Tri seje najvišjih organov občinskih organizacij ZK, SZDL in sindikatov so se zvrstile med 19. in 23. marcem: občinski organizaciji ZK in sindikata sta imeli letni programski seji, SZDL pa tematsko - o uveljavljanju hišne samouprave. Kajje bilo tem sejam skupnega?
Na vseh se/ah je bila izražena velika pripravljenost in iskre-nost udeležencev, da premagamo težave, v katerih smo ter da lahko izplujemo iz njih le z delom...
Tudi spoznanje, da družbenopolitične organizacije niso napredne že s tem, da obsežno prikažejo stanje in razmere v občini, je bilo prisotno na vseh sejah. Njihova naprednostje v oceni lastne aktivnosti, v iskanju in najdenju rešitev iz zagat, ki niso majhne. Slišali smo veliko pohvalnih besed o metodah dela občinskih družbenopolitičnih organizacij, predvsem na račun njihove boljše povezanosti z bazo: Slišali pa smo tudi veliko nezadovoljnežev nad vsem, kar na različnih ravneh nismo naredili (pa bi lahko), nad ponavljanjem besed in akcij, ki ostajajo na papirju, nad subjektivnimi slabostmi, nad poli-tično tolerantnostjo.
Veliko je bilo optimističnih besed in usmeritev - v enotno iztočnico so se strnile - da smo sposobni premagati kakršne-koli težave. Seveda današnje težave niso preproste, ne bomo jih odpravili čez noč. Čas, v katerem živimo, je resen in odgovoren in prav je, da nihče drug namesto nas ne rešuje
Skupna volja
problema. Sami s svojim delom in složnostjo lahko uspešno krmarimo ladjo naše usode. Nočemo zadržati neugodnega gospodarskega stanja, hočemo iz krize, ne dvigamo rok, zavihali bomo rokave in spreminjali stanje v korist razvoja samoupravljanja in demokracije ter uveljavljanja vseh vre-dnot socialistične družbe!
Čas terja nepretrgano politično akcijo graditve nov& zave-sti. Takšne zavesti pa ne prikličemo z apeli, temveč z mobili-zacijo članstva vseh DPO, z aktivnim delovanjem delavskih množic, predvsem pa z razvijanjem samoupravljanja.
Kje se politična akcija začne in kje se konča? Vselej med Ijudmi in z njimi. Če temu ni tako, ne moremo govoriti o lepih perspektivah, govorimo o akcijah, ki gredo mimo življenja, to pa danes marsikomu ne prizanaša.
Pripravljenost delovanja med Ijudmi naj krasi slehernega političnega delavca, komunista, sindikalista ali aktivista v fronti. Na takšno pripravljenost naj bo vezana politična odgo-vornost in zaupanje v uspeh katerekoli akcije. To je zelo pomembno za čas, v katerega stopamo in v katerem hočemo bolj ofenzivno delovati predvsem v vseh osnovnih oblikah organiziranosti ZK, SZDL in sindikatov.
Položaj sleherne družbenopolitične organizacije ne sme biti statičen. To pomeni, hitreje je treba reagirati na stanje v slehernem okolju. S tem je povezana vloga članstva in orga-nizacije, pa tudi ugled in zgled članstva in organizacije. Ne moremo in ne smemo biti ravnodušnl do razmer, v katerih živimo in delamo, biti moramo spreminjevalci teh razmer in vsekakor bolj zavzeti, kot smo bili doslej. Tako so sklenili na vseh sestankih in dodali, da so temeljna področja našega skupnega delovanja vezana na dosledno uresničevanje skle-pov, uveljavljanje odkritih besed, gospodarno gospodarjenje, boj proti birokraciji, enotnost akcije in reševanje problemov znotraj samoupravnega sistema.
Skupna in prednostna področja delovanja vseh družbeno-političnih organizacij pa ostajajo: uresničevanje stabilizacij-ske politike (predvsem povečevanje industrijske proizvodnje ter povečevanje izvoza), krepitev samoupravljanja, razreše-vanje vprašanj socialne zaščite in bolj demokratičnega odlo-čanja o življenjskem standardu, spodbujanje delitve po delu in uveljavljanje motivacije za delo, demokratizacija kadrov-ske politike ter pravočasno in objektivno informiranje.
Tri konference so za nami, ostal je močan vtis o širši zavzetosti članstva družbenopolitičnih organizacij, predvsem vSZDL, ostalje vtis, da znamo prisluhniti drug drugemu, tudi tistim, kisicet negovorijovvsakdanjempolitičnemjeziku, da znamo sprejeti in upoštevati njihove sodbe ter da imamo skupno voljo za odločnejše spreminjanje razmer.
Srečko Čož