Štev 2.
V Trstu 28 Marca 1869.
Tečaj I.
Dolgočasen list — za
JURI S PUŠO zabavlja zadnjo nedeljo vsacega meseca. — Ako bi ntegnola gospa Policija kako število.tega lista konfiscirati, napravimo dražega.
Lahone, Nemškutarje
Strela udri iz
JURI S PUŠO velja veliko, ali pošiljamo ga za malo denarjev, i sicer celih pet mesecev (po vsi avstrijski deželi) za 25 soldov, zunaj za 2 franka.
i druge nerodne ljudi.
višine — Izdajalca domovine ! — — —
JURI S PUŠO se dobiva v Trstu: pri knji-garju Mftnstru, in v tobakarni nasproti pošte. Za pet soldov ga lehko vsakdo — v žep vtakne.
Nemškutar.
BLEIWEIS in (LISKI!A.
IST'O.
emškutarska sem reva,
Ko megla se lovim; LSa® Do jiete mene greva,
Da res sim to kar sim.
Le Švabu sim pomagal, Za-nj delal svoje dni; Zä-nj leben svoj sim vagal, Prelival ’z nosa kri.
Prebrisani jaz osel,
Brez glave in možgan: Za-nj butare sem nosel, Zti-nj trpel noč in dan.
Raztrgane podplate Je pustil mi za dar,
Da kar ne smem med brate Za ves srebrn denar.
Med svoje mi ne dajo,
Med Švabe me je sram, Ker z mano se norčajo,
Da sam ne vem že kam.
Preklinjal bom do smrti „ Nemškutarijo vso;
Z njo zlodej se oprti,
Ker prav vesel bo ž njó!
bivši liberaluh.
Brodar na krmilu: Gospod minister! umeknite se!
Nad Vami se Slovenija ne bo razrušila.
Ces. poštni uradniki v Trstu
ne umejo slovenski, in jim tega tudi — treba ni j! Vsaj tako so mi jo poštni gospodje zasolili in mi ukazali, naj „Jurja“ z naslovi v njim umljivem jeziku razpošiljam! —Ker poštnina za slovenske liste in pisma prav toliko znaša, kolikor za nemške ali laške, zakaj bi Slovenki, naš domači jezik, ne imel v ees. poštni uradniji prav tiste veljave in pravice, kaljor laški i nemški?! — Nadjati seje, da novo izvoljeni slovenski poslanci deželnega zbora v Trstu o take j napaki ne bodo molčali.	—šp—
SAMOGOVOR
Lahona Kozjekarja sotto i volti di Chiozza dne 21. marca, pozno po noéi.
O,	da sem učakal ta dan naše sramote ! — Ni bilo dosti, da smo bili tepeni pri Kustoci, Visu i Mentani, še tega je trebalo! Še t o je moralo priti, da nam je hudič na glavo nakopal te proklete baukole! (S tem imenom zasramujejo lahoni naše okoličane!) Mislili smo, da jih uze imamo v svojej mavhi, da bomo iz njihovih kož delali mehurje za tobak in petarde. — Grdi nehvaležniki ; koliko dobrot jim skazujemo dan na dan, a kako nam jih povračajo ! Luna, zakaj se skrivaš za oblake ? o,v vem zakaj, sram te je denašnjih volitev! — Šest divjakov stopi v laški komilio, namenjenih oskruniti z grdo divjaško besedo našega municipja svete laške stene! In mej temi barbari so — pej te bodi! — trije Gitaonike! (Prvosednike čitalnic imenujejo lahoni — Citaonike!) Prvi Citaonika, ruso-brada pošast, zlegel se je na dnù pekla ; vsako jutro , ko vstane, najprej poljubi knuto, potem čečka s peresom, ktero je zlodju iz beder strgal, da ljudstvu možgane meša, na večer pa rublje trosi okoli mesta ! — Drugi Citaonika, kačja zalega, pridrl je uže do Mola San Carlo , in tù v obličji laškega municipja razvil vražje svoje prapore ! — Tretji Citaonika, fiol d'un can, ali Primorek, kar je vse enako, ušel je z ljubeznjivega magistratovega naročja i meče blato vanj ! — In ta Katilina še živi !	0 tempora, o
mores! — Garibaldi! Garibaldi! če te ne boli več noga, pridi in reši nas! — Ce pa nečeš priti, pa pojdi še ti rakom žvižgat! — —
Očenaš državniga poslanca dr. Tomana.
