INFORMACIJA O POSLOVANJU ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA NA OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK V LETU 1977 1. Pogoji gospodarjenja v letu 1977 v SRS Pogoji gospodarjenja so bili v letu 1977 v primerjavi s predhod-nim dokaj ugodni. Dosežene rasti osebne, splošne in investicijske potrošnje so povzročile oživitev gospodarstva, katero pa so spremljale poleg pozitivnih pojavov: rast proizvodnje, produktiv-nosti in ugodni poslovni rezultati organizacij združenega dela, še nekateri neugodni: — povečana inflacija in nadaljnji pritisk na rast cen, — prehitra rast uvoza, ki se je gibala daleč nad predvidevanji Resolucije SRS, — prehitra rast osebnih dohodkov, ki so se poleg tega po po-sameznih delovnih organizacijah oblikovali brez prave povezave z doseženimi uspehi dela, — še vedno prehitra rast števila zaposlenih v materialni proi-zvodnji. Po podatkih zavoda SRS za statistiko in Republiškega komiteja za ekonomske odnose s tujino so v preteklem letu dosežene na-slednje stopnje rasti: I—XII 1977 I—XII 1976 Indeks rasti Doseženo SRS Planirano SRS — industrijske proizvodnje 107,8 106 — povpr. št. zaposlenih 103 102,6 — izvoza 103,7 107 — uvoza 126,8 107,5 — cen industrijskih izdelkov 108,8 nebistveno — življenjskih stroškov 11"4,6 114,5 Indeksi rasti kažejo, da je do največjih odstopanj od planskih predvidevanj prišlo na področju rasti cen in uvoza. 2. Poslovanje v dela v občini gospodarskih organizacijah združenega 2.1. Količinski obseg proizvodnje V letu 1977 je dosežena v primerjavi s preteklim letom zelo ugodna dinamika proizvodnje, saj je znašala rast količinskega ob-sega proizvodnje okoli 9,3 % in je kar za 5 indeksnih točk prese-gala planirano (4,3) iz programa družbeno-ekonomskega razvoja občine Vič-Rudnik za 1977. leto. Zmanjšana konjunktura doma je v 1976.1. povzročila padec go-spodarske aktivnosti, kar se je odražalo predvsem na stagnaciji industrijske proizvodnje, rasti zalog gotovih izdelkov in neugodnih finančnih rezultatih poslovanja. V zadnjih mesecih 1976. leta je prišlo pod vplivom domače potrošnje, predvsem osebne, do oživ-Ijanja proizvodnje, v 1977. letu pa se je dinamika rasti nadaljevala še pod vplivom rasti investicijske potrošnje. Proizvodnja na viškem področju se je gibala enako kot sloven-ska s tem, da je bila vedno nekoliko nad ravnijo proizvodnj^dose-žene v Sloveniji. Indeksi industrijske proizvodnje, izračunani na podlagi statistič-nih poročil 25 viških industrijskih organizacij, so kazali v začetku leta na izredno visok porast proizvodnje, kar je bilo predvsem po- sledica primerjave z doseženo nizko proizvodnjo v preteklem letu, le-ti so se proti koncu leta postopno nižali, tako da je šele izračun celoletnega indeksa proizvodnje dal pravo sliko o doseženi ravni proizvodnje v viških organizacijah. V preteklem letu so zelo povečale obseg proizvodnje naslednje delovne organizacije: KIP (78%), Iskra-Elektrooptika (78%), Ti-skarna (54 %), Silvaprodukt (36 %), Tovil (27 %), Kolinska (24 %) itd., proizvodnja nekaterih je stagnirala: Tobačna tovarna (0,7%), Liga (6,6%), medtem ko so Kovinska industrija Ig, Žičnica in Iskra TOZD Sem proizvedle manj kot v preteklem letu. Zaloge gotovih izdelkov so istočasno porastle za 20 odstotkov, vendar je ta porast predvsem posledica dosežene ravni proizvod-nje, saj znašajo zaloge v obeh letih za enomesečno povprečno količinsko proizvodnjo tekočega leta. Večino delovnih organizacij ima zalogo gotovoih izdelkov za enomesečno proizvodnjo tekočega leta, izstopajo le Kovinska Ig, Iskra Horjul, katerih zaloge so dva do trikrat večje. V industrijskih delovnih organizacijah je šlevilo zaposlenih po-raslo za 1 %, tako da ocenjujemo, da je količinska produktivnost v analiziranem obdobju v materialni proizvodnji porasla za okoli 8%. 