob različnih delih dneva. Ta vzorec je skozi leta postal tako očiten, da smo ti socialni skupini pogovorno začeli imenovati kar »jutranja« in »večerna« skupina. Socialne skupine delfinov se sicer pogosto ločujejo prostorsko; časovno ločevanje, ki smo ga opazili pri nas, pa je izredno nenavadno. Takšno ločevanje doslej še ni bilo doku- mentirano pri nobenih sesalcih. Tretja skupina (ki jo v šali imenujemo »freelan- cerji«) ni kazala tovrstnih vzorcev. Zanimivo je, da se obe večji socialni sku- pini razlikujeta tudi v vedenju glede na ribiške aktivnosti: jutranja skupina je po- gosto vključena v interakcije z ribiškimi ladjami s povlečnimi mrežami (t. i. koča- mi), večerna ne. Znano je, da delfini upo- rabljajo različne strategije pridobivanja hrane in da so tovrstne taktike naučene s prenosom z mame na mladiča. A razlike v vedenju glede na ribiške aktivnosti ne pojasnjujejo omenjenega časovnega loče- vanja. Razlogi za zgoraj omenjene razlike zaen- krat še niso znani. V obeh večjih socialnih skupinah so tako samci kot samice, kar pomeni, da ne gre za razlike med spoloma. Morda gre za genetske faktorje (delfini iz iste socialne skupine so morda bližnji so- rodniki) ali za razlike v prehrani, kar bi deloma pojasnilo, zakaj le nekateri delfini sledijo ribiškim ladjam. Ne glede na raz- like v prehrani pa so vse skupine enako obremenjene s toksičnimi spojinami PCB (poliklorirani bifenili), o čemer si več lah- ko preberete v drugem »delfinjem« pri- spevku tokratnega Trdoživa (str. 46, 47). Vse to je predmet nadaljnjih raziskav, ki potekajo v društvu. Del »jutranje skupine« pred Piranom. (foto: Ana Hace) Del »večerne skupine« pred Piranom. (foto: Ana Hace) Lokalna delfinja družba v Tržaškem zalivu je sestavljena iz treh ločenih socialnih skupin. Dve se pojavljata v istem prostoru, a ne ob istem času.