Oče Baje st! kteri si na Dunaji, slavno bodi tvoje ime ; ohrani naše cesarstvo, zgodi se tvoja politika, saj je edino prava na zemlji. Daj mi danes moj vsakdanji kruh, odpusti mi moje dolge, kakor jaz odpuščam tebi, da ne vstvariš Slovenije ; ne vpelji me v skušnjavo, saj sem — glasoval za dualizem, toraj me reši vsega hudega, Amen!
Hi*.
Denašnja ljubezen — kaka je!
(Konce Gašperjeve novelce.)
„Jaz tudi sem tvoje misli, Jokel, in veseli me, da si govor na to reč obrnol, toliko bolj, ker je tudi moja dolžnost ti o nekih zadevah govoriti. Razodeni torej brez ovinkov svoje srce, in zagotavljam te, da bom tudi jaz, kakor ti do mene, enako odkritosrčna do tebe.“
„Poslušaj tedaj, Jucika. — — — Da imam petindvajset let, i da sem čvrst krojač, posebno za hlače i lajbelce, to-le dobro veš; služim si vsak teden 8 — 9 goldinarjev. Hudobij nijsem nikoli delal, če tudi sem večkrat — kakor mladenči sploh — sem ter tje, neumnosti uganjal. — Ali, Kranjec sem z dušo i telesom, i zategadel rad —“
„I zategadel rad? —“
„I zategadel rad, zelo rad — žgance jem!“ „Z-g-a-n-c-e ješ!!“
„Z—g—a—n—c - e jem!!!“
„Ocvrte ?“
„Sč Špehom!“
„Polite ?“
„Z mlekom!“
Juciko sili na smeh. Ali da bi po dnevi bilo, opazil bi bil Jokel lehko iz njenega obraza, kako malo prijetna je bila Juciki novica o žgancih. Po sreči je bila noč, in Jokel, vesel da si je svoje srce olajšal, pogumno nadeljava :
Mariborska volitev.
BASEN.
Ali bi radi slišali, ljubi otroci, kakšno istorijo al fabulo ? Nu dobro, povem vam fabulo.
Mislimo si, da bi bili Slovenci okoli Maribora ovce. V basni pa mora zraven ovac tudi volk biti. Kdo naj bo volk ? Gospod Seidl. Dobro, zdaj lahko začnemo.
Imele so ovce voliti pastirja. Imele so dobrih domačih ovnov na izbiro, ki so vedeli vedno za najboljo travo. Pa k a j se zgodi ! Lačen volk, ko to sliši, prikrade se v pohlevnej ovčjej obleki med čredo, pet dni pozabi stare mu navade, živi le ob travi ter se tako nedolžnega dela, da je bila proti njemu čreda ovac črna drhal.
Kako iskreno je gorel za srečo ovac , kako jih je opominjal pred izdajicami ovni ! Kako so pa bile ovce vesele, da jim je vse to povedal, in iz same hvaležnosti so si ga za pastirja izvolile.
Oh uboge ovce ! Zdaj ko sede volk na ovčji prestol, zobe jim pokaže in si za vsako južino ovco zgrabi in še drugih pajdašev k sebi povabi.
Kmalu ni bilo nobene ovce več, bili so le — sami volkovi!
Žalosten nauk, ki uči: Slovenci! nikdar več nemškega poslanca ne volite.	Kranjski.
France — Francozko!!!