2.2. Blagovna menjava s tujino Gospodarska dogajanja doma so bila v preteklem letu usmer-jena predvsem na doseganje večjega ravnovesja v izvozno-uvoznih tokovih. Predvidena gibanja so predstavljala zelo za-htevno nalogo za delovne organizacije, ker se je blagovna me-njava odvijala v zelo neugodnih pogojih, saj so izvozne cene rastle veliko počasneje kol uvozne. Po zadnjih devetmesečnih podatkih je rast izvoznih cen zaostajala za 6 indeksnih točk za uvoznimi. Stopnje rasti zunanjetrgovinske menjave, dosežene v viškem gospodarstvu kažejo na dokajšnjo dinamiko rasti, s tendenco hi-trejše rasti uvoza od izvoza. Zunanjetrgovinska menjava je po-rastla za 37,6 %, pri tem je vrednostni obseg izvoza poraslel no-minalno za 29,6%, uvoza pa za 48,7%. Na podlagi podatkov o gibanju domačih in uvoznih cen ocenju-jemo, da je dosežena realna stopnja rasti izvoza 18%, medtem ko je realna stopnja rasti uvoza okoli 30 %. V programu družbenoe-konomskega razvoja za lelo 1977 je planirana stopnja rasti izvoza za viško področje 19%, uvoza pa 9%. v 000 USA $ I—XII/76 I—Xll/77 IND SRS Blagovna menjava 24.646 33.920 137,6 117,1 vtem:izvoz 14.299 18.538 129,6 103,7 uvoz 10.347 15.382 148,7 126,8 Deficit oz. suficit blagovne menjave +3952 +3156 80 186,2 Delež pokrivanja uvoza z izvozom — v občini Vič-Rudnik 138 120 — — — vSRS 71,9 58,8 — — V 1977. letu je bilo izvoženo za 18.538 tisoč din blaga in sto-ritev in to predvsem na trg dežel v razvoju (58,7%) ter konverti-bilno področje (31,4%), medtem ko so bile dežele s klirinško valuto zelo skromno zastopane (9,9 %). V primerjavi z 1976 letom je predvsem porastel delež dežel v razvoju. Uvažalo pa se je predvsem s konvertibilnega področja (98,7 %). Izvoz 1976 1977 IND — konvertibilno področje 5836 5817 99,7 — klirinško področje 1671 1839 110,1 — dežele v razvoju 6792 10.882 160,2 Uvoz 1976 1977 IND — konvertibilno področje 10.218 15.189 148,6 — klirinško področje 129 193 149,6 — dežele v razvoju — — — Organizacije združenega dela so v pretektem letu v celoti po-krile svoj uvoz z doseženo vrednostjo izvoza in dosegle celo 3156 tisoč USA dolarjev presežka vrednosti izvoza nad uvozom. Največji izvozniki so bile industrijske delovne organizacije, ki so izvozile za 94,8% vrednosti izvoza, izražajo še trgovske organi-zacije (4,3 %), gozdarstvo (0,7 %), ter delovne organizacije iz de-javnosti financ in poslovnih storitev (0,2 %). Med industrijskimi de-lovnimi organizacijami so bili največji izvozniki: Iskra TOZD Elek-trooptika (52 %), Hoja (15 %), Ilirija-Vedrog (11 %). Skoraj celotno vrednost uvoza so dosegle, tako kot v preteklem letu, industrijske delovne organizacije (99,8 %). Največji uvozniki so bili: llirija Vedrog (32%), Elektrooptika (18%), IGO (14%). Dosežena struktura izvoza blaga po stopnji predelave je zelo ugodna, ker je izvoz surovin in repromateriala udeležen le s 16% vse ostalo pa so proizvodi višje stopnje predelave — oprema, proizvodi široke potrošnje in storitve. Uvažalo pa se je predvsem repromaterial (80 %) delež opreme je le 9%, ostalo (3%) so storitve. Slika blagovne menjave s tujino kaže še vedno veliko odvisnost do uvoza repromateriala s konvertibilnega področja. Analiza bla-govne menjave po panogah dejavnosti kaže veliko odvisnost od uvoza predvsem pri naslednjih panogah: predelava kovin, slroje-gradnja, kemična in živilska industrija, ki več uvozijo kot izvozijo, medtem ko so pozitivne: industrija električnih strojev, žaganega lesa in končnih lesnih izdelkov. Gospodarske organizacije so v preteklem letu izvozile za 9,5 % več kot so planirale, medtem ko so plan uvoza, kljub temu da so dosegli zelo visok znesek, izpolnili le 97,6%. 2.3. Zaposlovanje Analiza rasti zaposlovanja, narejena na osnovi vzorca trinajstih viških gospodarskih organizacij, kaže da je število zaposlenih v analiziranem obdobju porastlo za 1 %. Na celotnem viškem po-dročju pa je po statističnih podatkih število zaposlenih poraslo za 3,6%. Dosežena rast je predvsem posledica: — rasti proizvodnje in obsega storitev, saj so največji porasti prisotni pri: Elektrooptiki (47 več zaposlenih), Elektroprojektu (37), Mercalorju (26), Žimnici (22). — organizacijskih sprememb.Komunalnemu podjetju so se pri reorganizaciji priključile še komunalne gradnje, ter s tem delovna organizacija prikazuje za 272 več zaposlenih. 2.4. Flnančni rezultat In njagova delitev V določenem roku po zaključku gospodarskega leta je vsaka organizacija dolžna sestaviti zaključni račun na predpisanih obrazcih. Navedeni obrazci so podlaga za izdelavo analize, ki naj na občinskem nivoju prikaže tendence v gospodarskih gibanjih ter s tem tako položaj gospodarstva v celoti kot posameznih lemeljnih organizacij združenega dela. Finančni podatki, ki jih vzaključnih računih za leto 1977 izkazuje 79 organizacij združenega dela s področja gospodarstva na po-dročju občine, kažejo, da so bili v tem letu doseženi ugodnejši po-slovni rezultati v primerjavi z doseženimi v letu 1976. Pri tem pa moramo poudariti, da je dinamična rast predvsem nekaterih kate-gorij kot so celotni prihodek, čisti dohodek, skladi tudi rezultat niz-kih osnov v letu 1976, ko je bil ob zelo nizki gospodarski aktivnosti uveljavljen še nov sistem obračuna poslovnih rezultatov. Organizacije združenega dela so dosegle v letu 1977 za 10,198.219 tisoč din celotnega prihodka in s tem presegle plani-rano vsoto za 8,4 %. Največjo rast celotnega prihodka so dosegli: Iskra — Elektrooptika (129%), Žimnica (90%), Plutal Alu-ploto plastika (63%), Finomehanika (60%), Žičnica (57%). Manjcelot-nega prihodka kot v letu 1976 so obračunale: Iskra—Horjul, Ljub-Ijanske opekarne, Hoja-Pohištvo, Ljubljanske mlekarne — TOZD Kooperacija. Zelo visoko rast kažejo tudi ostali elementi celotnega prihodka, saj je družbeni proizvod porastel za 36 % in čisti dohodek za 31 %. Prikazano povečanje družbenega proizvoda je delno tudi posle-dica nekaterih sprememb v zajemanju podatkov in izdelavi obra-čuna. Čisti dohodek, ki vsebuje sredstva za osebno in skupno porabo delavcev in sredstva za razširitev materialne osnove dela ter-sredstva rezerv, je dosegel znesek 1,601.544 tisoč din in je za 19,7 % višji od planiranega za isto leto. Visoko povečanje je zabe-leženo pri Iskra—Elektrooptiki (165%), Plutal Alu-pluto plastika (91 %), Žimnica (70%), Mizarstvo in tapetništvo Ig (67%). Naj-večje zaostajanje za