Pred nekoliko dnemi sem prinesel 13 novih iztisov „Jurja“
v poštno uradnijo pod naslovom: „N. pr. e. g. F ranee S. v
Mariboru“. Eden uradnikov bere, ne, sil a bira naslov, in me opomni, da poštnina istih 13 iztisov znaša 26 soldov. „Zakaj pa?“ vprašam jaz, „saj nij več ko 13 listov!“ Ali uradnik mi odgovori, da poštnina listov na — Franc ozko, za vsak iztis dva solda iznaša. „Kaj pravite, na — na Francozko?“ vprašam jaz dalje; „ali ne vidite, da so listi v Maribor, ki se po tajč Marburg imenuje, namenjeni?* Uradnik zopet silabira naslov i srdito reče:
„Kaj je pa tukaj pisano France ?“-— Zasmejal sem se na
tako vprašanje na vso moč, in še le po nekoliko minutah sem mogel smeh zatreti in uradnika podučiti, da France v nemškemFrancel, v laškem pa Francele, Frančesko ali Keko pomenja! —- Ne vem, ali se je poštni uradnik sramoval ali jezil, le to sem opazilUfta se je brž za „koltrine“ ali „firnike“ skril, ko sem se jaz še zmiraj na vso moč smijati mogel! —	—šp—
„Moja skrivnost je zdaj nehala tebi skrivna biti, zato pričakujem, da mi tudi ti svojo razodeneš.“
Jucika se nekako brani in izgovarja, po silnih prošnjah Jokelnu poslednjič vendar to-le pove:
„Znano ti je, Jokel, da imam devetnajst let, in da sem poštena vdova ; tudi dobro veš, da imam svojo pohištvo, zraven tega dva oslička, ktera sem privadila, da si sama živeža iščeta, da mi toraj nij treba za nju skrbeti. — S kruhom, kterega pečem in v Trstu prodajam, služim si teden do tedna po 4 goldinarčke, ker moko zmerom na c ente i ne na funte kupujem. Zdaj tedaj vse veš, razen da, ker sem okoličanka z dušo i telesom, zelò rada —“ „Zelo rada?“ —
„Zelò rada — polento jem!“
„P-o-l-e n-t-o ješ! !“
„P—o—1—e—n—t—o jem!!!“
„Ocvrto?“
„Z oljem!“
„Polito?“
„Z pomedorji, ali, kakor Kranjci pravite, z paradajželčki!
Jokelnu se sili na smeh. Ali da bi po dnevi bilo, opazila bi bila Jucika, kako malo prijetna je bila Jokelnu novica o polenti ! Po sreči je bila noč, i luna za oblaki skrita.
Kaj je bilo storiti? — — Jokel se sili nekake lju-beznjive besedice Juciki na oho šepetati, obadva obečata drug druzemu večno ljubezen, i tako — sé ločita.
II.
Polnoči je preč ko Jokel v svojo sobico stopi. Sleče se in v posteljo leže. Da bi spal? To mu ni bilo mogoče, ker preveč se tegoti.
kr

Jaz ljubim Slovenke, So moje krvi, Prebrisane ženke In polne časti.
Na Nemškem se babe Ko gadje drzé,
So Švabom preslabe Za zvesto srcé!
Francozinja reže Na dvajset strani; Nastavlja vse mreže, Da osle vlovi!
Angležinja grda Le gleda na mast, Za vse je pretrda Ko stena in hrast!
Pri Lahinji sreče Ne najdem sto let; Okó je goreče,
A v prsih je led!
Zatoraj : dekleta Nad Miciko ni,
In zanj sta uneta Srcé mi in kri!!!

TvT-
Mihec. K zidu nas je pritisnil?
Juri. Istina; on bo pa za zidom!
Mihec. Zakaj je Regenmož tako pikast?
Juri. Ker ga brencelj nevsmiljeno pika.
Mihec. Kaj bi se priléglo najbolj nemškutarjem? Juri. Kaka sladka bresovka!
TEILE G-ZR^HVHI.
Kaprera. Garibaldi je poklical dr. Kesmaherja, ker so mu trije kozli znoreli.
Cérknica. Na našem jezeru se je denes razdvojil Reis - Greis - Šleiski parobrod „2>eittfdje SSRtfftOlt". Neko Dežmanče ga bo „ausšopalo“.
Ljubljana. Dr. Turnička je tri dnij buča bolela. S tem je dokazal, da nij brezi nje. — Neki P i s k a r se je ubil na županijskih stopnicah. — Tridesetega februarja je poročil Regenmož svojo branjevko.
Tržič. Naši trgovci ne kupujejo nobenega blaga več od ljubljanskih nemškutarjev. Zivili !
Nebesa. Simo nij še segel glas niti nemških niti nemškutarskih liberaluhov.
Vice. Tukajšnje duše pričakujejo novega ljubljanskega župana.
Pekel. Veseli smo miru, kojega Švabi po svetu trosijo.	M.
(Ponoči došli telegrami.)