lanskoletno ravnijo je zabeleženo v Hoja — TOZD Pohištvo (34%), Biro Novum (28%), Tekstilka (19%). V analiziranem obdobju so delovne organizacije dobro gospo-darile, saj so dosegle veliko višjo rast poslovnega sklada (56%) kot ostalih elementov čistega dohodka — masa bruto OD je po-rastla za 23%, rezervni sklad za 17%, sklad skupne porabe 51 %. v 000 din Doseženi celotni prihodek Razporejeni daižb. proizvod Razporejeni čisti dohodek I—M78 I—Hl/77 I—III/78 IND I—III/78 IND I—III/78 IND INDUSTRIJA KMETIJSTVO GOZDARSTVO VODNO GOSPODARSTVO GRADBENIŠTVO PROMET TRGOVINA GOSTINSTVO OBRT STANOVANJ. — KOM. FINANČNE STORITVE 2,946.390 60.227 149.370 48.686 266.215 411.094 5,806.069 37.184 183.918 74.682 214.384 120 106 133 144 129 119 116 115 152 203 124 1,097.987 29.640 71.657 31.553 140.582 135.266 510.330 18.229 85.611 10.396 146.023 138 101 181 137 138 119 133 122 147 142 131 773.715 16.599 41.720 25.174 106.210 82.892 357.733 14.845 68.600 7.256 106.799 132 107 145 136 129 123 126 120 144 174 128 GOSPODARSTVO SKUPAJ 10,198.219 119 2.277.275 136 1.601.544 131 v 000 din Rezervni sklad Masa bruto OD Poslovni sklad Sklad skupne porabe in ostali skladi I—11178 IND I—11178 IND I—111^78 IND 1—111^78 IND INDUSTRIJA 488.357 121 189.306 165 76.424 152 19.628 114 KMETIJSTVO 15.237 110 312 57 974 98 76 252 GOZDARSTVO 33.597 145 2.925 138 3.920 166 1.278 198 VODNO GOSPODARSTVO 19.379 130 2.594 136 2.596 208 605 141 GRADBENIŠTVO 79.234 123 9.855 100 13.975 247 3.147 145 PROMET 48.555 121 18.840 111 13.270 161 2.227 124 TRGOVINA 255.530 121 54.931 169 37.005 124 10.267 109 GOSTINSTVO 12.062 124 1.085 84 1.355 129 344 122 OBRT 48.395 130 12.012 198 6.692 197 1.502 169 STAN. KOM. DEJAVNOST 3.744 173 2,556 186 587 121 369 252 FINANČNE STORITVE 77.734 125 15.274 139 11.153 144 2.638 100 GOSPODARSTVO 1,081.823 123 309.689 156 167.952 151 42.079 117 2.6. Osebni dohodkl Povprečni izplačani neto osebni dohodki so znašali v gospo-darstvu v preteklem letu 5.126.77 din, kar predstavlja 23 % nomi-nalno rast v primerjavi v 1976. letom oziroma 7,5% realno rast. Povprečni neto OD 1976 1977 Nom. IND Realna rast — gospodarstvo — Vič-Rudnik 4.161,62 5.126,27 123,2 7,5 4.449,21 5.384,70 121 5,6 Poprečni osebni dohodki vseh zaposlenih v občini so porastli nominalno za 21 %, kar predstavlja okoli 5,6% realno rast in vi-soko presega planirano iz programa družbeno-ekonomskega ra-zvoja občine Vič-Rudnik za preteklo leto (planirano je bilo 1 %). 2.7. Izgube Ugotovljene izgube ob koncu leta 1977 izhajajo iz samega po-slovanja in delitve mimo doseženih rezultatov dela. V letu 1976 so konec leta prikazovale izgubo temeljne organizacije združenega dela: 1. Hoja TOZD Velox 2. Hoja TOZD Galanterija 3. Ljubljanske mlekarne TOZD Posestvo Skupaj v tisočih 1.009 7.957 5.768 17.734 V TOZD Hoja in Galanterija je bila izguba v celoti pokrita v glav-nem iz dohodka drugih temeljnih organizacij. TOZD Posestvo pa je imela konec leta še nepokrite izgube v znesku 5.107 tisoč din. V letu 1977 sta dve organizaciji zaključili z izgubo: 1. Hoja TOZD Galanterija 2. Iskra Horjul Skupaj 2.186 14.387 16.573 Znesek izgube znaša 93 % ugotovljene konec preteklega leta. (Ni dokončen, ker smo prejeli zaključne račune le 76 od vseh 85 delovnih organizacij oz. temeljnih org. združenega dela iz občine.) Izgubi obeh TOZD sta v celoti pokriti iz dohodkov drugih TOZD Iskre oziroma Hoje.