Trst, meseca decembra 1868. Okoličnega batalijona že davnej več nij. Dolgo nam je bil trn v peti, ali, hvala Hermetu in mešeterju Ravaziniju, naše prošnje je vlada uslišala, in baukole razpodila. Zdaj bomo vsaj brez strahu — petarde okoli metali. Evviva!
(Tržaški časniki Cittadino, Popolo, Eco della Povertà itd.)
Mihec. Zakaj Švabi s Turkom potegnejo?
Juri. Poturčiti se mislijo zarad haremov!
Mihec. Zakaj mestni mešetje kmeta sleparijo?
Juri. Da gre lože dormi !
Mihec. Zakaj ljubi Slovan svoj Tabor?
Juri. Ker je Tabor temu nasproten, kar je bila švabska Robat!
Mihec. Zakaj so ljubljanski mozé odstopili?
Juri. Ker nočejo z o s 1 i rikati !
Nabrežini, 22: marca 1869. Včeraj se je presvitli naš cesar sem pripeljal. Koje vlak ostal, je godba okoličnega bataljona cesarsko pesem zaigrala; spremljali so jo navdušeni „živio“-klici. Presvitli cesar je veselega obličja z voza stopil, in fini. W et zle r mu je batalijon predstavil, kterega je pazljivo ogledal in pohvalil, rekoč :
Živio Slovenci !
(Goriški časnik Domovina, po nji Priester Zeitung itd.)
—»P—
Ko se dan naredi, vstane spet, sede k mizici in piše: „Ju cik a !
„Zelò mi je žal, da sem prisiljen svojo obljubo preklicati, da „Vas ne morem poročiti. — Vzrok takega spremenjenja mojega „srca je le ta, da sem prisegel: nikakor roke ženski ne dati, „ktera — le po polenti z paradajželčki hrepeni. Jokel.“
Komaj je bil ta listek spisan in zapečaten, stopi v sobo neka stara brškica, izroči Jokelnu majhno pismice, in — smehljaje se brzo odide.
Jokel prijeto pismo naglo odpečati in bere :
„J okel!
„Prisiljena sem Vam povedati, da jaz nikakor ne moram „Vaša postati. Po smrti mojega prvega moža, ki je žgance z „mlekom kaj rad jedel, sklenola sem, si za druzega moža le „takega izvoliti, kteri — polento z pomedorjami rad je.
Ju cika,“
„Dve pismi in — ena misel!“ zavriska Jokel; je-li od veselja ali — jeze zavriskal ? Tega do zdaj v zgodovini sveta še nisem našel. Ali to vem, če vrjamete ali ne, da je Jokel prejeto pismo na 004 kosčike raztrgal in srdito skoz okno zagnal!
Da bi ga ljudje — ki o takih okoliščinah vselej veliko več, nego treba, govore — ne zasmehovali, pobral je Jokel svoja kopita, ali, da z Šilarjem govorim, svojih sedem češpelj, zapustil je nagloma Trst in okolico, i šel — v Šiško !
Kaj pa Jucika? vprašati vtegne ta ali oni.
Jucika, ktera je, kakor smo bralcem uže povedali, pod košato lipo tožila in jamrala: da bi celo njeno žtvenje jokala, ako bi Jokel le en hip nehal jo ljubiti, je — — že štiri tedne potem z nekim Štancerjem, kteri, če tudi
okoličan, vrgel se je v dolge hlače, (znabiti da se Lahonom prikupi) — — poroko imela.
Tako se godi, dragi bralci, dandenes na tem zani-karnem svetu !
Marsikteri imenujejo tekoče stoletje papirnato! — Rekli naj bi raji stoletje brez ljubezni, i zadeli bi prav !
Ejp Prihodnji podlistek prinese šaljivo povestico Gašperjevo pod naslovom: Ko sein. 184® leta gardist t>il!
lir atkoca snce.
Dva soseda se spreta. Tone vsklikne: „Molči, če ne ti dam zauho!“ Jure zavrne: „Tudi jaz bi ti jo dal; pa nijsem v stanu, ker nijmaš glave!“
Miha se baha : „Naš Kras je pošten ; vže dolgo se ne čuje o kakej tatvini!“ — „Lehko“, pravi Juri, „saj so dobro skrbeli, da nij blaga pod strehami!“
Polonica prinese dobro zapečateno pismo, ki nijma napisa. Poštar bara: „Kam i komu pošlješ to pismo?“ — „Tega pa uže nikoli ne povem“, odgovori zarudela Polonica, „ker bi Vi potem lehko precej vedeli, kdo je moj ljubi!“ Vzame pismo in beži domu, da se je vse kadilo.
Juri Podkuri se bliža briču s klobukom pod pazuho, ter ga pohlevno vpraša: „Žlahtni gospod Potrata, prosim, povejte, je-li komisar doma?“
Gašper. Čakal sem Vas, Milhar, sinoči do enajste ure pri „Hrvati“, ali — zastonj, Vi nijste prišli!
Milhar. Res je, ker sem sklenol, vino celo popustiti; prepričal sem se namreč, da, ko zvečer pivo pijem, celo noč spavam kakor osel.
Gašper. Zagotavljam Vas, prijatelj, da to — nij od piva!
Pavel. Peter! Ali se še kaj spominjate na umrlega svojega brata? Peter. Kaj bi se ne spominjal, saj še zmirom za njim dolgove plačujem!	—BP
v
o
o
»
I ^ Gorica. Tukajšnja Čitalnica ima več udov od odbor-, ’ nikov, in to zarad tega, ker se je po šempaskem taborji > J? vsa Gorica poslovenila, celo italianissimi ne bodo jedli v d SL prihodnje krompirja, če ni zrastel na slovenskej zemlji. —■ ® Slovenski profesorji so napravili tihi pevski zbor, da ne j3 bo nikdar več treba dijakov v čitalnico, kajti tem je slo-„ venski duh srca tako povzdignol , in preprijazno vedenje J Ih njihovih odgojiteljev je tako ošabilo , da jo manj čislajo, nego so čislali Sokratovi učenci svojega učitelja. —št— !p’ Novo mesto. Govorilo se je, da pride minister ar, Giskra v Novomesto, kjer se bo s slovenskim geniusom pogovoril zastran ravnopravnosti nemškega jezika v Novem mestu. — Glej čudo ! Isti čas, ko je govoril v Ljubljani O z dr. Bleiweisom, pravijo, da je hodil po Novem mestu \ ' in ogledoval, kje bi bil najpripravniši kraj za kolodvor V Tom an o ve železnice. Ali je bil Giskra sam, ali le — i5‘ nJegov duh, to se ne ve dobro; factum pa je, da je pri-© stopil v čitalnico za uda.	H.
Rešitev Rebusa v štev. 1. se glasuje tako-le :
g Pod Triglavam, krog Snežnika in Save Slovenci narraj pojejo.
(Pod 3 glava m, (krog) S nežni Kain (as narobe) sa veslo venci 5	na rr (ja narobe) aj po jejo.)
s2. Preč. gospod ANTON KUTIN, duhovni pomočnik pri ® sv. Ivanu v Vrdéli, je vredništvu pravo rešitev poslal, ali — še le potem, ko je stavec „Jurja“ obljubljenih deset rubljev uže dobil. — Un’ altra volta!
Jg Rešitev u g a n j k e pa je : kolo, Ol.
LISTNICA.
Gosp. -tt- v Gorici: Ne zamerite, da sem Vaš sestavek ovrgel, ker „Jurjeva“ naloga n ij , se v cerkvene zadeve vtikati. — Gosp. Mir. K—n v Planini: Srčno se Vam zahvaljujem za iskreno prizadevanje, da mi naročnikov pri Vas pridobite ; v Postojni nij jih še tretjina toliko, kolikor v Planini, in to je dokaz, da je v Planini veliko več Slovencev, nego v — Adelsbergu ! Z Bogom, rodoljubni “ gospod. — Gg. Fr. 0-k in Fr. P-k v Gradcu; dr. K-r in Fr. K-s v Celji ; Fr. K-c, O Pr. S-č in dr. P-g v Mariboru; Fr. P-n in J. V-e v Gorici; J. L-r v Bovcu; M. Cg 0-p v Ljubljani; M. J. L-č v Sisku: L. S-k v Žili (pri Belaku) in vsim drugim vrlim domorodeom, ki so mojemu listeku naročnikov pridobili, izrekujem ponižno m hvalo. — Gg. V. K. M. v Varaždinu: br. M-Č v Solnogradu; I. K-t v Senji; P. H. N-n v Paznu in dr. G-j v Zagrebu: Priporočajte „Jurja“ Svojim prijateljem, hvaležen Vam bom. — G. Scli-r v Trstu : Prihodnjič nekoliko porabim. — Sl. g. jlj Mir. V. v Z. : Presneto ste me dajali ! Nadejam se, da Vam bode to število bolj h* všeč ; lepa hvala za blagodušno Vašo podporo, Bog Vas nam ohrani! — G. J. K-c £ v Gorici : Vaša poslana pesem je dobre duše, a — slabega mesa ! Kakor se pesem danes glasi, ne sme na zrak, ker bi — moj list zatrla. Dovolite da se pre-~* naredi ? Naš slavni pesnik je sicer odgovoril :
ProHtrojiti télo petimi mene ne bi bilo volja Za dvajset liber aent-angelskcga olja !
ali dobim drugega človeka, da Vašo pesem poseka, obteše in pooblja. Pričakujem Vaš odgovor. — izmej šaljivih riaročninskih pisem, ki so mi došle, ne morem kaj, da ne bi ono popolnoma priobčil. Glasi se tako-le :
„Dober dan, gospod! — HO, Jurče ! nek gospod pa jaz to vljudno vabiva v nedeljo k „nam ; poj demo na lisice. Jaz vem za gnezdo. — Ker pa ves, da so te živali jako zvite, to prosim, prinesi dve pulti sé sabo, — i zagotavljam te, da že sedaj lahko na „lišiojo kožo pijemo. Tukaj ti prilagam 50 novčičev, kupi si strelnega prahu , da domu «že tvoj nemskutarsko-lahonski kres nabiješ; krogelj vćm, da imaš dovolj, zato ti jih ne „pošiljam nič. - Zeljno te pričakovajo sem tvoj Fr. Kovačič, učiteljski pripravnik. „Da naju brz lahko najdeš, povem ti za stanovanje. Pridi k gospodu Klančniku Jožu, „kletarju pri g. Legatu „sotto il monto“, nič dali ko v T r s tu“.
, Mojim čč. naročnikom veselo novico povem, da bode „Juri s pušo“, od meseca julija t. 1. naprej, vsaJki teden, izhajal.
Slovenci! Na zdravje ! !	Gašper H. Martelanc.
O* ff
o
e
p
CfQ
č
K
o
H
H
tri
a
g
O
Zj ^ Kako seje Slovenc laliona iznebil!
Gospod Praskovič, rojen v krasni Planini, kjer jc sneg po zimi, biva uže več let v Trstu ; ima lepo hčerko, P e p k a se imenuje. Ali g. Praskovič nijrna samo čvrste hčerke, on ima tudi polno škrinjo rumenih cekinov in rijavih cvancikarc, ki si jih je prislužil z prodajanjem kislega zelja in echt kranjskih klobas, ktere celo —- Garibaldincom dišijo ! — Pepi, lahon z dušo in peresom, vedel je , da g. Praskovič nij brez cveka, i zategadel se v njegovo hčerko zaljubi. Da se Pepici bolj prikupi, skoval je celò slovensko pesmico, lctero je vsaki večer pod okencom ljubice pel, in ki se je tako-le glasila :
Pepa moja, Pepi poja!
Pepi poja, Pepa moja!
Kaj stori gosp. Praskovič neki večer, ko ni spati Vstane, Slafhavbo si na glavo stlači, zgrabi neko
z Ü
0|
fi.
©
7s ZJ
(/) =
Z -
_ ©
X -
©
s
c"
mogel ?
pazuho in nij ga bilo več blizo. — Tako, dragi bralci, se je Slovenec lahona iznebil ! Kdor te istorije ne verjame, dobi „Jurja“ za en groš!	—šp—
kahlo pod svojo posteljo in jo — lahonu na glavo izprazne! — Maledetto baulcolo ! vpije lahon, beži s svojo kitaro pod

Lastnik, izdatelj in odgovorni vrednik Gašper H. Martelanc. — Tisk austr. Lloyda v Trstu.
(Za štev. 3 je pripravljena žalostna podobica: TOMAN IN SVETECJ